27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/12

(1)

V dopisu z dne 31. julija 2003 je Italija Komisiji priglasila pomoč. V dopisih z dne 16. septembra 2003, 6. novembra 2003, 1. decembra 2003, 4. februarja 2004, 12. februarja 2004, 26. februarja 2004, 5. aprila 2004, 25. maja 2004, 23. junija 2004 in 8. julija 2004 je Komisiji predložila nadaljnje informacije.

(2)

V dopisu z dne 22. oktobra 2004 je Komisija Italijo obvestila, da se je v zvezi z ukrepom pomoči odločila sprožiti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija je od zainteresiranih strank prejela pripombe, ki jih je posredovala Italiji in ji dala možnost odgovora. Italija je odgovorila v dopisu z dne 12. aprila 2005.

(5)

Komisija je od Italije prejela druge dopise z dne 25. novembra 2005, 18. maja 2005 in 12. oktobra 2005.

(6)

Italija je Komisijo zaprosila za odobritev podaljšanja roka dobave z dne 31. decembra 2003, določenega v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1540/98 o določitvi novih pravil o pomoči ladjedelništvu („Uredba o ladjedelništvu“) kot pogoj za prejem s pogodbo povezane pomoči za tekoče poslovanje. Družba Fincantieri je zaprosila za podaljšanje roka za dobavo petih ladij za križarjenje v skupni pogodbeni vrednosti 2,1 milijarde EUR in znesku pomoči v višini 243 milijonov EUR.

(7)

Fincantieri je družba v državni lasti, ki upravlja osem ladjedelnic (Monfalcone, Marghera, Sestri Ponente, Ancona, Palermo, Castellammare, Muggiano, Riva Trigoso) v Italiji. Specializirana je za gradnjo ladij za križarjenje, gradi pa tudi druge vrste morskih plovil in vojaške ladje.

(8)

Italija je pojasnila, da so bile končne pogodbe za zadevne ladje podpisane decembra 2000, dobava pa je bila v skladu s pogodbami načrtovana za junij in december 2003. Ladje so naročila različna hčerinska podjetja družbe Carnival Corporation („Carnival“), ameriškega podjetja za križarjenja. Italija je na tej podlagi obljubila s pogodbo povezano pomoč za tekoče poslovanje za gradnjo ladij.

(9)

Italija je izjavila, da je lastnik ladje jeseni 2001 zaprosil za odložitev dobavnih rokov na različne datume v letih 2004 in 2005 ter prošnjo utemeljil z močnim vplivom terorističnih napadov 11. septembra 2001 na segment križarjenj. Fincantieri je v to privolil, Italija pa je zaprosila za podaljšanje roka dobave, da bi bile ladje še vedno upravičene do pomoči za tekoče poslovanje.

(10)

V svojem dopisu so se italijanski organi sklicevali na odločitev Komisije z dne 5. junija 2002 (4) o dovolitvi podobnega podaljšanja roka dobave za ladjo za križarjenje v gradnji pri družbi Meyer Werft, Nemčija. Italija je opozorila na podobnosti med obema zadevama glede (i) razloga za podaljšanje (vpliv terorističnih napadov 11. septembra 2001), (ii) zadevnega trga (križarjenja) in (iii) komercialne odvisnosti, ki obstaja med ladjedelnico in lastnikom (Carnival je Fincantierijeva največja stranka).

(11)

V dopisu z dne 20. oktobra 2004 je Komisija odobrila podaljšanje roka dobave za štiri ladje in izrazila dvome glede odobritve podaljšanja za peto ladjo. Dvomi so zadevali ladjo 6079, katere načrtovana dobava je bila oktobra 2005. Prvotno naj bi bila ta ladja dobavljena leta 2005, vendar je bil dobavni rok pozno leta 2000 spremenjen na december 2003, drugače ladja ne bi bila upravičena do pomoči za tekoče poslovanje.

(12)

Znesek pomoči, ki bi jo Italija dodelila Fincantieriju, če bi Komisija podaljšala rok dobave za ladjo 6079, bi znašal približno 33 milijonov EUR (9 % pogodbene vrednosti ladje).

(13)

Za sprožitev formalnega postopka sta bila predvsem dva razloga. Prvi razlog je bil dvom glede izvedljivosti načrta, da bi eno izmed petih ladij (ladjo 6077) zgradili v ladjedelnici v Anconi, kar bi vključevalo kompleksni proizvodni postopek, pri katerem bi za sestavo delov ladijskega trupa le-te morali prestaviti v drugo ladjedelnico (ATSM Trieste) in nato nazaj v Ancono, saj je dok v Anconi krajši od ladje. Poleg tega Ancona pred tem še ni zgradila ladje podobne kompleksnosti, kar sproža dvome o sposobnosti upravljanja te operacije in nenazadnje tudi dvome glede opremljanja ladje. S tem je povezano dejstvo, da bi gradnja ladje 6077 v Anconi pomenila izredno visoko količino opremljanja v ladjedelnici Palermo zaradi premestitve proizvodnje iz Ancone v Palermo.

(14)

Drug razlog za sprožitev formalnega postopka so bili dvomi glede predvidene količine opremljanja, ki bi ga moral izvesti Fincantieri, če bi bile vse ladje dobavljene leta 2003. Po oceni Komisije bi to vključevalo dvakrat toliko opremljanja, kot ga je Fincantieri izvedel v katerem koli drugem letu. Poleg tega bi za ladjedelnico v Margheri opremljanje, načrtovano za leto 2003, prineslo okoli 40 % več dela, kot ga je ladjedelnica kdaj koli prej opravila. Zato je Komisija podvomila, da je proizvodni načrt za Fincantieri na splošno in zlasti za Marghero realen.

(15)

Zaradi teh dveh razlogov je Komisija dvomila, da bi lahko bile vse ladje dobavljene leta 2005. Vendar se je na podlagi enakih informacij in analize Komisija strinjala, da bi bilo možno dobaviti štiri ladje.

(16)

Komisija je bila mnenja, da glavni dvomi zadevajo ladjo 6079, ki je tretja sestrska ladja ladje 6077, zgrajene v isti ladjedelnici Marghera, z načrtovano dobavo oktobra 2005. Dobava te ladje je bila v zvezi s proizvodnim načrtom iz decembra 2000 preložena zaradi odločitve za gradnjo ladje 6077 v Margheri. Ti dvomi temeljijo tudi na pokazateljih (pismo o nameri, podpisano pred podpisom končnih pogodb decembra 2000), ki kažejo, da je bilo prvotno predvideno sedanje proizvodno zaporedje z zelo pozno dobavo ladje 6079.

(17)

Fincantieri je predložil svoje pripombe v dopisu z dne 3. marca 2005.

(18)

Izjavil je, da je bila vsaka od ladjedelnic družbe, ne glede na to ali je bila del sektorja za ladje za križarjenje ali transportnih plovil, sposobna zgraditi enake komponente ladje, ne da bi morala za to spremeniti odločitve proizvodnega inženiringa ali izvršilno načrtovanje v delavnici, saj bi lahko računala na mrežo podizvajalcev, ki bi po potrebi izpolnjevali zahteve glede kakovosti in količine.

(19)

Dejal je tudi, da ladjedelnica v Anconi ne bi imela težav z gradnjo celotne ladje za križarjenje z dimenzijami in oblikovnimi značilnostmi ladje 6077 (sestrska ladja ladje 6079), vključno z vso opremo, pri čemer bi uporabljala zgolj svoje lastne proizvodne zmogljivosti, infrastrukturo in obrat, če bi se takoj začel izvajati sporazum med Fincantierijem, lokalnimi in regionalnimi organi, pristaniškimi organi in sindikati kovinskih delavcev, določen v Memorandumu o nameri z dne 6. decembra 1999. Vendar se to ni zgodilo.

(20)

Pri pregledu proizvodnega inženiringa ladje 6077 je bilo sklenjeno, da se ladja zgradi v dveh delih: večji del ladje v Anconi in manjši del ladje v Rivi Trigoso. Enak proizvodni načrt je bil predviden za gradnjo letalonosilke Conte di Cavour v ladjedelnicah Riva Trigoso in Muggiano in bil uporabljen pri gradnji ladje za križarjenje Disney Magic v ladjedelnicah Ancona in Marghera leta 1997. Tako imenovano povečanje je bilo načrtovano v suhem doku ATSM v Trstu. Ker je slednji imel dok, primeren za opremljanje in dokončanje ladij, bi lahko premostil vse težave pri proizvodnji, s katerimi bi se srečali v ladjedelnici v Anconi, hkrati pa bi ponujal pomembno prednost, ki se je ne sme podcenjevati, to je bližina industrijskemu območju okoli ladjedelnice v Monfalconu.

(21)

V končni analizi, ob odločitvi za gradnjo ladje 6077 v Anconi, vsaj za velik del ladijskega trupa in večino opremljanja, je Fincantieri sprejel učinkovito in napredno strategijo, ki v primeru, da nastopijo težave ponuja številne druge izbire, ki bi izkoristile integrirano naravo in prožnost njegovih ladjedelnic, da bi zagotovile dobavo ladje do konca leta 2003, kot zahteva pogodba.

(22)

Pripombe Italije po sprožitvi formalnega postopka odražajo pripombe Fincantierija, tj.da je bil načrt iz decembra 2000 sicer tvegan, vendar realen. Italija meni, da bi lahko bili dobavni roki izpolnjeni zahvaljujoč Fincantierijevi proizvodni prožnosti ali z drugimi besedami njegovi sposobnosti združevanja postopka gradnje z oddajanjem del drugim ladjedelnicam (vključno nekaterim, ki se ponavadi ne ukvarjajo z gradnjo ladij za križarjenje) preko infrastrukture in temu namenjenih naložbenih programov za obrate ter s sodobnimi gradbenimi tehnologijami.

(23)

Glede načrtovanega vključevanja ATSM v gradnjo ene izmed ladij so pripombe Italije odražale pripombe Fincantierija, tj.da bi ATSM lahko združil dva opremljena dela plovila 6077, čeprav je ta metoda gradnje druga in v nekaterih pogledih manj zadovoljiva možnost v primerjavi z „normalnim“ zaporedjem gradbenih faz. Vsekakor je združevanje delov za Fincantierija zdaj postalo zgolj običajni postopek. Glede dvomov Komisije o predhodnih izkušnjah ladjedelnice v Anconi glede gradnje ladij podobne kompleksnosti Italija meni, da je takšne izkušnje pridobila z gradnjo in opremljanjem okoli polovice ladje Disney Magic in potniške ladje Danielle Casanova.

(24)

Italija tudi trdi, da je ladjedelnica v Palermu v preteklih letih (1996–97) izvedla veliko zahtevnejše proizvodne načrte, kot je bil načrt, predviden za leto 2000. V zvezi z oceno Komisije, da bi proizvodni načrt iz decembra 2000 predstavljal dvakrat več opremljanja, kot ga je Fincantieri opravil v katerem koli drugem letu, Italija to izjavo zavrača in trdi, da bi v skoraj vseh ladjedelnicah proizvodni načrt iz decembra 2000 temeljil na „standardni zmogljivosti“ zadevne ladjedelnice, največja zmogljivost pa bi bila dosežena zgolj v nekaterih primerih.

(25)

V odgovor na izjavo Komisije, da bi za ladjedelnico v Margheri opremljanje, načrtovano za leto 2003, predstavljalo okoli 40 % več dela, kot ga je ladjedelnica kdaj koli prej opravila, je Italija izjavila, da je bila delovna obremenitev (vključno z opremljanjem) za ladjedelnico Marghera, predvidena v načrtu iz leta 2000, v celoti v skladu z zmogljivostmi in sposobnostmi ladjedelnice, ki jih je le-ta dejansko prikazala, saj je pred tem uspešno dobavila štiri ladje v 15 mesecih, kot je bilo načrtovano za leto 2003.

(26)

Italija je imela tudi možnost, da poda svoje pripombe o bistvenih elementih poročila neodvisnega strokovnjaka, s katerim se je Komisija posvetovala pri oceni informacij, ki jih je predložila Italija pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave.

(27)

V svojem odgovoru dne 18. maja 2005 je Italija izrazila svoje stališče glede treh glavnih vidikov strokovnjakovega poročila.

(28)

Prvič, po mnenju Italije je strokovnjak svoje ocene osnoval na skupni dobavi v letu 2003, ne da bi pri tem upošteval proizvodni cikel, ali z drugimi besedami, postopno povečanje bruto registrskih ton (BRT) do katerega pride med obdobjem gradnje. Ker v obdobju, potrebnemu za dejansko proizvodnjo, tonaža, povezana z devetimi ladjami, katerih dobava je bil načrtovana za leto 2003 (od katerih so bile nekatere konec leta 2002 že na višji stopnji gradnje) ni bila porazdeljena, je strokovnjak sklenil z ugotovitvijo, da bi moral Fincantieri v letu 2003 proizvesti dvakrat več BRT, kot ga je proizvedel v preteklosti. Po mnenju Italije je bila ta ugotovitev nepravilna, saj za namene presoje Fincantierijevih proizvodnih zmogljivosti tonaža, dobavljena v letu 2003 ni ustrezala tonaži, ki je bila v tistem letu dejansko proizvedena. Italija trdi, da so bili podatki o proizvodnji skladni z zmogljivostmi, zabeleženimi v preteklosti in nikakor niso presegali stopenj največje zmogljivosti.

(29)

Po mnenje Italije so podatki o proizvodnji pokazali, da se obseg proizvodnje za ladjedelnice Monfalcone, Marghera in Genova-Sestri Ponente tudi v najbolj obremenjenih letih, namreč v letih 2002 in 2003, niso razlikovali za več kot 20 % od vrednosti iz preteklih let. Glede koristnega tovora (oprema in klimatske naprave), ki predstavlja pomemben in značilen del dela na ladjah te vrste, je razlika še bolj očitna v primeru ladjedelnice Genova-Sestri Ponente (ki je povečala svojo proizvodnjo s 1 863 ton v letu 1998 na 14 303 tone v letu 2003); takšno veliko povečanje je omogočila uporaba podizvajalcev in razširitev okvira njihovih obveznosti s pogodbami na ključ.

(30)

Podatki o proizvodnji glede ur dela (internih/oddanih del) kažejo, da se je pred leti, ki so zajeta s programom proizvodnje, sklepanje pogodb s podizvajalci uporabljalo v večji meri, kot je bilo predvideno v programu iz decembra 2000.

(31)

Italija nadalje meni, da so dvomi o nezadostnosti ali nerazpoložljivosti podizvajalcev popolnoma neutemeljeni, tudi spričo dejstva, da opremljanje hotelskega dela ladij (ki sovpada z zadnjo fazo proizvodnje v ladjedelnici) vključuje tiste podizvajalce, s katerimi Fincantieri že dolgo sodeluje. Tudi v malo verjetnem primeru pomanjkanja ali nerazpoložljivosti kvalificiranih delavcev, bi bil ta problem brez težav rešen z oddajanjem del gradbeništvu, glede na podobnost notranje opreme v hotelskem delu zlasti podjetjem, ki se ukvarjajo z gradnjo velikih hotelov.

(32)

Italija zaključi tako, da v celoti potrdi pripombe Fincantierija.

(33)

V dopisu z dne 12. oktobra 2005 je Italija izrazila svoje stališče glede zaključkov drugega strokovnjaka, s katerim se je posvetovala Komisija, da bi presodila argumente, ki jih je Italija predložila v svojem odgovoru na odločitev o sprožitvi formalnega postopka.

(34)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami. Sodišče Evropskih skupnosti je dosledno menilo, da je merilo vpliva na trgovino izpolnjeno, če prejemno podjetje izvaja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovanje med državami članicami.

(35)

Komisija ugotavlja, da je vprašanje podaljšanja roka dobave odločilno pri odločanju ali je zadevna ladja upravičena do s pogodbo povezane pomoči za tekoče poslovanje iz člena 3 Uredbe o ladjedelništvu. Zadevna pomoč za tekoče poslovanje obsega financiranje dela stroškov, ki jih ponavadi nosi zadevna ladjedelnica pri gradnji plovila, iz državnih sredstev. Poleg tega je ladjedelništvo gospodarska dejavnost, ki vključuje trgovino med državami članicami. Zato zadevna pomoč spada na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe.

(36)

V skladu s členom 87(3)(e) Pogodbe se lahko kot združljive s skupnim trgom šteje druge vrste pomoči, kakršne Svet določi v odločbi, ki jo sprejme s kvalificirano večino na predlog Komisije. Komisija ugotavlja, da je Svet 29. junija 1998 na tej podlagi sprejel Uredbo o ladjedelništvu.

(37)

Komisija ugotavlja, da v skladu z Uredbo o ladjedelništvu „gradnja ladij“ pomeni gradnjo morskih trgovskih plovil na lastni pogon. Komisija nadalje ugotavlja, da Fincantieri gradi te vrste ladje in je zato podjetje, ki ga zajema Uredba.

(38)

Prošnja Italije se presodi na podlagi Uredbe o ladjedelništvu, čeprav je le-ta potekla konec leta 2003. Shema, po kateri je Italija odobrila pomoč, je bila odobrena v skladu s to uredbo, ker je bila pomoč dodeljena, ko je bila ta uredba še vedno veljavna in ker so pravila v zvezi z triletno omejitvijo dobave določena v tem dokumentu.

(39)

V skladu s členom 3(1) Uredbe o ladjedelništvu je bila do 31. decembra 2000 dovoljena najvišja zgornja meja 9 % s pogodbo povezane pomoči za tekoče poslovanje. V skladu s členom 3(2) navedene uredbe je zgornja meja pomoči, ki se uporablja v pogodbi, tista, ki je v veljavi na dan podpisa končne pogodbe. Vendar to ne velja za ladje, dobavljene več kot tri leta po podpisu pogodbe; v takšnih primerih se uporablja zgornja meja, ki je veljavna tri leta pred datumom dobave ladje. Zato je bil zadnji dobavni rok za plovilo, upravičeno do pomoči za tekoče poslovanje, načeloma 31. december 2003.

(40)

Vendar člen 3(2) določa, da lahko Komisija podaljša triletni rok dobave, če to opravičuje tehnološka kompleksnost posameznega projekta gradnje ladje ali zamude, ki so rezultat nepričakovanih obsežnih in opravičljivih motenj v delovnem programu ladjedelnice zaradi izjemnih okoliščin, ki jih družba ni mogla predvideti in so zunaj njenega nadzora. Treba je opozoriti, da Italija svojo prošnjo za podaljšanje roka dobave utemeljuje na takšnih izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah.

(41)

Komisija ugotavlja, da je Sodišče prve stopnje razložilo podobno določbo v svoji sodbi z dne 16. marca 2000 (5), v kateri je dejalo, da se mora za zadevno določbo uporabljati restriktivna razlaga.

(42)

Komisija najprej poudarja, da ta odločba zadeva eno ladjo, ocena pa temelji na celotni proizvodnji, ki jo je Fincantieri načrtoval decembra 2003. Dobava vseh petih priglašenih ladij v letu 2003 in drugih ladij, predvidenih za dobavo v letu 2003, bi za Fincantierijeve ladjedelnice pomenila veliko delovno obremenitev. Zato se je Komisiji zdelo potrebno, da se preveri ali bi bil Fincantieri tehnično sposoben dobaviti zadevne ladje do konca leta 2003.

(43)

Dodatne informacije, ki sta jih predložila Italija in Fincantieri v odgovor na dvome, ki jih je izrazila Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka, sta pregledala Komisija in, na željo Komisije, neodvisni strokovnjak (6). Komisija je v dopisu z dne 26. avgusta 2005 Italiji posredovala poročilo, ki ga je sestavil ta strokovnjak. Italija je v dopisu z dne 12. oktobra 2005 podala svoje pripombe o poročilu.

(44)

Prvi dvom, ki ga je izrazila Komisija, je zadeval sposobnost ladjedelnice v Anconi, da skupaj z ladjedelnico ATSM v Trstu zgradi eno izmed petih ladij za križarjenje (6077), ki jih zajema uradno obvestilo.

(45)

Italija trdi, da bi bilo gradnjo ene od petih ladij možno izvesti v ladjedelnicah Ancona in ASTM, četudi je suhi dok v Anconi krajši od zadevne ladje, saj bi pri tem uporabili poseben postopek, ki je pred tem že bil uporabljen pri gradnji ladje za križarjenje, tj.z združitvijo dveh delov ladje (povečanje). Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka ni dejala, da bi bila takšna metoda neizvedljiva, vendar je poudarila kompleksnost te metode; s tem se Italija strinja in priznava, da je bila to „manj zadovoljiva metoda gradnje“.

(46)

V svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka je Komisija v tej zvezi ugotovila, da Ancona pred tem še nikoli ni zgradila ladje podobne kompleksnosti, na kar je Italija odgovorila, da je zgradila velik del za tri podobne ladje in za potniško ladjo, ki je bila približno za polovico manjša od zadevne ladje (44 000 brt v primerjavi z 82 500 brt). Torej so bili deli in ladja znatno manjši kot ladja za križarjenje 6077, ki naj bi jo zgradili. Ker je pri gradnji ladij za križarjenje kompleksnost tesno povezana z velikostjo, je Komisija v zvezi s tem sklenila, da Italija ni uspešno zavrnila dejstev, navedenih v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka.

(47)

Odločitev Komisije tudi navaja, da bi gradnja ene izmed ladij v Anconi in v ATSM v Trstu pomenila premestitev ostalih načrtovanih gradenj v drugo Fincantierijevo ladjedelnico v Palermu, vendar je Komisija izrazila dvome, da bi lahko ta ladjedelnica obvladovala iz tega izhajajoče povečanje dela opremljanja. Italija trdi, da bi bilo takšno delo teoretično mogoče. Vendar za to ne predloži nobenih dokazov, njen odgovor pa se osredotoča na gradnjo v smislu brt namesto na vprašanje opremljanja. Komisija vseeno ugotavlja, da je proizvodnja v Palermu leta 2003 znašala 33 000 brt, kar nikakor ne doseže največje proizvodnje, ki jo navaja Italija (63 000 brt) in je veliko nižja od proizvodnje iz načrta iz decembra 2000 (53 000 brt).

(48)

Poleg tega je Italija Komisijo obvestila, da je že junija 2001 (manj kot šest mesecev po podpisu pogodbe za pet ladij za križarjenje) še celo brez dodatnega načrtovanega dela v Palermu prišlo do proizvodne krize, zaradi česar je prišlo do zamud pri dobavah. Zato Komisija meni, da ladjedelnica v Palermu ne bi bila sposobna izpolniti načrt iz decembra 2000 glede opremljanja, Italija pa na to trditev ni odgovorila.

(49)

Komisija tudi ugotavlja, da informacije, ki sta jih predložila Italija in Fincantieri, kažejo, da decembra 2000 ni bilo jasno ali se bo opremljanje ladje 6077 izvajalo v ATSM ali v Anconi. Po podatkih proizvodnega načrta iz decembra 2000 in dokaznega materiala 5 iz dopisa z dne 25. maja 2005 naj bi opremljanje potekalo v Anconi, vendar dopis Fincantierija z dne 3. marca 2005 navaja, da bo opremljanje potekalo v ATSM, da bi s tem premostili vse težave pri proizvodnji, s katerimi bi se srečali v ladjedelnici v Anconi.

(50)

Po mnenju strokovnjaka, s katerim se je posvetovala Komisija, Italija ni predložila prepričljivih informacij v zvezi z organizacijo in sredstvi, ki bi jih morali vzpostaviti v suhem doku ladjedelnice ATSM in močno dvomi, da je ladjedelnico, ki se v glavnem uporablja za popravilo ladij in nima izkušenj s plovili za križarjenje, mogoče preoblikovati v celovito organizirano ladjedelnico, ki bi bila sposobna dobaviti plovilo za križarjenje v kratkem roku.

(51)

Na to mnenje je Italija odgovorila v dopisu z dne 12. oktobra 2005. Italija meni, da so bile Fincantierijeve organizacijske sposobnosti zadostne, da bi lahko v zelo kratkem času preoblikoval ATSM za izvajanje načrtovanih nalog. Poudarja tudi, da ATSM pri dejavnostih popravila ladij trenutno deluje v sinergiji z Fincantierijem. Vendar Komisije argumenti Italije, da bi bilo mogoče ATSM preoblikovati iz obrata s suhim dokom za popravilo ladij v popolnoma funkcionalno ladjedelnico v tako kratkem času, še vedno niso prepričali.

(52)

Zato sledi, da je Fincantieri sam dvomil v sposobnost ladjedelnice v Anconi, da opremi ladjo; niti ni predložil nobenega dokaza, da bi lahko to storil ATSM. Na podlagi zgornjih ugotovitev Komisija meni, da je bil načrt iz decembra 2000 nerealen in nespecifičen tako glede gradnje ladje v ladjedelnici v Anconi/ATSM in glede položaja v Palermu, kar potrjuje njene dvome.

(53)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka je Komisija ocenila, da bi dobava vseh petih ladij skupaj z drugimi načrtovanimi ladjami predstavljala dvakrat več opremljanja, kot ga je Fincantieri opravil kdaj koli pred tem in da bi za ladjedelnico v Margheri opremljanje, načrtovano za leto 2003, predstavljalo okoli 40 % več dela, kot ga je ladjedelnica opravila kdaj koli pred tem.

(54)

Italija je odgovorila, da je zmogljivost gradnje ladijskega trupa zadostna. Vendar ta argument ni relevanten, saj Komisija ni podvomila o sposobnosti gradnje ladijskega trupa.

(55)

Fincantieri in Italija postavljata pod vprašaj tudi oceno Komisije o količini opremljanja v primerjavi s prejšnjimi leti in na primer trdita, da povečanje ni bilo večje od 20 %. Trdita tudi, da bi bilo mogoče potrebno opremljanje dokončati v roku s pomočjo mreže podizvajalcev.

(56)

Vendar Komisija vztraja, pri čemer jo podpira njen tehnični strokovnjak, da je vprašanje opremljanja tako pomembno kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka. Čeprav je Italija pojasnila, da bi lahko posamezne ladjedelnice z dvema izmenama povečale svojo proizvodnjo do najvišje stopnje, bi to po mnenju Komisije, če bi se izvajalo hkrati v vseh ali skoraj vseh ladjedelnicah, vključevalo visoko tveganje in stroške ter bi zelo močno obremenilo upravljavske sposobnosti, predvsem zato, ker Italija poudarja osrednjo upravljavsko strukturo Fincantierijevega proizvodnega postopka.

(57)

Najbolj kritično je opremljanje ladijskih trupov 6078 in 6079, ki naj bi bila zgrajena v ladjedelnici Marghera in dobavljena pred koncem decembra 2003, med katerima naj bi bil zgolj dvomesečno obdobje. Mnenje Komisije, ki ga podpira ocena strokovnjaka, je, da Italija, četudi je predložila nekatere podatke o tem, kako načrtuje izvršitev vseh del opremljanja, na to pomembno vprašanje ni ustrezno dogovorila.

(58)

V svojem dopisu z dne 12. oktobra 2005 Italija komentira mnenje strokovnjaka in navaja, da je bila dobava dveh ladij v roku dveh mesecev izvedljiva in da je bilo, na primer, ladji 6078 namenjenih devet mesecev, v primerjavi s sedmimi meseci za ladjo 6079, da bi lahko, če bi bilo to potrebno, delali na ladji 6079. Komisija tu opozarja na načrtovano dolžino časa za opremljanje sestrskih ladij 6075, 6076 in 6077, ki je bila devet, osem in deset mesecev, v tem zaporedju. Obdobje devetih mesecev, namenjenih za ladjo 6078 se ni zdelo preveč dolgo, obdobje sedmih mesecev za ladjo 6079 pa zelo kratko glede na to, da naj bi se opremljanje za to plovilo izvedlo skupaj z opremljanjem ladje 6078.

(59)

Komisija je upoštevala izjavo Italije, da je bil čas, namenjen za opremljanje nekaterih prejšnjih ladij zmanjšan na sedem ali celo šest mesecev. Vendar se je to zgodilo v ladjedelnicah, kjer je delo potekalo v normalnih pogojih in se je opremljala zgolj ena ladja.

(60)

Dejstvo, da je Marghera v preteklosti uspešno dobavila štiri ladje v 15 mesecih ne odpravi dvomov Komisije, saj le-ti v glavnem zadevajo dve načrtovani dobavi v roku dveh mesecev. Komisija tudi ugotavlja, da je bila realna proizvodnja v ladjedelnici Marghera v letu 2003, ki je še vedno veljalo za zelo delovno leto za Fincantierija (7), okoli 130 000 brt, kar je veliko nižje od načrtovane proizvodnje 160 000 brt za leto 2003 iz načrta iz decembra 2000.

(61)

Poleg tega bi dobava štirih ladij v kratkem časovnem okviru, po mnenju strokovnjaka s katerim se je posvetovala Komisija, povzročila težave lastniku ladje, ki bi verjetno moral premagati resne organizacijske težave, da bi lahko sprejel dobavo štirih plovil v dveh mesecih.

(62)

V zvezi z ladjama 6078 in 6079, ki naj bi bili dobavljeni iz ladjedelnice Marghera, je bilo po mnenju strokovnjaka Komisije načrtovano obdobje proizvodnje, tj.18 mesecev in 19 mesecev, zelo kratko. S tem v zvezi strokovnjak postavlja pod vprašaj trditve Italije iz njenega dopisa z dne 25. maja 2005, da bi se s krivuljo učenja zmanjšal čas, potreben za kasnejše ladje v seriji. Po mnenju strokovnjaka je ta predpostavka pravilna pri gradnji ladij v isti ladjedelnici in z istimi metodami, ni pa pravilna pri gradnji iste vrste ladje na različnih lokacijah in z različnimi skupinami ljudi, kot bi bilo v primeru načrta iz decembra 2000.

(63)

Italija je o tem izrazila svoje pripombe v dopisu z dne 12. oktobra 2005. Meni, da obstaja krivulja učenja tudi pri gradnji ladij na različnih lokacijah. Komisija se strinja, da obstaja določena krivulja učenja tudi ob proizvodnji v različnih ladjedelnicah, npr. glede vidikov, povezanih s strukturo osrednjega upravljanja in dobavo glavne opreme. Vseeno je jasno, da je pri gradnji ladij na različnih lokacijah in celo z drugačnimi proizvodnimi metodami krivulja učenja veliko manj izrazita, kot če se proizvodnja ponovi v isti ladjedelnici.

(64)

Komisija ugotavlja, da po načrtu iz decembra 2000 tri sestrske ladje 6077, 6078 in 6079 ne bi bile zgrajene v isti ladjedelnici in z enakimi proizvodnimi metodami. Ugotavlja tudi, da po podatkih Italije ladja 6079 dejansko ni tretja v seriji, temveč peta in da so bili prihranki delovne sile v višini 16 % in 8 % za prvo in drugo sestrsko ladjo že doseženi. Pričakovati dodatna povečanja učinkovitosti in prihranke časa za vsako nadaljnjo ladjo je manj verjetno za zadnji dve ladji v seriji petih kot v seriji treh ladij. Zato Komisija meni, da so bila predvidena znižanja obdobij proizvodnje za ladji 6078 in 6079 v načrtu iz decembra 2000 nerealna.

(65)

Tehnični strokovnjak, s katerim se je Komisija posvetovala po sprožitvi formalnega postopka, je Komisiji predstavil nekaj primerov vrste informacij, ki bi jih Italija/Fincantieri lahko predložila, da bi dokazala, da je Fincantieri resnično nameraval in bil sposoben dobaviti vseh pet ladij do konca leta 2003.

(66)

Eden od primerov so naročila dobaviteljem za glavne sestavne dele, kot so pogonski sistemi ali glavni električni generatorji. Te je treba naročiti zelo zgodaj, da jih ladjedelnica prejme pravočasno. Še en primer bi bile pogodbe s podizvajalci, ki bi bile sklenjene pred koncem leta 2001 v skladu z opisom postopka, ki ga je predstavila Italija in vsekakor pred septembrom 2001. Vendar je Italija predložila zgolj seznam podizvajalcev, ki potencialno sodelujejo s Ficantierijem. Tretji primer dokaza, ki bi ga lahko predložili so dejanski datumi odplačil na pogodbah ali garancijah za dobro izvedbo/bančnih garancijah, predvideni za naročila in ponavadi izdelani ob plačilu prvega obroka za novo ladjo.

(67)

Italija in Fincantieri takšnih dokazov o Fincantierijevi nameri in sposobnosti za dobavo vseh ladij do konca leta 2003, vključno z ladjo 6079, nista predložila, čeprav je Komisija v dopisu z dne 26. avgusta 2005 Italijo obvestila, da bi bila prav ta vrsta informacij uporabna. Pomanjkanje takšnih informacij nadalje podpira mnenje Komisije, da je bil načrt iz decembra 2000 nerealen in da ladja 6079 ne bi mogla biti dobavljena do konca leta 2003.

(68)

Komisija na koncu ugotavlja, da naj bi bilo po podatkih sporočila za javnost, ki ga je 20. junija 2005 izdal upravljavec ladje (Holland America Line), zadevno plovilo (ladja 6079), ki se bo imenovalo „MS Noordam“, dobavljeno januarja 2006. Komisija ugotavlja, da če je ta dobavni rok pravilen, Italija pomoči ne bi mogla dodeliti, četudi bi Komisija dovolila podaljšanje roka dobave do konca oktobra 2005, kot je to zahtevala Italija.

(69)

Komisija je pregledala informacije, ki jih je predložila Italija po odločitvi Komisije o sprožitvi formalne preiskave o tehnični sposobnosti za dobavo vseh ladij, ki naj bi bile dobavljene leta 2003 v skladu s Fincantierijevim načrtom iz decembra 2000 in zlasti ladijskega trupa ladje 6079. Po mnenju Komisije informacije, ki jih je predložila Italija, niso pregnale dvomov Komisije o izvedljivosti načrta iz decembra 2000, ki ga je predložila Italija. Neodvisni strokovnjak se je s prvotnimi dvomi strinjal. Drug neodvisni strokovnjak je ocenil nove informacije in prišel do enakega zaključka kot Komisija. Italija je imela možnost, da poda pripombe o zaključkih iz poročil obeh strokovnjakov.

(70)

Na podlagi svoje ocene vseh razpoložljivih dejstev je Komisija sklenila, da je bil prvotni proizvodni načrt z dobavo vseh petih priglašenih ladij za križarjenje pred koncem leta 2003 nerealen. Torej so bili dvomi glede sposobnosti za dobavo ladje 6079 do konca leta 2003 potrjeni.

(71)

Komisija ugotavlja, da je v skladu s členom 3(2) Uredbe o ladjedelništvu že dovolila podaljšanje roka dobave za štiri ladje, ki jih je proizvedel Fincantieri. Ta določba se uporablja zgolj za nepričakovane obsežne in opravičljive motnje zaradi izjemnih okoliščin, ki jih družba ni mogla predvideti in so bile zunaj njenega nadzora, Sodišče pa je že poudarilo, da se mora zanjo uporabljati restriktivna razlaga.

(72)

Na podlagi zaključka iz odstavka 70 podaljšanje roka dobave ni opravičljivo in zato Komisija ne more dovoliti podaljšanja roka dobave za ladijski trup 6079 –