18.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/13

(1)

S pismom z dne 8. februarja 2001, vpisanim v evidenco 9. februarja 2001, je stalno predstavništvo Italije v Evropski uniji v skladu s členom 88(3) Pogodbe Komisijo obvestilo o zadevnem ukrepu.

(2)

S pismi z dne 21. avgusta 2001, vpisanim v evidenco 24. avgusta 2001, 3. decembra 2001, vpisanim v evidenco 5. decembra 2001, in 11. aprila 2002, vpisanim v evidenco 17. aprila 2002, je stalno predstavništvo Italije v Evropski uniji sporočilo Komisiji dodatne podatke, ki jih je zahtevala od italijanskih organov s pismoma z dne 9. aprila 2001 in 27. septembra 2001 ter prek neuradnih stikov.

(3)

S pismom z dne 5. junija 2002 je Komisija obvestila Italijo o svojem sklepu, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z navedeno pomočjo.

(4)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti (2). Komisija je povabila zainteresirane tretje stranke, da predložijo ugotovitve v zvezi z zadevno pomočjo.

(5)

Komisija ni v zvezi s tem prejela nobenih ugotovitev s strani zainteresiranih tretjih strank.

(6)

S pismom z dne 16. septembra 2002, vpisanim v evidenco 17. septembra 2002, je Italija Komisiji sporočila nadaljnje podatke v zvezi z načrtovanim ukrepom.

(7)

Cooperativa Agricola Moderna s. c. r. l. (sodobna kmetijska zadruga) je eno od podjetij, ki so upravičena do pomoči za reševanje, ki jo je Komisija obravnavala in odobrila v dokumentu št. N 354/2000 (3). V odločbi o odobritvi je predvideno preoblikovanje pomoči za reševanje v pomoč za prestrukturiranje pod pogojem, da Italija v roku šestih mesecev od odobritve pomoči predloži načrt za prestrukturiranje podjetja v skladu z določbami točke 23 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu „Smernice“) (4). Ob izvajanju te naloge so italijanski organi priglasili načrt za prestrukturiranje zadruge. Ta odločba zato obravnava pomoč za prestrukturiranje.

(8)

V načrtu za prestrukturiranje se je izplačana pomoč za reševanje v znesku 900 000 000 ITL (464 810 EUR) preoblikovala v subvencijo v obliki nepovratnih kapitalskih sredstev.

(9)

Cooperativa Agricola Moderna s. c. r. l. je manjša zadruga, ki jo sestavlja 69 partnerjev ter se ukvarja z vinogradništvom in pridelavo žita (primarna pridelava). Zdaj upravlja 75 ha lastne posesti, 207 ha zemljišča ima v najemu in sprejema pridelke s 178 ha zemljišča.

(10)

Italijanski organi menijo, da je poglavitna dejavnost zadruge pridelava grozdja za vinarstvo (80 % njene bruto prodajne proizvodnje). Zadevni trg je zato vinski trg. Skupna vinska proizvodnja dežele Marke, ki ima 23 500 ha vinogradniških površin, od tega na 13 000 ha goji sorte z registriranim geografskim poreklom, je 147 milijard ITL. S 125 ha vinogradov ima zadruga 0,53 % vinogradniških površin celotne dežele in 0,96 % površin s sortami z registriranim geografskim poreklom ter proizvede 0,38 % povprečne deželne proizvodnje (podatki za zadnje tri leta).

(11)

Zdajšnji trendi na tem področju se usmerjajo k uporabi vina boljše kakovosti (povečala se je poraba vina z registriranim geografskim poreklom (DOC), medtem ko se je poraba namiznega vina zmanjšala (5)). Mednarodni trg postaja vse bolj pomemben, sloves italijanskih vrst vina v tujini se veča, čeprav se morajo soočati z močno konkurenco tradicionalnih proizvajalcev in novonastalo konkurenco drugih držav v tem sektorju. Skoraj tri četrtine vinogradniških podjetij izvaža v tujino: večinoma so to mala in srednje velika podjetja z letnim dobičkom, nižjim od 50 milijard. Vino z registriranim geografskim poreklom iz dežele Marke ima dobro možnost za uspeh. Vino Verdicchio dei Castelli di Jesi, ki se uvršča med najboljše italijanske vrste belega vina, je skupaj z vinom Rosso Conero eno od najbolj cenjenih vrst vina iz dežele Marke v Italiji in po svetu. Izvozni delež je 30 % (6). Glede na načrt za prestrukturiranje se pričakuje zmerna optimistična napoved razvoja vinskega trga, ki ne predvideva krize povpraševanja po kakovostnem vinu iz geografsko omejenih območij. Načrt za prestrukturiranje zadruge Cooperativa Moderna predvideva delno preoblikovanje za proizvodnjo takšnega vina.

(12)

Italijanski organi menijo, da so vzrok za finančne težave zadruge:

(13)

Italijanski organi menijo, da je pregled izgube zadruge (spremenjena različica) naslednji:

(14)

Na podlagi sheme N 354/2000 je Komisija soglašala, da Italija za ocenjevanje težavnosti položaja petih podjetij, upravičenih do pomoči za reševanje, uporabi spodaj navedena merila. Upravičena podjetja so morala izpolnjevati vsaj 2 kazalnika dobičkonosnosti in 2 finančna/strukturna kazalnika.

V zadevnem primeru je zadruga Moderna izpolnjevala te pogoje. Težavnost položaja je bila ugotovljena na podlagi naslednjih razmerij: finančni stroški/dobiček, dobiček/delnice, (tekoča sredstva – zaloga)/obveznosti, kratkoročni bančni dolg/obveznosti.

(15)

Načrt za prestrukturiranje zadruge predvideva posaditev starejših vinogradniških površin, ki so dosegle konec pridelovalnega cikla, s sortami z registriranim geografskim poreklom, ki so najbolj značilne za to deželo (Verdicchio dei castelli di Jesi in Rosso Conero), ter naložbe v stroje, da se znižajo stroški delovne sile in poveča dobičkonosnost podjetja. Predvideni so naslednji ukrepi:

(16)

Strošek naložb v obnovo in prestrukturiranje vinogradov za petletno obdobje, zajeto v načrtu, bo:

(17)

Partnerji zadruge so ponovno povečali delniški kapital za 100 milijonov ITL (51 650 EUR). Delniški kapital se je zato v poslovnem letu 2000 povečal z 92,7 milijona ITL (47 880 EUR) na 192,7 milijona ITL (99 520 EUR). Razen tega so partnerji zadrugi odobrili posojilo 500 milijonov ITL (258 230 EUR).

(18)

Pomoč za prestrukturiranje vključuje tudi stroške svetovanja in mentorstva pri načrtovanju prestrukturiranja v znesku 120 000 000 ITL (61 975 EUR). Te naloge se za tri leta dodelijo zadrugi Moncaro. Finančna sestava načrta za prestrukturiranje bo zato:

(19)

Preoblikovanje pomoči za reševanje 900 000 000 ITL (464 811 EUR) v pomoč v obliki nepovratnih kapitalskih sredstev omogoča znižanje zgoraj navedenega skupnega dolga za 792 000 000 ITL (409 034 EUR) ter delno kritje nakupa stroja za obiranje grozdja in stroškov mentorstva, povezanih z izvajanjem načrta za prestrukturiranje.

(20)

Za poravnavo se je zadruga zavezala, da bo zmanjšala proizvodne zmogljivosti v vinskem sektorju. 31. decembra 2001 je bila ta zmogljivost 1 674,1 tone, ob upoštevanju gojenih sort in predpisov za proizvodnjo, ki jih določajo poglavja v zvezi z različnimi izdelki z registriranim geografskim poreklom. Z znižanjem za 16 %, predvidenim za petletno obdobje, se bo proizvodna zmogljivost v skladu z določbami točke 74(i) Smernic znižala na 1 406,2 tone. Ta raven se bo ohranjala do leta 2005; načrt za prestrukturiranje je bil predložen v začetku leta 2001.

(21)

Letna bilanca stanja zadruge je bila negativna samo leta 1996. Zato je Komisija podvomila v resničnost zadolženosti in težav zadruge v obdobju med 1995 in 1999.

(22)

Komisija je dvomila, da bi podjetje obnovilo dobičkonosnost z zmanjšanjem proizvodnih zmogljivosti za 16 %, zlasti pa je dvomila v številke, ki jih je predložila Italija, in kažejo, da bi imela zmanjšana proizvodnja zanemarljiv vpliv na gospodarsko ravnovesje podjetja (dobiček iz prodaje se je v obdobju od 2002 do 2005 znižal le za 1–2 %).

(23)

Komisija je dvomila tudi v predviden znesek pomoči, ki se je zdel višji od najmanjšega zneska, potrebnega za prestrukturiranje. Komisija je, za izračun realnih potreb, zlasti dvomila, da se lahko kot izguba obravnavajo amortizacijska sredstva, ki jih podjetje nima v rezervi, in je podvomila v upravičenost pomoči znotraj načrta za prestrukturiranje za naložbe v opremo za proizvodnjo brez primanjkljajev.

(24)

Končno je Komisija dvomila v stroške mentorstva pri načrtu za prestrukturiranje, ker ni mogoče izključiti odobritve posredne pomoči zadrugi, ki je zadolžena za opravljanje teh dejavnosti.

(25)

S pismom z dne 16. septembra 2002 je Italija predložila nadaljnje podatke in obrazložitve.

(26)

V zvezi z utemeljitvijo težavnosti položaja podjetja je Italija poudarila, da zadruga Moderna izpolnjuje štiri merila, ki jih uporablja dežela in so odobrena znotraj pomoči N 354/2000. Razen tega je poudarila značilno naravo zadrug, ki običajno poskušajo izravnati zaključne bilance, tudi če so v težavah, kar dokazujejo finančni stroški, ki izhajajo iz velikega dolga, in prikazati tak dohodek iz poslovanja, da poravnajo finančne stroške.

(27)

Italija je natančno navedla, da je podjetje za doseganje te poravnave v letih od 1994 do 1999 ocenilo nekatere proračunske postavke: a) nižje plačilo za pridelke partnerjev (nižje od cen na trgu), pri čemer je od partnerjev zahtevalo znaten finančni prispevek (434 milijonov ITL); b) znižanje rezerv amortizacijskih sredstev za 50 % glede na stopnjo, ki je potrebna, da bi stroji in druga oprema delovali učinkovito. Zato so zmanjkala finančna sredstva za obnovo obratov, kar je imelo negativne posledice na finančno upravljanje.

(28)

Razen tega velika izguba v poslovnem letu 1996 (182 milijonov ITL, kar je 13 % dobička) ni bila poravnana z dobički v prihodnjih poslovnih letih. V poslovnih letih 1998 in 1999 so pogojne obveznosti znašale 78 milijonov ITL in 134 milijonov ITL zaradi nižjih dobičkov od kmetijskih pridelkov, kot je bilo ocenjeno.

(29)

V zvezi z obnovo dobičkonosnosti podjetja kljub zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti je Italija poudarila in potrdila, da obveza po zmanjšanju vinske proizvodnje podjetja za 16 % v obdobju petih let (največja možna proizvodnja bo še naprej omejena na 11 406,2 tone grozdja) ne pomeni sorazmernega znižanja vrednosti proizvodnje, če je zmanjšanje zaradi uvajanja sort s kakovostnejšim grozdjem v proizvodno mešanico znatno nižje od dobička od prodaje. Italija je potrdila izračun, predložen med postopkom.

(30)

V zvezi z upravičenostjo pomoči za naložbe v stroje (v zadevnem primeru v stroj za obiranje grozdja) je Italija pojasnila, da je ta nakup obvezen za obnovo dobičkonosnosti podjetja, ker zadevni stroj omogoča mehanizacijo nekaterih obdelovalnih in obiralnih del, pri čemer zmanjša število delovnih ur, potrebnih za upravljanje vinogradov, ter zato omogoča znižanje proizvodnih stroškov (za 185 milijonov ITL) in ponovno pozitivno poslovanje vinskega oddelka podjetja.

(31)

Italija je predložila tabelo, ki kaže dejanske stroške vinogradniških strojev na zelo nagnjenih površinah v primerjavi z referenčnimi vrednostmi, na podlagi katerih se je izplačala javna pomoč in ki so povzročili primanjkljaj dohodka v znesku 179 363 240 ITL.

(32)

Razen tega je Italija predložila še pojasnila v zvezi s stroški za svetovanje in mentorstvo. Znesek 120 000 000 ITL vključuje stroške analize gospodarskega in premoženjskega stanja od leta 1994 do leta 1999, izdelave načrta za prestrukturiranje, izdelave finančnih načrtov do leta 2005, tehnično-upravne pomoči, ki je potrebna za izvajanje ukrepov, predvidenih v projektu, spremljanja izvajanih ukrepov in vrednotenja morebitnih popravnih ukrepov. V zvezi z določitvijo stroškov za svetovanje in mentorstvo ter ustreznega zneska se Italija sklicuje na Predsedniško uredbo št. 645 z dne 10. oktobra 1994, ki določa nadomestila za strokovno delo ekonomistov.

(33)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je, če vpliva na trgovanje med državami članicami, s skupnim trgom nezdružljiva tista pomoč, ki jo v kakršni koli obliki odobrijo države ali se izplačuje iz državnih virov ter ki zaradi dajanja prednosti nekaterim podjetjem ali proizvajalcem izkrivlja konkurenco ali pomeni nevarnost za njeno izkrivljanje.

(34)

Zadevna pomoč ustreza tej opredelitvi, ker dodeli gospodarsko prednost posameznemu podjetju, se financira iz javnih sredstev (deželnih) in lahko vpliva na trgovanje, ob upoštevanju mesta, ki ga ima Italija v vinskem sektorju (Italija je druga največja proizvajalka vina v Uniji, v letu 1998 je proizvedla 32 % celotne proizvodnje Unije).

(35)

Vseeno lahko v primerih iz členu 87(2) in (3) Pogodbe nekateri ukrepi veljajo, z odstopanjem, za združljive s skupnim trgom.

(36)

V zadevnem primeru je edino odstopanje, ki ga je mogoče uporabiti, odstopanje iz člena 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da je s skupnim trgom združljiva tista pomoč, ki je namenjena olajševanju razvoja nekaterih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, če ne spreminja pogojev za trgovanje tako, da nasprotujejo splošnemu interesu.

(37)

Ob upoštevanju narave pomoči mora biti ta pomoč, da se upraviči zgoraj navedeno odstopanje, usklajena s pogoji iz Smernic.

(38)

Smernice določajo naslednje splošne pogoje za odobritev pomoči za prestrukturiranje:

(39)

Ker v Skupnosti ni opredelitve za podjetje v težavah (točka 4), Smernice določajo, da se za ocenjevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje kot podjetje v težavah obravnava podjetje, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozila obstoj družbe. Težave podjetja običajno razkrijejo naraščajoča izguba, upadanje dobička, kopičenje zalog, presežki proizvodnih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti ali zmanjševanje čiste vrednosti sredstev.

(40)

V zadevnem primeru je bila težavnost položaja podjetja že ugotovljena znotraj sheme za pomoč za reševanje (N 354/2000, ki jo je odobrila Komisija z Odločbo SG(2000) D/106283) na podlagi metode ocenjevanja iz uvodne izjave 14 te odločbe, ki je sestaven del odločitve za odobritev. Zadruga je bila razglašena za podjetje v težavah na podlagi naslednjih meril: finančni stroški/dobiček, dobiček/delnice, (tekoča sredstva – zaloga)/obveznosti, kratkoročni bančni dolg/obveznosti.

(41)

Kljub temu da sta pomoč za reševanje, ki je že odobrena, in pomoč za prestrukturiranje, ki se obravnava v tej odločbi, preverjeni in odobreni na različna načina, se poudarja, da sta v zadevnem primeru pomoč in prestrukturiranje dva vidika istega projekta, čeprav sta različna. Zato Komisija meni, da se težavnost položaja podjetja lahko obravnava kot potrjena (ker je že ugotovljena).

(42)

Razen tega natančno preverjanje informacij, ki jih je predložila Italija, podkrepi ta sklep. Usklajevanje proračuna, ki je sprožilo dvome Komisije, je računovodski podatek, ki v zadevnem primeru in obravnavan samostojno ne daje celotne slike resnične gospodarsko-finančne trdnosti podjetja. V primeru zadruge Moderna se je uskladitev proračuna izkazala za umeten podatek, dobljen, ker so precejšen del izgube pokrili partnerji, ki so sprejeli nižje plačilo za pridelke (8), ter zaradi pomanjkanja rezerv amortizacijskih sredstev, ki – čeprav italijanski zakon to dopušča (9) – kaže na nesposobnost podjetja, da iz lastnega finančnega toka financira običajen postopek obnove proizvodne opreme.

(43)

Dokaz za težavnost položaja podjetja je treba iskati v kratkoročni zadolženosti podjetja in pomanjkanju likvidnosti, ki sta povezana z upadom dobička. Z dolgovi v znesku 1 254 832 000 ITL (648 070 EUR) leta 2000, zelo negativnim finančnim poslovanjem (– 238 951 430 ITL leta 2000) (123 408 EUR) in s kazalnikom likvidnosti 0,555 leta 2000 ter upadanjem dobička se zdi, da zadruga Moderna ni zmožna obnoviti dobičkonosnosti z lastnimi sredstvi in s sredstvi partnerjev, ki so dejansko že večkrat posredovali (s posojili in nižjim plačilom za pridelke).

(44)

Odobritev pomoči mora biti pogojena z izvajanjem načrta za prestrukturiranje, katerega trajanje mora biti čim krajše, mora dolgoročno obnoviti donosnost podjetja v razumnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja. Izvesti se mora zlasti tržna raziskava. Izboljšanje sposobnosti preživetja mora biti predvsem posledica notranjih ukrepov. Prestrukturiranje mora vključevati opustitev dejavnosti, ki bi tudi po prestrukturiranju povzročale izgubo v strukturnem smislu (točki 34 in 35 Smernic).

(45)

Italijanski organi so predložili načrt za prestrukturiranje, oblikovan na podlagi tržne raziskave in ocene pričakovanj zadruge z javno pomočjo v znesku 900 000 000 ITL ali brez nje.

(46)

Načrt za prestrukturiranje, ki je opisan v uvodni izjavi 15 te odločbe in zajema obdobje treh let, ugotavlja razloge za krizo podjetja in določa notranje ukrepe za obnovo dobičkonosnosti.

(47)

Predvideni ukrepi so:

(48)

Komisija je dvomila v upravičenost pomoči za naložbe v opremo, ki se ni zdela nujno potrebna za obnovo dobičkonosnosti (stroj za obiranje grozdja). Vendar je natančno preverjanje poslanih podatkov pokazalo, da je mehanizacija proizvodnje ključni element za obnovo dobičkonosnosti podjetja. Na podlagi izračunov, ki jih je predložila Italija, omogoča nakup zadevnega stroja letni prihranek v znesku 185 000 000 ITL pri upravljanju vinogradov, iz katerega izhaja 80 % bruto prodajne proizvodnje zadruge brez kakršnega koli povečanja proizvodnje.

(49)

Italija se je zavezala, da bo v petih letih zmanjšala vinsko proizvodnjo zadruge za 16 %. Komisija je dvomila v trditev Italije, da takšno zmanjšanje ne bo povzročilo znatnih znižanj dobičkov iz prodaje. Vendar je natančen pregled tabel, ki jih je predložila Italija (uvodni izjavi 50 in 51 te odločbe), podkrepil teorijo, da bi posaditev sort z registriranim geografskim poreklom (verdicchio superiore, verdicchio riserva, verdicchio passito), ki imajo višjo ceno na trgu, ustvarila višje dohodke, ki v veliki meri nadomestijo predvideno zmanjšanje proizvodnje. Zato predvideno zmanjšanje proizvodnje ne ogroža obnove dobičkonosnosti podjetja.

(50)

Izračun dobička od prodaje brez zmanjšanja zmogljivosti:

(51)

Izračun dobička od prodaje z zmanjšanjem zmogljivosti:

(52)

Točka 35 Smernic določa, da mora prestrukturiranje vključevati opustitev dejavnosti, ki bi tudi po prestrukturiranju povzročale izgubo v strukturnem smislu. V zadevnem primeru proizvodnja v strukturnem smislu ne povzroča izgube, ker so težave podjetja v bistvu finančne narave in ker lahko zadruga z nakupom zadevne opreme poveča stopnjo dobička od vinarstva. Zato načrt za prestrukturiranje ne nasprotuje zahtevi Smernic.

(53)

Na podlagi točk 35–39 Smernic je treba sprejeti ukrepe za izravnavo negativnih posledic na konkurente, če je to mogoče, pogosto z omejevanjem prisotnosti podjetja na trgu (izravnalni ukrepi). Načini uporabe tega splošnega načela v kmetijskem sektorju so opredeljeni v poglavju 5 Smernic. Ker lahko v kmetijskem sektorju načeloma tudi zelo majhni zneski pomoči izkrivljajo konkurenco, Komisija zahteva, da vsi upravičenci do pomoči za prestrukturiranje za dosego izravnave zmanjšajo zmogljivosti. V primeru primarne pridelave se predvideva zmanjšanje ali zaprtje zmogljivosti za obdobje vsaj petih let.

(54)

Za ukrepe, namenjene za posebne izdelke ali proizvajalce, se mora proizvodna zmogljivost zmanjšati za največ 16 % zmogljivosti, za katero se odobri pomoč za prestrukturiranje, v regijah, ki prejemajo pomoč, pa se ta odstotek zniža na 14 %. V zadevnem primeru je Italija predvidela zmanjšanje zmogljivosti za 16 % proizvodne zmogljivosti podjetja za obdobje 5 let. Ta pogoj je zato izpolnjen.

(55)

Na podlagi točk 43 in 45 Smernic morata biti znesek in intenzivnost pomoči omejena na najnižji znesek stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih sredstev podjetja; upravičenci do pomoči bodo morali prispevati pomemben delež k načrtu za prestrukturiranje iz lastnih virov ali zunanjih virov financiranja. Zaradi omejevanja izkrivljajočega učinka mora biti znesek pomoči takšen, da podjetje ne dobi presežka denarnih sredstev, ki bi se lahko uporabil za agresivne, tržno izkrivljajoče ukrepe, ki niso povezani s postopkom prestrukturiranja.

(56)

Pri preverjanju, ali se ta zahteva Smernic upošteva, je Komisija upoštevala naslednje elemente:

(57)

Načrt za prestrukturiranje bo v celoti upravičen do naslednje javne pomoči:

(58)

Del od 900 000 000 ITL se bo uporabil za kritje obstoječih dejanskih stroškov (izguba zaradi slabega vremena, naložbe, ki so imele izgubo, amortizacijska sredstva, ki jih podjetje nima v rezervi), del pa se bo porabil v okviru načrta za prestrukturiranje (stroški mentorstva in prispevek za nakup opreme). Pomoč bo bistveno omejena na poravnavo dolgov podjetja in financiranje obveznih naložb za prestrukturiranje.

(59)

Na podlagi poslovnega načrta, ki ga je predstavilo podjetje, prestrukturiranje v prihodnjih poslovnih letih ne bo ustvarilo takšnega finančnega toka, da bi podjetju omogočilo izvajanje agresivnih operacij, ki niso neposredno povezane z naložbami, predvidenimi v načrtu za prestrukturiranje. Razen tega majhnost podjetja in njen manjši pomen v vinskem sektorju dežele (0,38 % deželne proizvodnje) zagotavljata, da bo imela pomoč zanemarljiv vpliv na konkurenčnost.

(60)

V zvezi s stroški mentorstva so obrazložitve, ki jih je predložila Italija (prim. uvodno izjavo 32 te odločbe), prepričale Komisijo, da so predvideni zneski ustrezni, in pregnale dvom o morebitni pomoči za zadrugo Moncaro, ki je zadolžena za izvajanje zadevnih storitev.

(61)

V zvezi s prispevkom zadruge in njenih partnerjev k načrtu za prestrukturiranje je treba poudariti, da bo vsaj 50 % naložb, ki jih predvideva načrt za prestrukturiranje, financirala zadruga sama. Za ustvarjanje potrebnih sredstev so partnerji povečali delniški kapital za 100 000 000 ITL leta 2000 in zadrugi odobrili posojilo v znesku 500 000 000 ITL. Zato se ustrezna zahteva Smernic lahko obravnava kot izpolnjena.

(62)

Točka 72 Smernic določa, da se lahko pomoč za prestrukturiranje dodeli samo enkrat. Italija je potrdila, da bo upošteva to načelo.

(63)

Ukrep je v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah –

a)

so se v zadnjih petih letih pridelki z zemljišč partnerjev odkupovali po cenah, nižjih od tržnih, kar pomeni, da so resnično izgubo v višini 434 233 484 ITL (224 262,88 EUR) utrpeli partnerji;

b)

se je zadruga, zato da bi zagotovila plačilo za opravljeno delo v skladu z veljavnimi sporazumi, odpovedala 50 % rezerv amortizacijskih sredstev za stroje, opremo in izboljšanje zemljišč, kar znaša 375 911 000 ITL (194 142 EUR) za obdobje pet let.