8.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“), ki se uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90, s poreklom iz Indije („dokončni izravnalni ukrepi“). Ukrepi v obliki dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz iz vseh drugih družb pa je bila uvedena raven preostale dajatve v višini 19,1 %.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (4) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz PET s poreklom, med drugim, iz Indije. Ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini od 0 % do 62,6 % na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije („dokončni protidampinški ukrepi“), razen uvoza od petih indijskih družb (Ester Industries Limited („Ester“), Flex Industries Limited („Flex“), Garware Polyester Limited („Garware“), MTZ Polyfilms Limited („MTZ“) in Polyplex Corporation Limited („Polyplex“)), katerih zaveze so bile sprejete z Odločbo Komisije 2001/645/ES o sprejetju zavez, ponujenih v protidampinškem postopku v zvezi z uvozom folije iz polietilen tereftalata s poreklom, med drugim, iz Indije (5).

(3)

Svet je z Uredbama (ES) št. 1975/2004 in (ES) št 1976/2004 razširil dokončne izravnalne in protidampinške ukrepe za uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije na uvoz istega izdelka, poslanega iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Braziliji ali Izraelu ali ne.

(4)

Komisija je 4. januarja 2005 (6) začela delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 1676/2001, omejen na raven dokončnih protidampinških ukrepov. Ta preiskava se je zaključila z Uredbo Sveta (ES) št. 366/2006 (7), s katero se je spremenila raven dokončnih protidampinških ukrepov.

(5)

Komisija je 10. decembra 2004 (8) začela pregled zaradi izteka dokončnih izravnalnih ukrepov. Ta preiskava se je zaključila z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006 (9), s katero so se ohranili dokončni izravnalni ukrepi.

(6)

Leta 2002 je Polyplex, indijski proizvajalec izvoznik, katerega zaveza v zvezi z veljavnimi protidampinškimi ukrepi je bila že sprejeta z Odločbo 2001/645/ES, predložil zahtevek za delni vmesni pregled, omejen na obliko izravnalnih ukrepov glede ene družbe. Polyplex je predložil informacije, iz katerih je razvidno, da bi zaveza iste vrste odpravila škodljive učinke subvencioniranja in bi se jo dalo nadzorovati. Zato je bil zahtevek za pregled oblike izravnalnega ukrepa utemeljen.

(7)

Oktobra 2003 so naslednji proizvajalci Skupnosti predložili zahtevek za delni vmesni pregled, omejen na obliko protidampinških ukrepov: Du Pont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH in Nuroll SpA („vložniki“). Vložniki predstavljajo večji delež proizvodnje folije iz PET v Skupnosti. Družba Toray Plastics Europe je izrazila svojo podporo zahtevi, čeprav ni bila uradni vložnik.

(8)

Vložniki so trdili, da oblika ukrepov (tj. obstoječe zaveze, kakor so bile sprejete z Odločbo 2001/645/ES) ni več ustrezna za odpravljanje škodljivega dampinga. Vložniki so trdili, da se je zaradi sprejetja obstoječih zavez, temelječih na minimalnih uvoznih cenah, paleta izdelkov, ki so jih prodali zadevni izvozniki, razširila, predvsem zato, da bi vključila tehnično bolj razvito folijo, tako da minimalne cene, ki se lahko uporabljajo za nekatere izdelke, niso več odražale svoje prave vrednosti, zaradi česar mehanizem ukrepov glede na novi tehnološki razvoj ni bil več ustrezen. Zato so trdili, da zaveze niso več ustrezne za odpravljanje škodljivih učinkov dampinga.

(9)

Komisija je 28. junija 2002 v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (10), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda protisubvencijskih ukrepov, omejenega na proučitev sprejemljivosti zaveze, ki jo je ponudil indijski proizvajalec izvoznik Polyplex v skladu s členom 19 osnovne protisubvencijske uredbe.

(10)

Ker se je delni vmesni pregled oblike protidampinških ukrepov (tj. obstoječih zavez) začel novembra 2003, kakor je navedeno v uvodnih izjavah (12) in (13) spodaj, je ostalo vprašanje sprejemljivosti ponudbe družbe Polyplex o zavezi odprto, da bi se lahko oba pregleda zaključila istočasno. Komisija je Polyplex uradno obvestila o svojih namenih glede tega. Vložnik ni izrazil nobene pripombe v zvezi s tem.

(11)

Komisija je 22. novembra 2003 v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (11), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe.

(12)

Pregled je bil omejen na obliko ukrepov, ki se uporabljajo za pet indijskih proizvajalcev izvoznikov, katerih zaveze so bile sprejete. Obdobje preiskave je zajelo obdobje od 1. oktobra 2002 do 30. septembra 2003 („sedanje OP“).

(13)

Komisija je proizvajalce izvoznike, predstavnike države izvoznice in proizvajalce Skupnosti uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku.

(14)

Za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija poslala vprašalnike zadevnim proizvajalcem izvoznikom, ki so sodelovali in izpolnili vprašalnik. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev izvoznikov v Indiji:

(15)

Zadevni izdelek je, kot je bilo določeno v prvotni preiskavi, folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, ki je navadno prijavljen pod oznakama KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90.

(16)

Folija iz PET ima posebne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti, kot so med drugim debelina, lastnosti premaza, obdelava površine in mehanske lastnosti, ki glede na različne vrste obdelave osnovne folije med proizvodnim postopkom ali po njem, vključno s koronsko obdelavo, metalizacijo ali kemičnimi premazi, določajo različne vrste folije iz PET. Zato obstaja v različnih oblikah in vrstah. Glede na veliko število različnih ponudb izdelka („vrste izdelka“) in zaradi lažjega nadzora zavez so bili izdelki razdeljeni v različne kategorije („skupine“) po tehničnih lastnostih. Te skupine so bile podlaga za minimalne uvozne cene („MUC“), določene v zavezah. V prvotni preiskavi se je število MUC, določenih na podlagi teh skupin, gibalo od 10 do 32 na izvoznika.

(17)

V okviru sedanjega pregleda je bila za vsako skupino narejena primerjava med mešanico vrst izdelka in cenami iz preiskovalnega obdobja, določenega za prvotno preiskavo („prvotni OP“), ter cenami iz sedanjega OP.

(18)

Analiza je pokazala, da se je mešanica vrst izdelka, prodanih v okviru določenih skupin izdelka, od sprejetja zavez spremenila. Za nekatere družbe v preiskavi so bile te spremembe tako velike, da v primeru nekaterih skupin večina vrst izdelkov, izvoženih v Skupnost med OP, ne ustreza več izdelkom, izvoženim med prvotnim OP. Nekatere spremembe, opažene v skupinah, so bile opustitev izdelkov z majhno vrednostjo, vključitev novih izdelkov z občutno višjo vrednostjo in v nekaterih primerih kombinacija obojega.

(19)

Analiza je pokazala tudi, da so se znotraj posameznih skupin izdelka razlike v cenah (paleta vrednosti izdelka) od sprejetja zavez občutno spremenile. V tem smislu je treba tudi omeniti, da je po sprejetju zavez prišlo do občutne spremembe v vzorcu prodaj med različnimi skupinami izdelka. Zlasti se zdi, da obstaja težnja po koncentraciji prodaj na tiste skupine, ki imajo nižjo minimalno ceno.

(20)

Glede na to, da so bile MUC in zaveze določene na podlagi mešanice vrst izdelka in njihovih ustreznih vrednosti znotraj vsake skupine med prvotnim OP, je jasno, da so spremembe, ugotovljene v zvezi z dejansko mešanico izdelkov in vrednosti znotraj teh skupin izdelka povzročile, da so ti določeni MUC in posledično zaveze neustrezni za preprečevanje škodljivih učinkov dampinga.

(21)

Glede pregleda, omejenega na proučitev sprejemljivosti zaveze, ki jo je ponudil Polyplex, je analiza pokazala, da bi bil nadzor zaveze zaradi strukture te družbe zapleten, kar bi pomenilo, da bi bila zaveza kot oblika učinkovitega izravnalnega ukrepa neustrezna. Zapletenost nadzornega postopka izhaja iz dejstva, da zadevni izdelek proizvaja tudi povezana družba Polyplex v tretji državi (Tajska), kar ustvarja tveganje za križno kompenzacijo cen, če bi tudi tajska družba izvažala zadevni izdelek v Skupnost. Nadzor zaveze in posledično njeno izvrševanje bi bila prezahtevna, da bi lahko zagotovila pravilno delovanje te zaveze.

(22)

Sedanje zaveze, katerih MUC temelji na skupinah izdelkov, omogočajo izvoznikom visoko stopnjo prožnosti pri spreminjanju tehničnih lastnosti izdelkov znotraj posamezne skupine. Zadevni izdelek združuje številne razločevalne lastnosti, ki se razvijajo in ki v veliki meri določajo prodajne cene. Zato spremembe teh lastnosti pomembno vplivajo na cene. Edina učinkovita rešitev, ki bi ustvarila bolj homogene skupine glede fizikalnih lastnosti in cen, bi bila razčlenitev skupin v podskupine. Posledica bi bila seveda večje število skupin, kar bi ohromilo nadzor, saj bi predvsem carinski organi imeli precejšnje težave pri razločevanju vrst izdelkov in razvrščanju izdelkov po skupinah ob uvozu. Poleg tega bi se lahko število skupin na posamezno družbo v primerjavi s tistim iz zavez povečalo za količnik 5 do 11, če bi za oblikovanje natančnejše razvrstitve upoštevali več lastnosti različnih vrst izdelka. Trenutno so vrste izdelka že uvrščene v več sto podrobno razčlenjenih skupin, zaradi česar so zaveze vedno bolj neučinkovite. To število se lahko poveča z nadaljnjim razvojem lastnosti izdelka.

(23)

V primeru nekaterih družb v preiskavi se vrste izdelka, prodane v okviru posebne skupine izdelka, niso znatno spremenile od sprejetja zavez. Vendar pa se možnost povečanja števila skupin izdelka zaradi nadaljnjega razvoja v skupinah, omenjena v uvodni izjavi (22), lahko pojavi kadar koli v prihodnosti in v primeru katerega koli proizvajalca izvoznika.

(24)

Zato lahko sklenemo, da bi za učinkovit nadzor zavez morale biti skupine izdelkov občutno bolj homogene glede fizikalnih lastnosti in cen. Te lastnosti morajo biti v času trajanja zaveze nespremenljive. Preiskava je potrdila, da v primeru folije iz PET to ni držalo.

(25)

Na podlagi zgornjih dejstev in premislekov prevladuje mnenje, da so zaveze neustrezne za preprečevanje škodljivih učinkov dampinga, saj so povezane s preobsežnim nadzorom, težavnim izvrševanjem in nesprejemljivim tveganjem. V teh okoliščinah je treba zaveze, ki jih je sprejelo pet indijskih proizvajalcev in so predmet pregleda oblike protidampinških ukrepov, ukiniti.

(26)

Vse vpletene stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o ukinitvi obstoječih zavez, in so imele možnost predložiti svoje pripombe.

(27)

Na podlagi tega obvestila so nekatere stranke navedle, da menijo, da ni bilo nobenih težav pri nadzoru ali izvrševanju zavez in posledično nobenega tveganja v zvezi z obliko ukrepov. Poleg tega je več proizvajalcev izvoznikov navedlo, da niso kršili svojih sporazumov iz zavez. En zadevni proizvajalec izvoznik je navedel, da se obvestilo o začetku nanaša na pomembnost razvoja novih vrst izdelka in da sam ni uvedel nobene nove vrste izdelka v EU v času med ponudbo obstoječe zaveze in sedanjega OP.

(28)

S tehničnega vidika je ta izdelek že zaradi samega števila svojih različic skupaj z možnostmi za njihov razvoj neprimeren za zaveze, saj bi razvoj izdelka zahteval neprestano posodabljanje MUC, kar pa ni izvedljivo (glej uvodno izjavo 22). V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 8(3) osnovne uredbe določa, da ponujenih zavez ni treba sprejeti, če pristojni organi menijo, da bi bilo sprejetje nepraktično, na primer če bi bilo število dejanskih ali potencialnih izvoznikov preveliko, ali zaradi drugih razlogov. Glede pritožbe izvoznikov, da niso kršili določb zavez, ne obstaja noben sum, da je do takšnih kršitev sploh prišlo. Odločitev o umiku zavez temelji na dokazih, zbranih med preiskavo, ki kažejo, da so zaradi sprememb v mešanici izdelkov zaveze neustrezne in da nadzor prodaje tega izdelka ni v skladu s sporazumi iz zavez (glej uvodne izjave 18 do 20 in 22). Nazadnje je preiskava pokazala, da se folije, ki se razlikujejo od mešanice izdelkov, na katerih so temeljile MUC, zdaj na veliko prodajajo v Skupnosti v okviru sporazumov iz zavez in da bi se lahko to število ter izbor izdelkov povečala. Zato razmere na trgu, na podlagi katerih so bile določene zaveze, glede prodanih izdelkov niso več reprezentativne za sedanji pregled, zaradi česar so MUC iz zavez postale neustrezne.

(29)

V tem smislu dejstvo, da en proizvajalec izvoznik še ni uvedel nobene nove vrste izdelka, ne spremeni ugotovitve, da so zaveze za zadevni izdelek neustrezne in njihov nadzor neizvedljiv, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 28 zgoraj.

(30)

Poleg tega so se nekateri proizvajalci izvozniki sklicevali na člen 15 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) 1994 (v nadaljevanju „Protidampinški sporazum STO“) in iz njega izhajajočih zahtev, naj razvite države pomagajo državam v razvoju, in navedli, da bi morali proizvajalci izvozniki imeti priložnost, da ponudijo nove sporazume iz zavez. Izražen je bil sum, da umik zavez temelji na nedokazanih, neutemeljenih razlogih, kar razvrednoti pomen člena 15 Protidampinškega sporazuma STO, in da je umik zavez kršitev načela sorazmernosti.

(31)

Člen 15 Protidampinškega sporazuma STO se sklicuje na nujnost iskanja konstruktivnih rešitev pred uporabo protidampinških dajatev. Obstoječe zaveze so bile sprejete v duhu iskanja konstruktivne rešitve za škodljivi damping. Vendar je treba opozoriti, da člen 8(3) Protidampinškega sporazuma STO določa, da ponujenih zavez ni treba sprejeti, če pristojni organi menijo, da bi bilo sprejetje nepraktično, na primer če bi bilo število dejanskih ali potencialnih izvoznikov preveliko, ali zaradi drugih razlogov. Daleč od tega, da bi zaveze umaknili iz nepreverjenih razlogov, je preiskava odkrila, da so izdelki, na podlagi katerih so se indijski proizvajalci dogovorili, da bodo določili cene („MUC“), zelo drugačni od izdelkov, ki se trenutno prodajajo v Skupnost. Zato umik zavez ni neustrezen, temveč premišljen odgovor na dogajanje na trgu, za katerega so odgovorni proizvajalci izvozniki sami.

(32)

Sklepne ugotovitve preiskave oblike protidampinških ukrepov, da so zaveze neustrezne za preprečevanje škodljivih učinkov dampinga, ker so povezane s preobsežnim nadzorom, težavnim izvrševanjem in nesprejemljivim tveganjem, veljajo tudi za izravnalne ukrepe. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi bila nadzor in izvrševanje zaveze zaradi strukture družbe Polyplex Group težavna. Zaradi tega je sprejetje zaveze neuporabno v smislu člena 8(3) osnovne protisubvencijske uredbe.

(33)

Glede na zgornje ugotovitve je bilo sklenjeno, da se preiskava v zvezi s pregledom oblike protisubvencijskih ukrepov, omejena na sprejemljivost zaveze, ki jo je ponudil Polyplex, zaključi in se zadevna zaveza ne sprejme, ker pogoji iz člena 13(1) osnovne protisubvencijske uredbe glede sprejetja zaveze niso izpolnjeni.

(34)

Razlogi za nesprejetje ponujene zaveze so bili poslani zadevnemu vložniku –