(a)

območje I: oznake destinacije AL, BA, XK, MK, XM in XS;

(b)

območje II: oznaka destinacije US;

(c)

območje III: vse druge oznake destinacije.“

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za izvoz sira v Združene države Amerike je na podlagi kvot iz odstavka 1 treba predložiti izvozno dovoljenje. Z odstopanjem od prvega stavka člena 5(1) se v oddelku 16 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj prikaže 8-mestna oznaka kombinirane nomenklature.

Gospodarski subjekti lahko v obdobju, ki se ga določi, zaprosijo za začasno izvozno dovoljenje za izvoz proizvodov iz odstavka 1 v naslednjem letu pod pogojem, da položijo varščino, ki ustreza 50 % stopnje, določene skladno s členom 9, in sicer najmanj 6 EUR na 100 kg.

Vlagatelji za začasna izvozna dovoljenja glede blagovnih skupin in kvot, ki sta jih identificirala 22-Tokio in 22-Urugvaj v uredbi, ki odpira postopek za dodeljevanje takih izvoznih dovoljenj, morajo zagotoviti dokaze, da so izvažali sir v Združene države Amerike v najmanj enem od preteklih treh let.

Vlagatelji za začasna izvozna dovoljenja glede kategorij proizvodov in kvot, ki so jih identificirali 16-Tokio, 16-, 17-, 18-, 20- in 21-Urugvaj, 25-Tokio in 25-Urugvaj v uredbi, ki odpira postopek za dodeljevanje takih izvoznih dovoljenj, morajo zagotoviti dokaze, da so izvažali zadevne proizvode v Združene države Amerike v najmanj enem od preteklih treh let in da je njihov imenovani uvoznik hčerinsko podjetje vlagatelja.

Za kvotno leto 2006 pa vlagateljem za začasna izvozna dovoljenja za blagovne skupine in kvote iz četrtega pododstavka ni treba upoštevati zahteve, da morajo biti imenovani uvozniki njihova hčerinska podjetja, če zagotovijo dokaze, da so izvažali take proizvode v Združene države Amerike v vsakem od preteklih treh let.

Poleg tega se lahko imenovani prednostni uvoznik vlagatelja za kvotno leto 2006 šteje kot hčerinsko podjetje za leto 2006, če izpolnjuje naslednje:

Trgovci v zahtevkih za začasna izvozna dovoljenja navedejo tudi:

Poleg tega se zahtevkom priloži potrdilo imenovanega uvoznika, v katerem je navedeno, da je ta upravičen na podlagi pravil, ki veljajo v Združenih državah glede izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz odstavka 1.

Za kvotno leto 2006 zahtevki za začasna izvozna dovoljenja navajajo, ali je imenovani uvoznik hčerinsko podjetje vlagatelja ali se šteje kot hčerinsko podjetje v skladu s šestim pododstavkom.“

(b)

Odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Kadar zahtevki za začasna dovoljenja za blagovno skupino ali kvoto iz odstavka 1 presegajo razpoložljivo količino za zadevno leto, Komisija uporabi enoten koeficient dodeljevanja za količine, za katere je vložen zahtevek.

Ne glede na prvi pododstavek je v primeru, ko se uporabi koeficient dodeljevanja glede zahtevkov za začasna dovoljenja za leto 2006, koeficient dodeljevanja za vlagatelje, katerih imenovani prednostni izvozniki so hčerinska podjetja ali za katere se šteje, da so hčerinska podjetja, v skladu s šestim pododstavkom odstavka 2 trikrat višji kot za ostale vlagatelje.

4.   Kadar rezultat uporabe koeficienta dodeljevanja dodeli začasna dovoljenja za manj kot 10 ton na zahtevek, zadevne države članice dodelijo ustrezne razpoložljive količine z žrebanjem. Država članica izžreba začasna dovoljenja za 10 ton med vlagatelji, katerim bi bilo z uporabo koeficienta dodeljevanja dodeljenih manj kot 10 ton.

Količine, manjše od 10 ton, ki ostanejo pri sestavljanju sklopov, se pred žrebom enakomerno razdelijo na sklope po 10 ton.

Kadar bi po uporabi koeficienta dodeljevanja ostala količina, manjša od 10 ton, se navedena količina šteje kot posamezen sklop.

Varščino za zahtevke, ki niso uspešni pri dodeljevanju z žrebanjem, se nemudoma sprosti.“