24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/2

(1)

Svet je 27. marca 2007 preučil dopolnitev programa stabilnosti Belgije, ki zajema obdobje od 2006 do 2010 (2).

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP spustila z 2,7 % v letu 2006 na povprečno 2,2 % v ostalem programskem obdobju. Zdi se, da ta scenarij, izdelan na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti. Napovedi programa glede inflacije se prav tako zdijo realistične.

(3)

Sedanja dopolnitev programa stabilnosti temelji na predpostavki o uravnoteženem proračunu v letu 2006. Zdi se, da so to predpostavko najnovejši podatki na splošno potrdili, pri čemer je napoved služb Komisije iz jeseni predvidela primanjkljaj v višini 0,2 % BDP. Medtem ko so bili ciklični pogoji v letu 2006 znatno boljši od pogojev, predvidenih v prejšnji dopolnitvi, in so se odhodki na splošno izvršili tako, kot je bilo predvideno, pa so bili prihodki nižji od pričakovanih (zlasti zaradi podcenjevanja učinka zadnje faze reforme neposrednih davkov iz leta 2001, katere namen je bilo znižati davčno obremenitev). Primanjkljaj so delno ublažili dejstvo, da so bili načrtovani enkratni ukrepi učinkovitejši, kot je bilo pričakovano, in nekateri dodatni enkratni ukrepi omejenega obsega. Zato se je strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) leta 2006 znatno poslabšal, zlasti zaradi ukrepov za zmanjšanje prihodkov.

(4)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije programa je zagotoviti neprekinjeno zniževanje še vedno visokega deleža dolga (blizu 90 % v letu 2006) pod 75 % BDP v letu 2010 s postopnim oblikovanjem nominalnega proračunskega presežka (z 0,3 % BDP v letu 2007 na 0,9 % v letu 2010) in se tako vnaprej pripraviti na težave zaradi staranja prebivalstva. Pričakuje se, da se bo primarni presežek, ki se zmanjšuje od leta 2001 (ko je znašal 7 % BDP), ustalil na okoli 4,1 % BDP. Skupna prilagoditev je nastala skoraj izključno zaradi znižanja odhodkov (za 1,25 odstotne točke BDP med leti 2006 in 2010). Znižanje odhodkov je posledica upada odhodkov za obresti (0,75 odstotne točke), ki izhaja iz neprekinjenega zmanjševanja dolga, in znižanja primarnih odhodkov (0,5 odstotne točke). Delno pa je bilo znižanje odhodkov izravnano z zmanjšanjem javnofinančnih prihodkov (0,5 odstotne točke). Napovedi programa za obdobje po letu 2007 v veliki meri ustrezajo napovedim nespremenjenih politik, čeprav se tudi (implicitno) zdi, da se program opira na nadaljnje enkratne ukrepe za dosego proračunskih ciljev. Ta strategija je zelo podobna tisti iz predhodne dopolnitve programa stabilnosti na podlagi večinoma nespremenjenega makroekonomskega scenarija.

(5)

Ker program ne zagotavlja informacij o uporabi enkratnih in drugih začasnih ukrepov po letu 2007, strukturnega salda od leta 2008 dalje ni mogoče izračunati na podlagi informacij iz programa. Ob predpostavki, da ostane relativni učinek enkratnih ukrepov po letu 2007 nespremenjen, je načrtovano, da se bo strukturni saldo, izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, izboljšal s približno –0,4 % BDP v letu 2006 na 0,7 % BDP na koncu programskega obdobja. V tem programu, tako kot tudi v predhodni posodobitvi programa stabilnosti, je srednjeročni cilj za proračunsko stanje strukturni presežek v višini 0,5 % BDP, ki bo v skladu s programom dosežen do leta 2008. To je eno leto pozneje kot je bilo določeno v predhodni dopolnitvi. Ker srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj, ocenjen v višini okoli 1,25 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, ki je za države članice evroobmočja in MDT II naveden v Paktu stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in presega tistega, ki je predviden za delež dolga in povprečno potencialno dolgoročno rast.

(6)

Proračunski rezultati bi lahko bili nekoliko slabši od pričakovanih v programu. To velja še zlasti za leto 2007, predvsem zato, ker je proračun videti dokaj optimističen in včasih ne zagotavlja zadostnih podrobnosti o predvidenih ukrepih (vključno z enkratnimi ukrepi na področju prodaje nepremičnin ali prevzema pokojninskih obveznosti od javnih družb, ki niso podrobneje določeni). Belgija je na splošno zelo uspešna pri doseganju nominalnih proračunskih ciljev, vendar bo za dosego cilja za leto 2007 tako kot v zadnjih letih potrebno strogo spremljanje. V prihodnjih nadzorih proračuna bi bilo treba navesti vse potrebne dodatne ukrepe. Rezultati v letu 2007, slabši od načrtovanih, bi se prenesli tudi na naslednja leta. Od leta 2008 dalje obstaja tveganje, da se enkratni ukrepi po njihovem izteku ne bodo nadomestili s strukturnimi ukrepi.

(7)

Glede na to oceno tveganja je mogoče, da proračunska naravnanost v programu ne bo zadostna za zagotovitev, da se do leta 2008 doseže srednjeročni cilj, kot je predviden v programu. V skladu z zgoraj navedenim pa srednjeročni cilj znatno presega tistega, ki je predviden za delež dolga in dolgoročno povprečno potencialno rast. Proračunska strategija se zdi zadostna za doseganje proračunskega stanja v strukturnem smislu, ki se lahko v okviru Pakta od leta 2008 šteje za ustreznega. Prav tako se zdi, da proračunska naravnanost v programu zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih v programskem obdobju. Ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja programa bi bilo treba pospešiti, da bo skladen s Paktom stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice evroobmočja in MDT II merilo za letno izboljšanje strukturnega salda znašati 0,5 % BDP ter da mora biti prilagoditev višja v obdobju ugodnih gospodarskih razmer, medtem ko je lahko nižja v obdobju slabih gospodarskih razmer. Ob upoštevanju tveganj je prilagoditev lahko nižja od merila v letu 2007 in se nato upočasni.

(8)

Program poroča o dolgu v višini 87,7 % BDP za leto 2006, vendar ta ne vključuje predpostavke o dolgu železniške družbe SNCB v letu 2005, ki po navedbah Eurostata v istem letu zvišuje raven dolga za 1,7 % BDP. Zato so službe Komisije bruto javni dolg ocenile v višini 89,4 % BDP v letu 2006, kar je precej nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP, kljub znatnemu zniževanju v zadnjih nekaj letih. Program predvideva, da se bo delež dolga v programskem obdobju hitro znižal za okoli 15 odstotnih točk. Glede na oceno tveganja in zlasti glede na tveganja za zgoraj navedene proračunske cilje, bo razvoj deleža dolga verjetno nekoliko manj ugoden, kakor je predvideno v programu. Vendar se zdi, da se delež dolga v programskem obdobju v zadostni meri približuje referenčni vrednosti.

(9)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva v Belgiji je večji od povprečja EU, na kar vpliva predvsem velik porast odhodkov za pokojnine kot deleža BDP v prihodnjih desetletjih. Začetno proračunsko stanje z visokim primarnim presežkom, čeprav slabše kot leta 2005, prispeva k zmanjševanju napovedanega dolgoročnega proračunskega vpliva staranja prebivalstva, ne zadostuje pa, da bi popolnoma pokrilo bistveni porast odhodkov. Poleg tega pa trenutna raven bruto javnega dolga kljub zmanjševanju še vedno ostaja visoko nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. Enakomerno zmanjševanje deleža dolga zahteva ohranjanje visokih primarnih presežkov v daljšem časovnem obdobju, kar bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ. Na splošno se zdi, da je Belgija izpostavljena srednjemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program stabilnosti ne vsebuje kvalitativne ocene splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne davčne strategije. Poleg tega ne zagotavlja sistematskih informacij glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov glavnih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, vendar se zdi, da njegove proračunske napovedi upoštevajo učinek na javne finance, ki ga imajo ukrepi iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu stabilnosti, se zdijo skladni z ukrepi, ki so predvideni v nacionalnem programu reform. Oba programa predvidevata zlasti postopno izvajanje „generacijskega pakta “(celovitega načrta za povečanje zaposlovanja in okrepitev sistema socialne varnosti), nadaljnje postopno zmanjšanje davčne obremenitve dela in ukrepe za spodbujanje raziskav in podjetništva.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe stabilnosti in konvergenčne programe, vsebuje program nekatere pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov (3).

(i)

zagotovi, da se doseže proračunski cilj za leto 2007 in nato pospeši ritem prilagoditve v smeri srednjeročnega cilja, tudi z zmanjšanjem poseganja po enkratnih ukrepih;

(ii)

ob upoštevanju visoke ravni dolga in napovedanega povečanja izdatkov, povezanih s starostjo, izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, in sicer z doseganjem vsaj srednjeročnega cilja in izvajanjem reform.