17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 46/7

(1)

Trenutno veljavni ukrepi za uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa in nelegiranega jekla s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine so dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 348/2000 (2), ter ena zaveza, sprejeta od izvoznika iz Hrvaške z Odločbo Komisije 2000/137/ES (3). Stopnja dajatve, ki se uporablja za uvoz iz Hrvaške, znaša 23 %, medtem ko se za uvoz iz Ukrajine uporablja stopnja dajatve 38,5 %.

(2)

23. novembra 2002 je Komisija z obvestilom o začetku postopka, objavljenim v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (4), razglasila začetek vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa in nelegiranega jekla s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine, ter začela s preiskavo.

(3)

Preiskava se je začela izvajati na zahtevo Zaščitnega odbora Industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 75 % celotne proizvodnje Skupnosti.

(4)

Treba je opozoriti, da se je na isti dan, 23. novembra 2002, začel še en pregled v zvezi z veljavnimi ukrepi za uvoz istega izdelka, tj. nekaterih brezšivnih cevi iz železa in nelegiranega jekla s poreklom iz Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške (5). Ukrepi proti Poljski, Češki in Slovaški so prenehali zaradi širitve Evropske unije 1. maja 2004. Poleg tega se na podlagi Uredbe (ES) št. 1322/2004 (6) obstoječi ukrepi za uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom iz Rusije in Romunije začasno ne uporabljajo od 21. julija 2004. Pregled teh ukrepov še vedno poteka.

(5)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila proizvajalce izvoznike na Hrvaškem in v Ukrajini, znane zadevne proizvajalce, uvoznike, dobavitelje in uporabnike v Skupnosti ter oblasti Hrvaške in Ukrajine. Zainteresirane stranke so dobile možnost, da pisno izrazijo svoja stališča ter zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka.

(6)

Komisija je vsem znanim zadevnim strankam in vsem drugim podjetjem, ki so se priglasila v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, poslala vprašalnike. Prejela je odgovore petih proizvajalcev Skupnosti, enega uvoznika, enega proizvajalca izvoznika iz Hrvaške, treh proizvajalcev izvoznikov iz Ukrajine in treh trgovcev, povezanih z ukrajinskimi proizvajalci.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za določitev dampinga in posledične škode, ter izvedla obiske zaradi preveritve v prostorih naslednjih podjetij:

(8)

Preiskava dampinga in škode je obsegala obdobje od 1. oktobra 2001 do 30. septembra 2002 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je obsegalo obdobje od 1. januarja 1999 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(9)

Izdelki v pregledu so:

(10)

Preiskava je pokazala, da so si vse te kategorije dovolj podobne, da tvorijo en sam izdelek, kot v prvotni preiskavi. Zaradi tega se za namene te protidampinške preiskave vse vrste zadevnega izdelka štejejo za en sam izdelek.

(11)

Kakor v prejšnji preiskavi tudi zdaj niso bile ugotovljene razlike med zadevnim izdelkom in brezšivnimi cevmi, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu na Hrvaškem.

(12)

Prav tako tudi niso bile ugotovljene razlike med zadevnim izdelkom in brezšivnimi cevmi, ki jih proizvajajo proizvajalci Skupnosti in se prodajajo na trgu Skupnosti. Oboji imajo enake fizične in kemične značilnosti ter enak način uporabe. Poleg tega oboji upoštevajo industrijske standarde kot so DIN, API ali ASTM. Zato se štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(13)

Pri Hrvaški je bil za ves izvoz zadevnega izdelka v Skupnost odgovoren en proizvajalec izvoznik, Mechel Željezara Ltd. Mechel Željezara Ltd. je novo ime za podjetje, ki je sodelovalo v prvotni preiskavi pod imenom Željezara Sisak d.d., vendar je zaradi kasnejših sprememb v lastništvu od uvedbe obstoječih ukrepov dvakrat uradno spremenilo ime (7).

(14)

Med prvotno preiskavo je bila od Mechel Željezara Ltd. sprejeta zaveza pod njegovim izvirnim imenom (8). Ker se je začela preiskava v zvezi s pregledom stopnje in oblike ukrepov, je tudi ta zaveza postala predmet te preiskave v zvezi s pregledom (glej uvodne izjave (135) do (137) spodaj).

(15)

Najprej se je ugotavljalo, ali je skupna domača prodaja podobnega izdelka Mechel Željezare Ltd. reprezentativna v primerjavi z njeno skupno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, saj je obseg skupne domače prodaje predstavljal najmanj 5 % njenega obsega skupne izvozne prodaje v Skupnost.

(16)

Nato se je z opredelitvijo vrst izdelka v skladu z oznakami KN, pod katere je izdelek uvrščen, preverjalo, ali je domača prodaja posamezne vrste izdelka reprezentativna. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, ko je obseg skupne domače prodaje te vrste med OP predstavljal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse vrste izdelka, ki jih podjetje prodaja v izvoz v Skupnost, reprezentativno domačo prodajo.

(17)

Z določitvijo razmerja med donosno prodajo zadevne vrste izdelka neodvisnim kupcem je bilo tudi preverjeno, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine. V primerih, ko je obseg prodaje vrste izdelka, ki se je prodajal po neto ceni, enaki ali višji od stroškov na enoto, predstavljal več kot 80 % obsega skupne prodaje te vrste, in ko je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od stroškov na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka med OP, ne glede na donosnost te prodaje. Tako je bilo v primeru dveh vrst izdelka.

(18)

V primerih, ko je obseg donosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj, vendar vsaj 10 % obsega skupne prodaje te vrste, ali ko je bilo tehtano povprečje cen te prodaje nižje od stroškov na enoto, je običajna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje donosnih prodaj teh vrst. Tako je bilo v primeru ene vrste izdelka.

(19)

Pri četrti vrsti izdelka je bilo med OP donosnega manj kot 10 % obsega domače prodaje. Zato se je štelo, da se ta izdelek ni prodajal v zadostnih količinah, da bi bile domače cene lahko primerna osnova za ugotovitev normalne vrednosti, in potrebno je bilo uporabiti drugo metodo. V tem primeru je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvožene vrste dodal po potrebi prilagojen ustrezen odstotek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA stroški) in ustrezna stopnja dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine s podobnim izdelkom s strani proizvajalca izvoznika iz preiskave, v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

(20)

Preiskava je pokazala, da je Mechel Željezara Ltd. izvajala izvozno prodajo izključno neposredno nepovezanim kupcem v Skupnosti.

(21)

Zato je bila izvozna cena ugotovljena na podlagi izvoznih cen, dejansko plačanih ali plačljivih za zadevni izdelek pri prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(22)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na osnovi vrednosti franko tovarna. Zaradi zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se je izvedlo ustrezno nadomestilo z uskladitvijo razlik, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(23)

V skladu s tem so bila po potrebi odobrena nadomestila za razlike v transportnih stroških, stroških obdelave, nakladanja in dodatnih stroških, stroških kreditiranja in provizij, kar je bilo utemeljeno s preverjenimi dokazili.

(24)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je prilagojena tehtana povprečna normalna vrednost za vrsto izdelka primerjala s prilagojeno tehtano povprečno izvozno ceno za vsako odgovarjajočo vrsto zadevnega izdelka.

(25)

Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, je naslednja:

(26)

Ta stopnja dampinga je nižja od stopnje dampinga, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi. Ker je bila raven sodelovanja visoka (ves izvoz zadevnega izdelka iz Hrvaške v Skupnost), je bila preostala stopnja dampinga določena na isti ravni kot stopnja, ki je bila ugotovljena za Mechel Željezara Ltd., tj. 38,9 %.

(27)

Na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe bo normalna vrednost pri protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz Ukrajine določena v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, ki lahko izkažejo, da izpolnjujejo pogoje, določene v členu 2(7)(c) navedene uredbe, tj., kadar se izkaže, da pogoji tržnega gospodarstva prevladujejo v smislu proizvodnje in prodaje podobnega izdelka.

(28)

Kratek povzetek kriterijev TGO za lažjo presojo:

(29)

Zahtevki za TGO na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe so bili prejeti od dveh skupin podjetij:

(30)

Zahtevki so bili analizirani na podlagi petih kriterijev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(31)

Pri prvi skupini so se računi proizvodnega podjetja izkazali za nezanesljive zaradi vsebinskih nepravilnosti in napačne uporabe računovodskih politik iz IAS 1. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je to podjetje nesolventno in da pripada kategoriji podjetij, ki na podlagi stečajnih predpisov uživajo poseben položaj, kar ni omogočalo pravne varnosti pri delovanju teh podjetij. Zato je bilo ugotovljeno, da ta skupina podjetij ne izpolnjuje drugega in četrtega kriterija iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(32)

Pri drugi skupini je bilo ugotovljeno, da nobeno od proizvodnih podjetij nima enotnih in jasnih osnovnih računovodskih evidenc, neodvisno preverjenih v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v vse namene, saj sta imeli obe podjetji več osnovnih računovodskih evidenc, ki sta jih uporabljali za različne namene. Poleg tega so bila iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva prenesena bistvena izkrivljanja v obliki brezobrestnih posojil, odpustitve dolga znatnih zneskov ter oprostitve davkov, kar je vplivalo na strukturo stroškov in finančno stanje podjetij iz te skupine. Zato je bilo ugotovljeno, da ta skupina podjetij ne izpolnjuje drugega in tretjega kriterija člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(33)

Ker mora podjetje ali skupina podjetij za odobritev tržnogospodarske obravnave izpolnjevati vseh pet kriterijev iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in ker v tem primeru temu ni tako, se obema skupinama podjetij zavrne TGO.

(34)

Obe skupini podjetij sta trdili, da je Komisija o uporabi TGO odločila po preteku trimesečnega roka iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in zato ta odločitev ni veljavna. V tem smislu je treba poudariti, da je Komisija zadevnim ukrajinskim proizvajalcem izvoznikom, ki so imeli velike težave pri izpolnitvi obrazcev za zahtevek TGO, v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, odobrila več podaljšanj roka. Prav tako je treba poudariti, da so bili prejeti zahtevki za TGO pomanjkljivi in je bilo potrebnih veliko vsebinskih razjasnitev in dodatnih informacij, kar je povzročilo zamudo v preiskavi. V končni fazi pa so analizo podaljšali tudi zapletenost številnih vprašanj, kot so strukture podjetij in prodajni kanali, kakor tudi resni problemi v zvezi z računi podjetij. Glede na to ni bilo mogoče odločiti o zahtevkih za TGO v trimesečnem roku od začetka postopka.

(35)

V zvezi s tem je treba poudariti, da neupoštevanje tega roka, nima očitnih pravnih posledic, saj so vsa podjetja dobila enako priložnost za dajanje pripomb. Poleg tega se zgoraj navedene skupine podjetij niso sklicevale na negativne posledice zaradi daljšega obdobja, potrebnega za določitev TGO.

(36)

Glede na zgoraj navedeno se zaključi, da se lahko veljavno določi TGO tudi po preteku trimesečnega obodbja, zato so bili zahtevki skupin zadevnih podjetij zavrnjeni.

(37)

Obe skupini podjetij sta še naprej spodbijali zaključke Komisije, vendar pa nista predstavili nobenih argumentov, ki bi spremenili določitev o TGO.

(38)

Industrija Skupnosti je imela možnost dati pripombe in ni nasprotovala zgornjim ugotovitvam.

(39)

Na podlagi člena 9(5) osnovne uredbe se dajatev za celo državo, če je, določi za države, ki sodijo pod člen 2(7)(a) osnovne uredbe, razen ko podjetja lahko izkažejo, da so njihove izvozne cene in količine ter pogoji prodaje prosto določeni, da se menjalni tečaji izvajajo po tržnem tečaju, in da morebitno vmešavanje države ni take narave, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če so izvoznikom določene druge stopnje dajatve.

(40)

Isti ukrajinski proizvajalci izvozniki, ki niso izpolnili kriterijev za TGO, so alternativno zahtevali individualno obravnavo („IO“) v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev, ali skupini podjetij izpolnjujeta pogoje za IO. Ugotovljeno je bilo, da obe skupini podjetij izpolnjujeta pogoje, določene v členu 9(5) osnovne uredbe in sta zato upravičeni do odobritve IO.

(41)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se mora normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, katerim TGO ni bila odobrena, določiti na osnovi cen ali konstruirane vrednosti v ustrezni primerljivi državi za izdelke, primerljive s tistimi, ki jih ukrajinski proizvajalci izvozniki izvažajo v Skupnost.

(42)

V prvotni preiskavi je bila primerljiva država Hrvaška. V obvestilu o začetku postopka je bila Hrvaška ponovno predvidena kot primerljiva država za namene določitve normalne vrednosti za Ukrajino. Ker nobena od zainteresiranih strank tej izbiri ni nasprotovala, je bila Hrvaška določena kot primerljiva država tudi v okviru te preiskave.

(43)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost za Ukrajino določila na podlagi preverjenih informacij, prejetih od edinega proizvajalca v primerljivi državi, tj. na podlagi cen, plačanih ali plačljivih na domačem trgu Hrvaške za primerljive vrste izdelkov, ali konstruirane vrednosti na Hrvaškem za primerljive vrste izdelkov. Pri določitvi normalne vrednosti za Ukrajino je bila uporabljena enaka metodologija, kot je opisana v uvodnih izjavah (15) do (19).

(44)

Ugotovljeno je bilo, da za vrsto izdelka, ki ustreza oznaki KN 7304 31 99 (hladno vlečene ali hladno oblikovane cevi), na Hrvaškem ni domače proizvodnje. V celoti je ta izvoz predstavljal samo 6,2 % ukrajinskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Vendar pa je pri eni skupini podjetij izvozna količina izdelka te vrste v Skupnost med OP predstavljala okoli 40 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(45)

Na podlagi razpoložljivih podatkov je bilo ugotovljeno, da druge vrste izdelkov, ki jih zajema ta preiskava, niso primerljive s to vrsto izdelka, ter da sestava normalne vrednosti za to konkretno vrsto izdelka na podlagi normalne vrednosti za druge vrste izdelkov ne bo pokazala zanesljivih številk. Poleg tega je kazalo, da bo normalna vrednost te vrste izdelka zaradi bolj zapletenega proizvodnega procesa znatno višja od normalne vrednosti drugih vrst izdelkov. Čeprav so bile izvozne cene hladno vlečenih ali hladno oblikovanih cevi v povprečju višje od izvoznih cen za druge vrste izdelkov, bi vključitev te vrste izdelka v izračune po vsej verjetnosti vodila k višji stopnji dampinga. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (127) spodaj, je stopnja škode precej nižja od ugotovljene stopnje dampinga brez vključitve te vrste izdelka, zato bo služila kot osnova za določitev ravni ukrepov. Glede na to nadaljnja obravnava te zadeve ni bila potrebna. Vrsta izdelka, ki ustreza oznaki KN 7304 31 99, je bila zato izključena iz izračunov.

(46)

Obe skupini podjetij iz Ukrajine sta izvažali v prodajo v Skupnost preko povezanega trgovskega podjetja s sedežem v tretji državi. Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na osnovi cene pri nadaljnji prodaji povezanih trgovskih podjetij prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti.

(47)

Zaradi zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bilo uvedeno ustrezno nadomestilo v obliki prilagoditev razlik, za katere je bilo ugotovljeno in dokazano, da vplivajo na primerljivost cen. Te prilagoditve so se po potrebi opravile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe pri transportnih stroških, zavarovanju, stroških obdelave, nakladanja in povezanih stroškov in provizij. Prilagoditve izvozne cene pri notranjem prevozu v državi izvoznici, zavarovanja, nakladanja in povezanih stroškov so se opravile na osnovi stroškov, ugotovljenih v primerljivi državi.

(48)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na osnovi franko tovarna.

(49)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je prilagojena tehtana povprečna normalna vrednost za vrsto izdelka od proizvajalca primerljive države Mechel Željezara Ltd. primerjala s prilagojeno tehtano povprečno izvozno ceno podjetij za vsako ustrezno vrsto zadevnega izdelka.

(50)

Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je naslednja:

(51)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka (več kot 80 % izvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine v Skupnost), je bila preostala stopnja dampinga določena na isti ravni kot stopnja, ugotovljena za sodelujoče proizvajalce izvoznike OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (NTRP) in CJSC Nikopolsky seamless tubes plant „Nikotube“, tj. 97,3 %.

(52)

Kot pri dampingu, je preiskava skušala ugotoviti, ali so se okoliščine v zvezi s stanjem industrije Skupnosti tako spremenile, da zahtevajo drugačen zaključek od tistega, ki je bil postavljen med prvotno preiskavo.

(53)

Med prvotno preiskavo je industrijo Skupnosti sestavljalo deset proizvajalcev.

(54)

Med potekom te preiskave v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da brezšivne cevi izdeluje:

(55)

Tem drugim proizvajalcem je bil poslan vprašalnik, vendar niso sodelovali. Evropski komisiji se ni priglasil noben drug proizvajalec zadevnega izdelka.

(56)

Proizvodnja petih proizvajalcev Skupnosti, ki so med preiskavo v celoti sodelovali, je med obdobjem preiskave znašala 797 456 ton. To predstavlja več kot 70 % celotne proizvodnje Skupnosti in ta podjetja zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(57)

Informacije Eurostata glede obsega in vrednosti oznak KN 7304 10 10, ex 7304 10 30, 7304 31 99, 7304 39 91 in 7304 39 93 so bile uporabljene kot vir uvoznih podatkov. Podatki industrije Skupnosti so bili pridobljeni iz preverjenih odgovorov na vprašalnike petih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(58)

Očitna potrošnja Skupnosti, tj. prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti in prodaja drugih proizvajalcev Skupnosti, kakor tudi uvoz iz vseh tretjih držav, kaže, da se je potrošnja zadevnega izdelka v Skupnosti povečala z 1 104 619 ton v letu 1999 na 1 233 357 ton v letu 2001. Potrošnja se je med OP zmanjšala na 1 103 805 ton, kar je malce manj kot potrošnja v letu 1999.

(59)

Najprej je bilo preverjeno, ali naj se uvoz iz Hrvaške in Ukrajine ocenjuje kumulativno, v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(60)

Razvoj uvoza iz zadevnih držav, glede na obseg in tržni delež, je bil sledeč:

(61)

Izkazalo se je, da so ugotovljene stopnje dampinga (uvodni izjavi (25) in (50)) v razmerju z uvozom iz vsake od zadevnih držav nad de minimis pragom, kot je le-ta opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe. Poleg tega obseg uvoza iz vsake od teh držav med obdobjem preiskave kljub veljavnim ukrepom ni bil zanemarljiv, saj sta bila tržna deleža teh držav 2,1 % za Hrvaško in 3,4 % za Ukrajino. Delež celotnega uvoza v OP je bil med 5,9 % za Hrvaško in 9,6 % za Ukrajino.

(62)

Ugotovljeno je bilo, da je kumulativna ocena glede na konkurenčne pogoje ustrezna, tako med uvozom s poreklom iz teh držav, kot med tem uvozom ter podobnim izdelkom Skupnosti. To je razvidno iz dejstva, da so bile med OP kljub veljavnim ukrepom cene iz obeh držav še vedno precej nižje od cen industrije Skupnosti in da se brezšivne cevi iz obeh držav prodajajo preko podobnih prodajnih kanalov. Poleg tega je preiskava pokazala, da ima uvoz iz obeh zadevnih držav enake fizične in kemične značilnosti, kakor podobni izdelek. In nazadnje, uvoz obeh zadevnih držav in podobni izdelek sledijo enakim cenovnim trendom (glej uvodni izjavi (67) in (74) spodaj).

(63)

Hrvaški izvoznik je zatrjeval, da hrvaški uvoz ne povzroča nobene škode, saj je hrvaški tržni delež minimalen in se zato kumulativna ocena ne bi smela opraviti. Kakor je navedeno zgoraj, je bil hrvaški uvoz jasno nad de minimis in ni bil zanemarljiv med OP. Čeprav je res, da je prišlo veliko uvoza s poreklom iz Ukrajine na začetku zadevnega obdobja, je treba poudariti, da je kasneje uvoz iz obeh držav potekal po podobnem trendu.

(64)

Zaradi navedenih razlogov se zaključi, da so izpolnjeni vsi kriteriji iz člena 3(4) osnovne uredbe, in da se uvoz s poreklom iz Hrvaške ter Ukrajine ocenjuje kumulativno.

(65)

Kot je prikazano zgoraj, je tržni delež uvoza iz zadevnih držav po uvedbi ukrepov v letu 2000 znatno padel, z 12,1 % v letu 1999 na 4,2 % v letu 2000, ter se potem nepretrgoma dvigal do 5,5 % v OP.

(66)

V OP je bila opravljena primerjava prodajnih cen na trgu Skupnosti med cenami industrije Skupnosti in cenami proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav. Primerjava je bila opravljena po odbitku rabatov in popustov. Cene industrije Skupnosti so bile prilagojene cenam franko tovarna, cene uvoza pa so bile cene CIF meja Skupnosti, s plačano uvozno dajatvijo, neplačano protidampinško dajatvijo, prilagojene ravni trgovanja in stroškov obdelave na podlagi podatkov, zbranih med preiskavo, zlasti od sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(67)

Primerjava je pokazala, da se je med OP uvoz zadevnega izdelka v Skupnosti prodajal po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, če jih izrazimo kot odstotek slednjih, kot sledi: Ukrajina 34,1 % in Hrvaška 23,3 %. Čeprav upoštevamo protidampinške dajatve, je nelojalno nižanje cen še vedno znatno, z 10 % za uvoz iz Ukrajine in 6,5 % za uvoz iz Hrvaške. Treba je opozoriti, da so se povprečne cene uvoza od 2000 do OP povečale, kakor je prikazano spodaj, kar je v skladu s celotnim razvojem cen na trgu EU. Vendar pa se cene uvoza iz zadevnih držav, kot je prikazano v uvodni izjavi (74) spodaj, niso povečale toliko kot cene industrije Skupnosti.

(68)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključeval oceno vseh ekonomskih faktorjev in pokazateljev, ki vplivajo na stanje industrije od leta 1999 (osnovno leto) do OP.

(69)

Spodnji podatki industrije Skupnosti predstavljajo združene informacije petih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(70)

Razvoj proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti, je sledeč:

(71)

Kot je prikazano v zgornji tabeli, je proizvodnja v obdobju od 1999 do 2001 v letu 2001 narasla do vrha in potem med OP znatno upadla. Čeprav je prodaja v izvoz narasla ter do neke mere nadomestila zmanjšanje prodaje v Skupnosti, se zmanjšanju proizvodnje in upadu proizvodne zmogljivosti med OP ni bilo moč izogniti.

(72)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog ob koncu vsakega obdobja.

(73)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale. Treba je poudariti, da industrija Skupnosti navadno proizvaja zadevni izdelek po naročilu. Posledično stopnja zalog industrije Skupnosti ni preveč pomemben pokazatelj pri oceni stanja industrije Skupnosti. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je povečanje zalog tudi posledica upadanja prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti.

(74)

Spodnje številke predstavljajo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim kupcem v Skupnosti.

(75)

Obseg prodaje Skupnosti se je od 1999 do 2001povečal za 12 % in potem med OP znatno upadel na stopnjo, ki je celo nižja od tiste iz leta 1999. Razvoj v obsegu prodaje je treba gledati v luči stopnje porabe v istem obdobju, ki se je od 1999 do 2001povečala za 12 % in nato med PO upadla. Vendar pa se povpraševanje ni zmanjšalo toliko kot obseg prodaje med 2001 in OP.

(76)

Po uvedbi ukrepov leta 2000 si je industrija Skupnosti lahko ponovno pridobila izgubljeni tržni delež. Med 1999 in 2000 se je tržni delež industrije Skupnosti povečal s 46,8 % na 50,7 % porabe Skupnosti. Vendar pa je po tem obdobju relativne moči tržni delež industrije Skupnosti ponovno upadel. Med letom 2000 in OP se je njen delež v porabi Skupnosti zmanjšal na 45,7 %, saj je dampinški uvoz ponovno začel pronicati na trg Skupnosti.

(77)

Glede na rastoči uvoz od leta 2000 ter padajočo prodajo Skupnosti od leta 2001 dalje, se industrija Skupnosti ni mogla razvijati v proizvodnji zadevnega izdelka. Namesto tega je bila v OP prisiljena zmanjšati proizvodno zmogljivost in delovno silo, saj rastoči izvoz industrije Skupnosti ni mogel nadomestiti izgube prodaje na trgu Skupnosti.

(78)

Povprečna prodajna cena industrije Skupnosti je v obravnavanem obdobju narasla. Vendar pa višje cene niso mogle zagotoviti zadostne donosnosti, kot je podrobno opisano spodaj.

(79)

Spodaj uporabljeni donosni koncept je dobiček pred odbitkom davkov, ki predstavlja dobiček, ustvarjen s prodajo zadevnega izdelka na trgu Skupnosti.

(80)

Po uvedbi protidampinških ukrepov proti uvozu brezšivnih cevi s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine je lahko industrija Skupnosti, kot je razvidno zgoraj, povečala cene tako, da je približno izenačila dobiček in izgubo v letih 2000 in 2001. Vendar pa industrija Skupnosti ni mogla doseči stopnje dobička, kar bi morali pričakovati v odsotnosti dampinškega uvoza (tj. 5 %), kot je določeno v Uredbi, ki nalaga trenutno veljavne ukrepe. Še več, stopnja dobička je med OP upadla pod ničlo. Razlog za ta upad, kljub višjim prodajnim cenam, so bili večji stroški surovin in delovne sile na enoto, ki so narasli kljub zmanjšanju zaposlenih v tem času. Industrija Skupnosti teh stroškov ni mogla prenesti na kupce, kakor bi bilo potrebno, zaradi konkurence dampinškega uvoza z nizkimi cenami.

(81)

Po malce boljšem trendu v letih 2000 in 2001 se je finančno stanje industrije Skupnosti med PO ponovno začelo slabšati, kar je sovpadalo s povečanjem dampinškega uvoza iz Hrvaške in Ukrajine. Stopnja dobička v letu 2001 je bila malo nad ničlo in daleč od stopnje, ki bi omogočala zadostno reinvestiranje.

(82)

Trendi donosnosti investicij, denarnih tokov in investicij, so prikazani v sledeči tabeli.

(83)

Treba je poudariti, da zgornje številke o donosnosti investicij v veliki meri odražajo številke o donosnosti. Donosnost investicij je od 1999 do 2000 upadla, vendar se je do OP ponovno povečala. Denarni tokovi kažejo približno enak trend kot donosnost, in sicer dosežejo vrh v letu 2001 in potem ponovno upadejo. Dokler zadevni izdelek predstavlja manj kot 1 % celotnega prometa proizvajalcev Skupnosti in ti svoje proizvodne naprave uporabljajo še za proizvodnjo številnih drugih jeklenih izdelkov, se šteje, da te številke same po sebi niso pomembne. Vendar pa so ilustrativne, saj dva od sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ki sta zadevni izdelek proizvajala v mnogo večji meri kot drugi proizvajalci Skupnosti, kažeta trende podobne tistim, ki so prikazani v zgornji tabeli o donosnosti investicij, denarnih tokovih in investicijah.

(84)

Po uvedbi protidampinških ukrepov v letu 2000 je industrija Skupnosti opravila nekaj investicij. Vendar pa so bile te investicije v glavnem usmerjene v zamenjavo strojev. V OP so se investicije v primerjavi s predhodnima dvema letoma močno zmanjšale.

(85)

Zmožnost zbiranja kapitala industrije Skupnosti, bodisi od zunanjih finančnih virov bodisi od matičnih družb, kljub vsemu med obravnavanim obdobjem ni bila resneje prizadeta, saj zadevni izdelek predstavlja manj kot 1 % celotnega prometa proizvajalcev Skupnosti, in ker proizvajalci Skupnosti svoje proizvodne naprave uporabljajo tudi za izdelavo različnih drugih jeklenih izdelkov.

(86)

Kakor je prikazano zgoraj, je industrija Skupnosti v letih 2000 in 2001 povečala produktivnost in število zaposlenih, ker se je proizvodnja med tem obdobjem povečala. Vendar pa je bilo v OP število zaposlenih močno zmanjšano na raven izpred leta 1999. Produktivnost je po znatnem zmanjšanju proizvodnje prav tako padla.

(87)

Plače so bile v obravnavanem obdobju relativno stabilne in so se gibale le glede na inflacijo.

(88)

Po uvedbi ukrepov leta 2000 je industrija Skupnosti uspela ponovno pridobiti izgubljeni tržni delež in doseči trajnejšo raven svojih prodajnih cen. Vendar pa se je finančno stanje industrije Skupnosti od leta 2001 naprej začelo ponovno slabšati. Na podlagi tega je mogoče zaključiti, da si Skupnost od preteklega dampinga še ni opomogla.

(89)

Stopnje dampinga so določene v delu o dampingu (uvodni izjavi (25) in (50)). Te ugotovljene stopnje so jasno nad de minimis. Poleg tega, glede na vrednost in ceno dampinškega uvoza, vpliv dejanske stopnje dampinga nikakor ni zanemarljiv.

(90)

Po uvedbi protidampinških ukrepov proti uvozu zadevnega izdelka iz Hrvaške in Ukrajine si je industrija Skupnosti nemudoma pridobila samozavest. Povprečne cene njene prodaje v Skupnosti so se med letoma 1999 in 2001 povečale za 14 %, pri čemer sta se obseg prodaje v Skupnosti in proizvodnja v istem obdobju povečali. Posledično je v tistem času industrija lahko opravila nekaj potrebnih investicij in zaposlila več delovne sile.

(91)

Vendar pa se je stanje med OP začelo znatno slabšati. Prodaja v Skupnosti se je od leta 2001 do PO zmanjšala za 12 %, pri čemer se je morala industrija Skupnosti v precejšnji meri prilagoditi z zmanjšanjem proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in zaposlenosti. Tržni delež industrije Skupnosti se je od leta 2001 do OP še dodatno znižal na stopnjo, ki je nižja od stopnje iz leta 1999. Padajoči trend v OP še dodatno potrjujejo zmanjšana uporaba zmogljivosti, stagnacija v razvoju plač in povečana stopnja zalog, kar je postavilo industrijo v podobno situacijo kot leta 1999, ko ukrepi proti uvozu iz zadevnih držav še niso bili uvedeni.

(92)

Enak trend se kaže pri razvoju investicij, donosnosti investicij in denarnih tokovih. Rahlemu izboljšanju v letih 2000 in 2001, ki je bilo daleč od zadovoljivega, saj je donosnost investicij dosegla samo 1 % in so se negativni denarni tokovi komaj spremenili v pozitivne, je sledilo poslabšanje v OP. Dejstvo, da zmožnost zbiranja kapitala podjetij ni bila resno prizadeta, lahko pripišemo temu, da so podjetja pripadala večjim podjetniškim skupinam, zaradi česar ga ne moremo šteti za pomembnega pokazatelja v zvezi s sektorjem zadevnega izdelka.

(93)

Kar se tiče finančnega stanja industrije Skupnosti, se je le-to izboljšalo in industrija je v letu 1999 prenehala ustvarjati izgube, vendar je industrija Skupnosti v letih 2000 in 2001 bolj ali manj zgolj dosegla ničlo, zatem pa spet zapadla v izgube v PO.

(94)

Kakor je razvidno zgoraj, so se pokazatelji najprej izboljšali po letu 1999, ko so bili uvedeni ukrepi, vendar pa so vsi, razen prodajnih cen, ponovno upadli v OP, kar daje jasen prikaz škodnega stanja.

(95)

Nepretrgana rast prodajnih cen med celotnim obravnavanim obdobjem ni mogla zagotoviti zadovoljive donosnosti, saj so jo popolnoma vsrkali rastoči stroški proizvodnje, zlasti stroški surovin in delovne sile na enoto. Poleg tega industrija Skupnosti teh povečanih stroškov ni mogla prenesti na kupce toliko, kot bi bilo potrebno, saj je na trg pronical dampinški uvoz po nizkih cenah. Posledično se je stanje donosnosti industrije Skupnosti poslabšalo in v OP padlo celo pod ničlo.

(96)

Glede na zgoraj navedeno se zaključi, da je industrija Skupnosti v smislu člena 3 osnovne uredbe v OP vseeno utrpela znatno škodo.

(97)

Prvotni ukrepi bi prenehali veljati 18. februarja 2005. V skladu s členom 11(7) osnovne uredbe se je zato preučilo, ali obstaja možnost, da bi prenehanje obstoječih ukrepov vodilo k nadaljevanju dampinga in škode. V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je prav tako opravila analiza, ali so se okoliščine glede dampinga in škode bistveno spremenile, in ali bi lahko utemeljeno trdili, da bo ta sprememba trajne narave.

(98)

Ugotovljeno je bilo, da se zadevni izdelek med OP na trgu Skupnosti še vedno prodaja po dampinški ceni (uvodni izjavi (25) in (50)). V tem smislu so bile stopnje dampinga za zadevni izdelek s poreklom iz vsake od držav, za katere se vodi postopek, blizu tistim, ki so bile ugotovljene v prvotni preiskavi. Poleg tega v zadevnih državah še vedno obstajajo velike proizvodne zmogljivosti, ki med OP niso bile izkoriščene. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se na trgu Skupnosti še vedno prodajajo znatne količine uvoza iz Hrvaške in Ukrajine, ter da je njihov tržni delež od leta 2000 nepretrgoma rasel. To izkazuje jasen interes hrvaških in ukrajinskih izvoznikov na trgu EU. Glede na zgoraj navedeno ni mogoče dvomiti, da je stopnja ugotovljenega dampinga trajne narave, ter da je nadaljevanje dampinga zelo verjetno, če bi dovolili prenehanje prvotnih ukrepov.

(99)

Čeprav si je industrija Skupnosti do neke mere opomogla od preteklega dampinga pri uvozu s poreklom, med drugim, iz Hrvaške in Ukrajine, je bilo tudi ugotovljeno, da industrija Skupnosti še vedno trpi znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe. Stopnje škode, ugotovljene v preiskavi, so se v primerjavi s prvotno preiskavo povečale, saj je dampinški uvoz še naprej nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, in to kljub dejstvu, da so stroški po vsem svetu narasli. Glede na učinek dampinškega uvoza na donosnost (uvodna izjava (79)) ter tržni delež industrije Skupnosti (uvodna izjava (74)), ki sta od leta 2001 do OP ponovno upadla, se zaključi, da so okoliščine, ki povzročajo škodo, trajne narave, in da bi prenehanje prvotnih ukrepov zelo verjetno vodilo k nadaljevanju škode.

(100)

Preučilo se je tudi, ali vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Hrvaške in Ukrajine in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi, v tej preiskavi še vedno obstaja. Preverjeni so bili tudi drugi znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko istočasno škodili industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da možna škoda, ki bi jo povzročali ti dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(101)

Kljub veljavnim ukrepom, ki so najprej vodili k zmanjšanju uvoza v letu 2000, so proizvajalci izvozniki iz Hrvaške in Ukrajine med obravnavanim obdobjem postopoma povečali svoj tržni delež v Skupnosti od 4,2 % na 5,5 %. Kljub upadanju porabe od 2001 do OP se je njihov tržni delež povečal. Istočasno je industrija Skupnosti od 2000 do OP izgubila svoj tržni delež. V OP je morala bistveno zmanjšati proizvodnjo in utrpela je upadanje donosnosti. Povečanje uvoza iz zadevnih držav, ki je bistveno nelojalno nižalo cene industrije Skupnosti, in poslabšanje stanja industrije Skupnosti časovno sovpadata. Zato bi lahko ta uvoz še naprej prispeval k škodi, ki jo trpi industrija Skupnosti.

(102)

Uvoz s poreklom iz tretjih držav, kot so Češka, Poljska in Slovaška, ki med obdobjem preiskave še niso bile članice Skupnosti, kakor tudi uvoz iz Romunije ali Rusije, bi prav tako lahko prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(103)

Treba je opozoriti, da so bile protidampinške dajatve, ki so se gibale od 9,8 % do 38,2 %, ter zaveze v veljavi za uvoz iz zgoraj navedenih petih držav med celotnim obravnavanim obdobjem. Trenutno poteka pregled veljavnih ukrepov za uvoz iz Rusije in Romunije (uvodna izjava (4)).

(104)

Uvoz iz Rusije je med obdobjem preiskave obsegal tržni delež 3,3 %. Povprečne uvozne cene tega uvoza skupaj s protidampinškimi dajatvami so bile približno za 20 % nižje od cen uvoza iz Hrvaške in Ukrajine. Glede na stopnjo cen uvoza iz Rusije se zdi, da je ta uvoz prispeval k škodi. Vendar pa ob upoštevanju tržnega deleža, ki je nižji od deleža zadevnih držav, ruski uvoz ne more biti edini vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Uvoz iz Romunije je med obdobjem preiskave obsegal tržni delež 3,5 %. Uvozne cene iz Romunije, skupaj s protidampinškimi dajatvami, so višje od cen uvoza iz Hrvaške in Ukrajine, vendar še vedno nižje od cen industrije Skupnosti. Na podlagi tega je mogoče zaključiti, da bi tudi to lahko prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da možni vpliv uvoza iz Rusije in Romunije ni mogel biti tak, da bi spremenil zaključek, da obstaja resnična in bistvena vzročna zveza med dampinškim uvozom brezšivnih cevi iz Hrvaške in Ukrajine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(105)

Cene uvoza iz bivših držav pristopnic, Poljske, Češke in Slovaške, so bile prav tako na precej višjem nivoju kot hrvaške ali ukrajinske, vendar še vedno nižje od cen industrije Skupnosti. Njihov skupni tržni delež v OP je znašal 14,2 %. Čeprav bi ta uvoz prav tako lahko prispeval k škodi, pa se lahko na podlagi stopnje cen zaključi, da je bil njihov prispevek zanemarljiv.

(106)

Ob upoštevanju dejstva, da je uvoz iz Hrvaške in Ukrajine industriji Skupnosti bistveno znižal cene, ni nobenih pokazateljev, da bi zgoraj navedeni uvoz, ki je večinoma v manjši meri nižal cene industriji Skupnosti, lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Hrvaške in Ukrajine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(107)

Uvoz iz nekaterih drugih tretjih držav je v OP skupaj obsegal tržni delež 8,9 %. Ob upoštevanju njihovih visokih stopenj cen, ki so večinoma dovolj višje od cen industrije Skupnosti, ni nobenih pokazateljev, da bi ta uvoz lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Hrvaške in Ukrajine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(108)

Drugi proizvajalci Skupnosti, ki v preiskavi niso sodelovali, so se soočali z istimi problemi, kar zadeva rastoče stroške surovin, kar jih je prisililo v zvišanje cen, kolikor je bilo to mogoče. Ugotovljen ni bil noben pokazatelj, da bi ti konkurenti lahko povzročili škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(109)

V Skupnosti od leta 2001 naprej poraba upada. Vendar pa je prodaja Skupnosti upadla za večji odstotek kot poraba in industrija Skupnosti je izgubila tržni delež, medtem ko so zadevne države v tem obdobju svoj tržni delež na trgu Skupnosti povečale. Zato se zaključi, da ta dejavnik ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Hrvaške in Ukrajine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Med preiskavo niso bili ugotovljeni nobeni drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo.

(110)

Na podlagi zgornje analize učinkov vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti se zaključi, da vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Hrvaške in Ukrajine in znatno škodo industrije Skupnosti, ki je bila ugotovljena v prejšnji preiskavi, ni bila pretrgana.

(111)

Preverjeno je bilo, ali obstajajo tehtni razlogi, ki bi vodili k zaključku, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti uvozu iz zadevnih držav ni v interesu Skupnosti. Komisija je uvoznikom in industrijskim uporabnikom poslala vprašalnike. Prejela je izpolnjen vprašalnik od enega uvoznika, Comercial de Tubos, S.A., Španija.

(112)

Od uporabniške industrije ni prejela nobenega odgovora. Med preiskavo se ni priglasil noben dobavitelj. Na podlagi informacij, prejetih od sodelujočih strani, so bili doseženi naslednji zaključki.

(113)

Treba je opozoriti, da se za sprejetje ukrepov v prejšnji preiskavi ni štelo, da nasprotuje interesu Skupnosti. Poleg tega samo dejstvo, da je pričujoča preiskava pregled, ki analizira stanje, v katerem so bili protidampinški ukrepi že uvedeni, dovoljuje oceno kakršnih koli nepravilnih negativnih učinkov na zadevne stranke zaradi veljavnih protidampinških ukrepov.

(114)

Kakor je bilo ugotovljeno, industrijo Skupnosti sestavlja pet proizvajalcev, ki so zaposlovali približno 2 470 zaposlenih v proizvodnji in prodaji brezšivnih cevi. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so zgoraj navedeni gospodarski pokazatelji industrije Skupnosti v preiskovalnem obdobju kazali poslabšanje finančnih rezultatov. Kljub rastoči porabi brezšivnih cevi v Skupnosti v letih 2000 in 2001, ki pa je ponovno upadla v OP, industrija Skupnosti ni mogla doseči finančne stabilnosti.

(115)

Industrija si je delno opomogla v letih 2000 do 2001. Vendar pa je glede na prevladujoče finančno stanje industrije Skupnosti jasno, da bi bili protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(116)

Sodelujoči uvoznik na splošno ni nasprotoval nadaljnji uveljavitvi protidampinških ukrepov. Od uvoznikov, ki uvažajo zadevni izdelek iz Hrvaške in Ukrajine, niso bile prejete nobene druge pripombe.

(117)

Namen protidampinških ukrepov je ponovno vzpostaviti lojalno trgovino. Namen ni niti prepovedati uvoza niti ovirati dejavnosti uvoznikov v ES. Dejansko morajo biti vsi predlagani ukrepi določeni na taki ravni, ki bo dovoljevala nadaljevanje uvoza tudi v prihodnosti, vendar po cenah, ki ne bodo dampinške ali škodljive, kar koli bo nižje.

(118)

Ker bo uvoz po lojalnih cenah še vedno dovoljen na trgu Skupnosti, je zelo verjetno, da se bo tradicionalno poslovanje uvoznikov nadaljevalo, čeprav bodo uveljavljeni protidampinški ukrepi proti dampinškemu uvozu.

(119)

Med preiskavo se ni priglasil noben dobavitelj. Zato se zaključi, da ne obstajajo tehtni razlogi na strani interesov dobaviteljev, da se ukrepi ne bi uveljavili.

(120)

V prejšnji preiskavi je bilo zaključeno, da morebitni cenovni učinek iz protidampinških ukrepov za industrijske uporabnike ne bo bistven. Ta ugotovitev je temeljila na dejstvu, da brezšivne cevi predstavljajo samo majhen delež v skupnih stroških uporabniških industrij (vključno s kemično in petrokemično industrijo, elektrarnami, avtomobilsko in gradbeno industrijo). Glede na to, da ni bil predložen noben ugovor, ki bi spodbijal prejšnje ugotovitve, ter glede na pomanjkanje sodelovanja uporabnikov v trenutni preiskavi, se pričakuje, da bo morebitni cenovni učinek, ki izhaja iz protidampinških ukrepov, za industrijske uporabnike zanemarljiv.

(121)

Treba je opozoriti, da je bilo z Odločbo Komisije 2003/382/ES (9) ugotovljeno, da so bili nekateri proizvajalci Skupnosti do leta 1995 udeleženi v protikonkurenčni sporazum glede delov zadevnega izdelka. V skladu s tem ni protikonkurenčno ravnanje vplivalo niti na prvotno preiskavo z OP od 1. novembra 1997 do 31. oktobra 1998 (in z obravnavanim obdobjem od 1. januarja 1997 do konca OP) niti na trenutno preiskavo za pregled.

(122)

Ohranitev ukrepov proti uvozu brezšivnih cevi s poreklom iz zadevnih držav bi bila jasno v interesu industrije Skupnosti. Glede uvoznikov/trgovcev in uporabniških industrij se pričakuje, da bo kakršen koli vpliv na cene brezšivnih cevi samo marginalen.

(123)

Glede na zgoraj navedeno se zaključi, da ni tehtnih razlogov, da se ne bi uvedli protidampinški ukrepi proti uvozu brezšivnih cevi s poreklom iz zadevnih držav.

(124)

Glede na zaključke, sprejete v zvezi z dampingom, škodo in interesom Skupnosti, bi bilo treba uveljaviti ukrepe za preprečevanje povzročanja nadaljnje škode industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza.

(125)

Ukrepi morajo biti uvedeni na ravni, ki bo zadoščala za odpravo škode, ki jo je povzročil ta uvoz, brez preseganja ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo ukrepi industriji Skupnosti omogočiti, da pokrije stroške proizvodnje in pridobi dobiček pred odbitkom davka, ki bi ga razumno lahko dosegla industrija istega tipa pri prodaji podobnega izdelka v Skupnosti, pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je uporabila za ta izračun, je bila 5 % prometa. Ta je enaka, kot je bila uporabljena v prvotni preiskavi, saj niso bili ugotovljeni nobeni razlogi, in tudi nihče ni posredoval za spremembo te stopnje. Na tej osnovi je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Skupnosti podobnega izdelka. Neškodljiva cena je bila izračunana s prištetjem zgoraj navedene 5 % stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(126)

Potrebno zvišanje cene je bilo potem določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kot je bila določena za izračune nelojalnega nižanja cen s povprečno neškodljivo ceno. Morebitna razlika med tema dvema je bila izražena kot odstotek povprečne uvozne CIF vrednosti.

(127)

Glede na prej omenjeno je bilo ugotovljeno, da se morajo veljavne protidampinške dajatve proti uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine spremeniti. Nove protidampinške dajatve se morajo določiti na ravni, ki odraža ugotovljene stopnje škode, saj so bile ugotovljene dampinške stopnje za vsa podjetja na Hrvaškem in v Ukrajini višje od izračunanih stopenj škode. Ker je bila raven sodelovanja visoka (več kot 80 % izvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine v Skupnost), se preostala stopnja za Ukrajino določi na isti ravni kot za sodelujoča proizvajalca izvoznika OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (NTRP) in CJSC Nikopolsky seamless tubes plant „Nikotube“.

(128)

Individualne protidampinške stopnje dajatev za podjetja, določene v tej uredbi, so bile določene na osnovi izsledkov te preiskave. Zato odražajo stanje, ugotovljeno med to preiskavo za ta podjetja. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celo državo, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“) se zato uporabljajo izključno samo za uvoz s poreklom iz zadevnih držav ter proizvode, ki jih proizvajajo navedena podjetja in tako specifične pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v operativnem delu te uredbe, z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti, in za njih velja dajatev, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(129)

Zahteva za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev za podjetja (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi nove proizvodnje ali prodajnih subjektov) mora biti nemudoma naslovljena na Komisijo (10), z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti morebitnimi spremembami dejavnosti podjetja, povezane s proizvodnjo, domače prodaje in prodaje v izvoz, povezane z npr. to spremembo imena ali to spremembo v proizvodnji, ali prodajnih subjektih. Po potrebi bo uredba ustrezno spremenjena z osvežitvijo seznama podjetij, ki koristijo individualne stopnje dajatev.

(130)

Predlagane protidampinške dajatve so sledeče:

(131)

Na podlagi predlaganih ukrepov se prične novo petletno obdobje ukrepov. Tako ukrepi ne bodo prenehali veljati 18. februarja 2005, kakor je navedeno v obvestilu o bližajočem izteku, objavljenem dne 27. avgusta 2004 (11).

(132)

Po razkritju osnovnih dejstev in dejavnikov, na podlagi katerih je bilo zaključeno, da se mora stopnja protidampinških ukrepov spremeniti, je hrvaška vlada obvestila Komisijo, da je šel edini proizvajalec na Hrvaškem, Mechel Željezara Ltd., v likvidacijo, in da je prenehal s proizvodnjo jeseni 2004. Namesto njega je Hrvaška privatizacijska fundacija (HPF), vladna institucija, pristojna za postopek privatizacije na Hrvaškem, ustanovila novo pravno osebo z imenom Valjaonice Cijevi Sisak d.o.o („Valjaonice“). Novo ustanovljeno podjetje očitno še ni začelo s proizvodnjo in je v postopku pridobivanja sredstev od Mechel Željezara Ltd.

(133)

Vendar pa iz predloženih informacij izhaja, da bo proizvodna zmogljivost Valjaonice ostala nespremenjena v primerjavi s proizvodno zmogljivostjo Mechel Željezara Ltd., ter da ima Valjaonice jasen interes nadaljevati s proizvodnjo zadevnega izdelka. Na tej podlagi dejstva, da je proizvodnja prenehala, ni mogoče šteti kot trajnega in nespremenljivega, zaradi česar ne vpliva na izsledke te preiskave.

(134)

V primeru, da bi prišlo do sprememb v stanju podjetja, ki bi opravičevale pregled teh ukrepov, bo tak pregled sprožen.

(135)

Komisija je z Odločbo 2000/137/ES sprejela cenovno zavezo od edinega hrvaškega proizvajalca. Ta zaveza Mechel Željezare Ltd. je bila prav tako predmet pregleda.

(136)

Na podlagi te zaveze se je Mechel Željezara Ltd. zavezala prodajati svojim neodvisnim kupcem do določene količine zadevnega izdelka v izvoz v Skupnost po revidiranih cenah. Poleg tega se je Mechel Željezara Ltd. zavezala, da bodo njene cene po proizvodnih skupinah skladne z uporabljeno cenovno strukturo v Skupnosti.

(137)

V skladu s členom 8(1) osnovne uredbe je cilj zaveze odstraniti škodljivi vpliv dampinškega uvoza, kar se doseže z dvigom cen izvoznika ali s prenehanjem izvoza po dampinških stopnjah. Preiskava je pokazala, da prvotno sprejeta zaveza v tem primeru ni dvignila cen na neškodljivo raven in tako ni ponovno vzpostavila lojalne trgovine na trgu Skupnosti. Zato se v tem primeru zaveza, ki jo je prevzela Mechel Željezara Ltd., ne šteje za primerno in učinkovito sredstvo odstranitve škodljivega učinka dampinga. Kakor je navedeno zgoraj, je bila Mechel Željezara Ltd. nedavno likvidirana. Zato se šteje, da zaveza ni več veljavna.

(138)

Po razkritju osnovnih dejstev in dejavnikov, na podlagi katerih je bilo zaključeno, da se mora stopnja obstoječih protidampinških ukrepov spremeniti, so ukrajinska podjetja OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (NTRP), CJSC Nikopolsky seamless tubes plant „Nikotube“ in z njimi povezani trgovec/holding „Interpipe“ ponudili skupno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(139)

Ta ukrajinska podjetja so proizvajalci različnih vrst jeklenih izdelkov, ki se lahko prodajajo skupaj z zadevnim izdelkom. To poraja možno tveganje križne kompenzacije, tj., da bodo morebitne cene iz zaveze formalno upoštevane, vendar pa bodo cene izdelkov, ki niso zadevni izdelek, znižane, ko se bodo prodajali skupaj z zadevnim izdelkom. Poleg tega, glede na spremenljivost cen, je bila minimalna izvozna cena, ki jo je bilo podjetje pripravljeno ponuditi, na stopnji, ki ni odpravila škodljivega učinka dampinga. V skladu s tem ponudbe ni bilo mogoče sprejeti.

(140)

Poleg tega je ukrajinsko podjetje Dnipropetrovsk Tube Works (DTW), Dnipropetrovsk, ponudilo zavezo, vendar ni navedlo niti njene narave niti najnižje cene, ki naj se upošteva. Zato ponudba zaveze ni bila obravnavana.

(141)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o vseh dejstvih in dejavnikih, na podlagi katerih je bilo mišljeno predlagati spremembo veljavne Uredbe. Dobile so možnost predložitve pripomb in zahtevati zaslišanje. Pripombe so bile prejete in upoštevane, kjer je bilo to primerno –

1.

Tabela v členu 1(2) se nadomesti z naslednjim:

2.

Črta se člen 2.

Evropska komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direkcija B

Urad J-79 5/16

B-1049 Bruselj.