32004R0723

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004

z dne 22. marca 2004

o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 283 Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti in zlasti člena 13 Protokola,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je predložila po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropskih skupnosti [3],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Od leta 1962, ko so bili sprejeti prvi Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev, je prišlo do velikega družbenega napredka in novosti. Ta napredek in novosti se morajo odražati v ureditvenem okviru, ki se uporablja za evropsko javno upravo, s čimer se zadovoljijo spreminjajoče se potrebe institucij in v njih zaposlenih in pri tem spoštujeta upravna kultura in tradicija Skupnosti, ki temeljita na načelu služenja državljanom.

(2) Skupnost mora zato imeti visoko kakovostno javno upravo, ki zagotavlja najvišji standard opravljanja njenih nalog v skladu s Pogodbami in doraslost notranjim in zunanjim izzivom, s katerimi se bo soočila v prihodnosti.

(3) Zato mora Skupnost zagotoviti okvir za zaposlovanje visoko produktivnega in neoporečnega osebja, ki ga izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic in tem zaposlenim omogočiti, da opravljajo naloge pod pogoji, ki zagotavljajo čim bolj nemoteno delovanje služb.

(4) Širši cilj je zagotoviti čim učinkovitejše upravljanje s človeškimi viri v evropskih javni upravi, za katero so značilne usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stalnost pa tudi kulturna in jezikovna različnost.

(5) Primerno je, da se zagotovi enotna evropska javna uprava in da se za vse institucije in agencije, ki delujejo v imenu Skupnosti, uporabljajo skupna pravila. Razpoložljivost enotnih Kadrovskih predpisov mora zagotoviti uporabno orodje, s katerim se krepi sodelovanje med institucijami in agencijami pri kadrovski politiki v interesu nemotenega delovanja Skupnosti in učinkovite uporabe človeških virov.

(6) Za agencije se uporabljajo pravila, ki se nanašajo na zaposlene, s čimer se zagotovi enotna uporaba pravil in še posebej mobilnost zaposlenih.

(7) Spoštovati je treba načelo nediskriminacije, vsebovano v Pogodbi ES, in torej nadalje razvijati kadrovsko politiko, ki zagotavlja enake možnosti za vse, ne glede na spol, fizične zmožnosti, starost, rasno ali narodnostno pripadnost, spolno usmeritev in zakonski stan.

(8) Uradniki, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, ki jo država članica prizna kot stalno partnerstvo, in nimajo pravne možnosti za poroko, morajo dobiti enake ugodnosti kot poročeni pari.

(9) Izrecno je treba navesti socialne ukrepe in delovne pogoje, ki so skladni z ustreznimi standardi varnosti in zdravja; ti ukrepi so namenjeni uskladitvi delovnega in zasebnega življenja, spodbujanju enakih možnosti, pa tudi varovanju zdravja in varnosti posameznika.

(10) Nedvoumna je potreba po krepitvi načela kariernega razvoja na podlagi odlik in vzpostavitvi tesnejše povezave med delovno uspešnostjo in osebnimi prejemki, tako da se s strukturnimi spremembami kariernega sistema predvidi višje spodbude za večjo delovno uspešnost, pri tem pa zagotovi enakovrednost povprečnih kariernih profilov v novih in starih strukturah ter upoštevata kadrovski načrt in proračunska disciplina.

(11) Posodabljanje kariernega sistema zahteva, da se v večji meri priznavajo uradnikove poklicne izkušnje in načelo vseživljenjskega učenja. Zato je zaželeno, da se sedanje kategorije nadomestijo in zaposleni razvrstijo v nove funkcionalne skupine, in sicer upravljavci (AD) in strokovni sodelavci (AST) ter da se olajša napredovanje iz nižje v višjo skupino s pomočjo novega postopka ocenjevanja.

(12) Nastala je potreba, da se oblikuje sistem, ki zagotavlja enakovrednost povprečnih kariernih profilov, ki bo, gledan kot celota, pravično in razumno izravnal prvič povečanje skupnega števila razredov in drugič zmanjšanje števila stopenj v vsakem razredu.

(13) Da se ohrani večjezični značaj institucij, je treba pri zaposlovanju in napredovanju bolj poudariti znanje jezikov in sposobnost delati v tretjem jeziku Skupnosti.

(14) Nepristranskost je osnovno načelo javne uprave, določeno v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah [5]. Zato je nujno potrebno, da se podrobneje uredijo obveznosti uradnikov v situacijah dejanskega ali možnega navskrižja interesov, pred in po prenehanju dela.

(15) Treba je vzpostaviti boljši pravni okvir za obravnavanje vprašanj psihičnega in spolnega nadlegovanja, v ta namen je treba oblikovati jasne in ustrezne opredelitve pojmov.

(16) Ker je pravica do svobode izražanja vsebovana v Listini o temeljnih človekovih pravicah, je treba uradnikom zagotoviti to temeljno pravico in določiti razumne meje njenega uresničevanja. Obenem so potrebna jasna pravila, ki urejajo objavljanje zadev, povezanih z delom Skupnosti, kadar koli bi lahko bili ogroženi njeni legitimni interesi.

(17) Zagotoviti je treba nov pravni okvir in jamstva za pravno varstvo uradnikov, ki jasno definiranim osebam ali organom naznanijo možno nezakonito dejavnost ali obnašanje, ki pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov v službi Skupnosti.

(18) Primerno je, da se bolj dosledno racionalizira začetek in vodenje disciplinskega postopka. Članstvo v disciplinskih komisijah mora biti stalnejše, pravila glede začasne odstranitve uradnika z delovnega mesta je treba spremeniti.

(19) Podrobneje je treba urediti postopke za spremljanje odsotnosti z dela in za predložitev zdravniških potrdil.

(20) Vzpostaviti je treba nov pravni okvir za zagotovitev celovitosti postopka ugotavljanja strokovne nesposobnosti, ki varuje pravico zadevnega uradnika do obrambe. Zadeve uradnikov, ki v razumnem času ne morejo doseči pričakovane delovne uspešnosti, je treba obravnavati v tem pravnem okviru.

(21) Predvideti je treba uvedbo prožnih oblik dela, ki vključujejo predvsem pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, izkoristiti možnost delitve delovnega mesta in dobiti podaljšan dopust iz osebnih razlogov, pri čemer je treba upoštevati nekatere pogoje. Prav tako je primerno, da se sprejmejo določbe o dopustu, povezanem z družino, in predvsem o pravici do bolj prilagodljivega porodniškega dopusta, očetovskega dopusta, dopusta ob posvojitvi in starševskega dopusta, pa tudi dopusta v primeru hude bolezni družinskega člana.

(22) Zaradi zagotovitve, da se kupna moč uradnikov Skupnosti razvija vzporedno s kupno močjo javnih uslužbencev centralnih vlad držav članic, je bistveno, da se ohrani načelo mehanizma večletne prilagoditve plačil, znanega kot "metoda", tako da se njena uporaba podaljša do 31. decembra 2012 in zaradi skladnosti s proračunsko disciplino ponovno preveri po štirih letih.

(23) Ugodnosti, ki jih imajo uradniki zaradi sistema večletnega prilagajanja plačil, je treba uravnotežiti z uvedbo posebne dajatve, ki odraža stroške socialne politike, izboljšanih delovnih pogojev in evropskih šol. Ta posebna dajatev narašča po letnih stopnjah in se za uradnike uporablja v istem obdobju kot sam sistem.

(24) Ker so postali stroški korekcijskih koeficientov, ki se uporabljajo za prenose delov plač v druge države članice, nesorazmerni, je treba prenose s korekcijskimi koeficienti omejiti na manjši del plače in na primere, ko je prenos nujen, da uradnik lahko poravna izdatke iz svojih zakonskih obveznosti do družinskih članov v drugih državah članicah.

(25) Merilo, po katerem so nekdanji uradniki lahko še naprej vključeni v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, se je pokazalo kot nezanesljivo, zato je treba njegovo uporabo poenostaviti.

(26) Različne dodatke je treba racionalizirati, nekatere temeljito pregledati in druge ukiniti, s čimer se administrativna pravila poenostavijo in naredijo preglednejša. Povrnitev potnih stroškov in dnevnic je treba bolj uskladiti z dejanskimi stroški in poenostaviti administracijo. Tudi dodatek za šolanje je treba v bodoče bolj uskladiti z dejanskimi izdatki.

(27) Sistem družinskih dajatev je treba reformirati tako, da bo pomenil izboljšanje za družine in predvsem tako, da bo usmerjen na težave staršev z majhnimi otroki.

(28) Pokojnine so izražene kot odstotek zadnje plače, zato je primerno zagotoviti, da se v bodoče plačila in pokojnine prilagajajo vzporedno in se pri tem zaščiti aktuarska osnova sistema in ohranijo deleži prispevkov, ki jih plačujejo uradnik in delodajalec ter načelo, da pokojnine bremenijo proračun Skupnosti. Ta cilj zahteva oblikovanje mehanizma za zagotavljanje kratkoročnega in dolgoročnega aktuarskega ravnotežja sistema.

(29) Demografske spremembe in spreminjajoča se starostna struktura prebivalstva predstavljajo vedno večje breme za pokojninski sistem Skupnosti in zahtevajo, da se poviša upokojitvena starost in zniža letna odmerna stopnja pokojninskih pravic, vendar se pri tem upoštevajo prehodni ukrepi za že zaposlene uradnike.

(30) Poglobljeno povezovanje Evropske unije in svobodna izbira kraja prebivanja upokojencev v Evropski uniji sta povzročili, da je postal sistem korekcijskih koeficientov pokojnin zastarel. Ta sistem je povzročal tudi težave pri spremljanju kraja prebivanja upokojencev, ki jih je treba preseči. Zato je treba sistem odpraviti s primernim prehodom za upokojence in uradnike, zaposlene pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(31) Od takrat, ko so bili prvič sprejeti, so se pogoji, na katerih temeljijo veljavne določbe o invalidskih in družinskih pokojninah spremenili, zato jih je treba posodobiti in poenostaviti.

(32) Pogoje glede odpravnine je treba spremeniti in upoštevati pravila Skupnosti o prenosljivosti pokojninskih pravic. To naj se doseže s popravkom nekaterih neskladij in uvedbo večje prilagodljivosti.

(33) Pravila o prilagodljivi ureditvi upokojevanja morajo upoštevati interese uradnikov in institucij ter posledice za proračun. Zadevni ukrepi morajo biti odvisni od zahteve uradnika, spremljati jih morajo ustrezni finančni pogoji; o uporabi te ugodnosti je treba obvestiti proračunski organ. Namen te določbe mora biti olajšati upravljanje s kadri, predvsem v manjših institucijah. Stvarna izbira v korist zgodnjega upokojevanja pred doseženo upokojitveno starostjo je odvisna od ohranitve zdravstvenega zavarovanja in družinskih dodatkov. Vendar pa morajo biti ti ukrepi uravnoteženi tako, da se najnižja starost dvigne na petinpetdeset let in uvede možnost dela preko veljavne upokojitvene starosti.

(34) Pogoji za zaposlitev, ki urejajo skupni obseg plačil in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev, ostanejo na ravni, ki v neodvisno in stalno evropsko javno upravo privabi in zadrži najboljše prosilce iz vseh držav članic.

(35) Določbe, ki se uporabljajo za uradnike v znanstvenih in tehničnih službah ter za uradnike, zaposlene v tretjih državah, je treba spremeniti, pojasniti in uskladiti s splošnimi določbami.

(36) Oblikovati je treba novo kategorijo nestalno zaposlenih, to je kategorijo pogodbeno zaposlenih. Ti zaposleni, katerih odgovornosti so bolj omejene, bodo v glavnem delali pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. Med drugim bodo zaposleni z namenom, da sčasoma nadomestijo pomožne uslužbence in uradnike iz kategorije D v institucijah, službah Komisije in predstavništvih, delegacijah in agencijah, pa tudi izvršilnih agencijah in drugih organih, ustanovljenih na podlagi posebnega pravnega akta. Pravice in obveznosti teh pogodbeno zaposlenih uslužbencev je treba opredeliti po analogiji z začasnimi uslužbenci, predvsem glede socialne varnosti, dodatkov in delovnih pogojev.

(37) Treba je predvideti prehodno ureditev, s katero se omogoči postopna uporaba novih pravil in ukrepov in pri tem spoštuje pravice, ki so jih zaposleni v okviru sistema Skupnosti pridobili pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov ter upošteva njihova legitimna pričakovanja.

(38) Organizacije, ki zastopajo zaposlene, so na posvetovanjih v okviru posvetovalnega odbora, ustanovljenega s sklepom Sveta z dne 23. junija 1981, v celoti sprejele ukrepe, predvsem glede posodobitve kariere in finančne ukrepe.

(39) Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določeni v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 [6], nazadnje spremenjeni z Uredbo (ES, Euratom) št. 2182/2003 [7], se ustrezno spremenijo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti se spremenijo, kakor določa Priloga I za Kadrovske predpise za uradnike in Priloga II za Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. maja 2004.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2004

Za Svet

Predsednik

B. Cowen

[1] UL C 291 E, 26.11.2002, str. 33.

[2] UL C 62 E, 11.3.2004, str. 160.

[3] Mnenje z dne 18.2.2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL C 75, 24.3.2004, str. 1.

[5] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[6] UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

[7] UL L 327, 16.12.2003, str. 3.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SPREMEMBE KADROVSKIH PREDPISOV ZA URADNIKE EVROPSKIH SKUPNOSTI

Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti se spremenijo na naslednji način:

1. Člena 1 in 1a se nadomestita z naslednjim besedilom:

"Člen 1

Ti kadrovski predpisi se uporabljajo za uradnike Skupnosti."

"Člen 1a

1. V teh Kadrovskih predpisih "uradnik Skupnosti"; pomeni vsako osebo, ki je imenovana, kakor določajo ti kadrovski predpisi, na stalno delovno mesto v eni od institucij Skupnosti z aktom, ki ga izda organ za imenovanja te institucije.

2. Opredelitev iz odstavka 1 velja tudi za osebe, ki jih imenujejo organi Skupnosti in za katere se uporabljajo ti kadrovski predpisi na podlagi aktov Skupnosti o njihovi ustanovitvi (v nadaljnjem besedilu "agencije";). Vsako sklicevanje na "institucije"; v teh kadrovskih predpisih se uporablja za agencije, razen če v Kadrovskih predpisih ni drugače določeno.";

2. Dodata se naslednja člena:

"Člen 1b

Razen če ni drugače določeno v teh kadrovskih predpisih, se

(a) Evropski ekonomsko-socialni odbor,

(b) Odbor regij,

(c) Evropski varuh človekovih pravic in

(d) Evropski varuh osebnih podatkov

v teh kadrovskih predpisih obravnavajo kot institucije Skupnosti."

"Člen 1c

V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.";

3. Prejšnji člen 1a postane člen 1d in se spremeni na naslednji način:

(a) odstavek 1 se nadomesti, kakor sledi:

"1. Pri uporabi teh kadrovskih predpisov je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega prepričanja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

V teh kadrovskih predpisih se izvenzakonska skupnost šteje kot zakonska skupnost, če so izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v členu 1(2)(c) Priloge VII.";

(b) v odstavku 2 se za

"ženske v poklicnem življenju"

doda:

",ki je bistven element, ki ga je treba upoštevati pri izvajanju vseh vidikov teh Kadrovskih predpisov.";

(c) dodajo se naslednji odstavki:

"4. Za namene odstavka 1 je invalid oseba s trajno, ali verjetno trajno, fizično ali psihično prizadetostjo. Prizadetost se ugotovi skladno s postopkom, določenim v členu 33.

Invalid izpolnjuje pogoje, določene v členu 28(e), če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.

"Razumna prilagoditev"; v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi taki ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.

5. Kadar oseba, za katero veljajo ti Kadrovski predpisi, ki meni, da je bila oškodovana, ker se zanjo ni uporabilo zgoraj določeno načelo enakega obravnavanja, ugotovi dejstva, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za neposredno ali posredno diskriminacijo, nosi dokazno breme, da ni šlo za kršitev načela enakega obravnavanja, institucija. Ta določba se ne uporablja za disciplinski postopek.

6. Treba je spoštovati načelo nediskriminacije in načelo proporcionalnosti, vse omejitve njune uporabe pa morajo biti objektivno utemeljene in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu in okviru kadrovske politike. S temi cilji je mogoče utemeljiti predvsem določitev obvezne upokojitvene starosti in najnižje starosti za prejemanje starostne pokojnine,";

4. Doda se naslednji člen:

"Člen 1e

1. Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.

2. Aktivno zaposlenim uradnikom se zagotovijo delovni pogoji, skladni z ustreznimi standardi zdravja in varnosti, ki morajo biti vsaj enakovredni minimalnim zahtevam, veljavnim v skladu z ukrepi, sprejetimi na teh področjih na podlagi Pogodb.

3. Ukrepe socialne narave, sprejete v skladu s tem členom, izvajajo vse institucije v tesnem sodelovanju z Odborom uslužbencev in na podlagi predlaganih večletnih ukrepov. Ti predlagani ukrepi se v okviru proračunskega postopka vsako leto pošljejo proračunskemu organu.";

5. Člen 2 se spremeni na naslednji način:

(a) prvi odstavek se oštevilči in postane odstavek 1;

(b) drugi in tretji odstavek se črtata;

(c) doda se naslednji odstavek:

"2. Vendar pa ena ali več institucij lahko kateri koli izmed njih ali medinstitucionalnemu organu zaupa izvajanje nekaterih ali vseh pooblastil, dodeljenih organu za imenovanja, razen odločitev v zvezi z imenovanji, napredovanji ali premestitvami uradnikov.";

6. V členu 4 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

"Če prostega delovnega mesta ni mogoče zasesti s premestitvijo, imenovanjem na delovno mesto v skladu s členom 45a ali napredovanjem, se o tem obvesti zaposlene v drugih institucijah in/ali izvede notranji natečaj.";

7. Členi 5, 6 in 7 se nadomestijo z naslednjim:

"Člen 5

1. Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravljavci (v nadaljnjem besedilu "AD") in v funkcionalno skupino strokovni sodelavci (v nadaljnjem besedilu "AST").

2. V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravnim, svetovalnim, jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim, tehničnim in pisarniškim nalogam.

3. Za imenovanje se zahteva najmanj:

(a) za funkcionalno skupino AST:

(i) z diplomo potrjena višja izobrazba ali

(ii) z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali

(iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni.

(b) za razreda 5 in 6 funkcionalne skupine AD:

(i) raven izobrazbe, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali

(ii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

(c) za razrede 7 do 16 funkcionalne skupine AD:

(i) raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju, ki običajno traja štiri leta ali več ali

(ii) raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju in ustreznim vsaj enoletnim poklicnim izkušnjam, če študij običajno traja vsaj tri leta ali

(iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

4. Tabela, ki kaže vrste delovnih mest je v Prilogi I, točka A. Na podlagi navedene tabele in po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise vsaka institucija opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.

5. Za vse uradnike iz iste funkcionalne skupine veljajo enaki pogoji glede zaposlitve in kariere.

Člen 6

1. V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

2. Da se zagotovi enakovrednost povprečne kariere v karierni strukturi pred 1. majem 2004 (v nadaljnjem besedilu "stara karierna struktura") in po 1. maju 2004 (v nadaljnjem besedilu "nova karierna struktura") in brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45 Kadrovskih predpisov, ta načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu na dan 1. januarja predhodnega leta aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v Prilogi I, točka B. Te stopnje se po 1. maju 2004 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3. Komisija na podlagi metodologije, določene v odstavku 5, vsako leto predloži proračunskemu organu poročilo o razvoju povprečnih karier v obeh funkcionalnih skupinah v vseh institucijah, v katerem navede, ali je upoštevano načelo enakovrednosti in, v nasprotnem primeru, v kakšni meri je kršeno. Če to načelo ni bilo upoštevano, lahko proračunski organ sprejme ustrezne korektivne zaščitne ukrepe za ponovno vzpostavitev enakovrednosti.

4. Da se zagotovi skladnost tega sistema s kadrovskim načrtom, z enakovrednostjo stare in nove karierne strukture in s proračunsko disciplino, se stopnje, določene v Prilogi I, točka B, proučijo ob koncu petletnega obdobja z začetkom 1. maja 2004 na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži Svetu in na podlagi predloga Komisije.

Svet odloča v skladu s členom 283 Pogodbe ES.

5. Oceni se enakovrednost povprečne kariere, ki izhaja iz napredovanja in delovne dobe v danem referenčnem obdobju pred 1. majem 2004 in povprečne kariere uradnika, ki se zaposli po tem datumu ob predpostavki, da se število uslužbencev ne spremeni."

"Člen 7

1. Organ za imenovanja, ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na nacionalnost, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu.

Uradnik lahko zaprosi za premestitev znotraj svoje institucije.

2. Uradnik je lahko začasno razporejen na delovno mesto v razredu njegove funkcionalne skupine, ki je višje od njegovega dejanskega razreda. Od začetka četrtega meseca take začasne razporeditve prejema diferencialni dodatek v višini razlike med osebnimi prejemki za dejanski razred in stopnjo ter osebnimi prejemki, ki bi jih dobil za stopnjo, v katero bi bil razporejen, če bi bil imenovan v razred začasnega delovnega mesta.

Začasna razporeditev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uradnika, ki je bil iz službenih razlogov napoten na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.";

8. Člen 9 se spremeni na naslednji način:

(a) v odstavku 1, točka (a), se za tretjo alineo vstavi naslednja alinea:

"— eden ali več skupnih svetovalnih odborov za ugotavljanje strokovne nesposobnosti, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;";

(b) v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Uslužbenci institucije se seznanijo s seznamom članov teh organov.";

(c) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"5. Odbor za poročila mora dati mnenje o:

(a) ukrepanju po zaključku poskusnega dela; in

(b) izboru uslužbencev, ki jih zadeva kakršno koli zmanjšanje števila delovnih mest v ustanovi.

Organ za imenovanja mu lahko da navodila, da mora zagotoviti enotno pripravo periodičnih poročil o uslužbencih v instituciji.";

(d) doda se naslednji odstavek:

"6. Mnenje Skupnega svetovalnega odbora za ugotavljanje strokovne nesposobnosti je potrebno, kadar se uporabi člen 51.";

9. Člen 10 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 10

Ustanovi se odbor za Kadrovske predpise, ki je sestavljen iz predstavnikov institucij Skupnosti in enakega števila predstavnikov njihovih odborov uslužbencev. O postopku imenovanja članov odbora za Kadrovske predpise odločijo institucije v medsebojnem soglasju. Agencije imajo skupno zastopstvo v skladu s pravili, ki jih pripravijo sporazumno s Komisijo.

Komisija se z odborom posvetuje o vseh predlogih za revizijo Kadrovskih predpisov; mnenje da v roku, ki ga določi Komisija. Poleg nalog, ki jih ima odbor po teh Kadrovskih predpisih, lahko tudi predlaga revizijo Kadrovskih predpisov. Odbor se sestane na zahtevo svojega predsednika, institucije ali odbora uslužbencev institucije.

Zapisniki sestankov odbora se predložijo ustreznim organom.";

10. Naslovu I se dodata naslednja člena:

"Člen 10b

Sindikati in združenja uslužbencev iz člena 24b delujejo v splošnem interesu uslužbencev in brez poseganja v pristojnosti odborov uslužbencev.

O predlogih Komisije iz člena 10 se lahko posvetuje z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev.

Člen 10c

Vsaka institucija lahko sklepa sporazume glede svojih uslužbencev z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev. Ti sporazumi ne smejo povzročiti sprememb Kadrovskih predpisov ali kakršne koli proračunske obveznosti, niti ne smejo vplivati na delo zadevne institucije. Reprezentativni sindikati in združenja uslužbencev, ki so podpisniki, delujejo v vsaki instituciji v skladu s pristojnostmi odbora uslužbencev.";

11. Prvemu odstavku člena 11 se doda naslednji stavek:

"Dodeljene naloge opravlja stvarno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Skupnosti.";

12. Za členom 11 se doda naslednji člen:

"Člen 11a

1. Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, razen kakor je določeno v nadaljevanju.

2. Vsak uradnik, ki mora pri opravljanju svojih nalog obravnavati zadevo, navedeno zgoraj, o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme ustrezen ukrep, predvsem pa lahko uradnika razreši zadolžitev v tej zadevi.

3. V podjetjih, ki so v pristojnosti institucije, kateri pripada, ali ki poslujejo s to institucijo, uradnik ne sme imeti niti pridobiti, neposredno ali posredno, deleža take vrste ali obsega, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog.";

13. Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 12

Uradnik se vzdrži kakršnih koli dejanj ali obnašanja, ki bi njegov položaj lahko kazali v slabi luči.";

14. Dodata se naslednja člena:

"Člen 12a

1. Uradniki se vzdržijo vseh oblik psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja.

2. Uradnik, ki je žrtev psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja, ne utrpi nobenih škodljivih posledic s strani institucije. Uradnik, ki je pričal o psihičnem nasilju ali spolnem nadlegovanju, s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal pošteno.

3. "Psihično nasilje"; pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe.

4. "Spolno nadlegovanje"; pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, na katero je usmerjeno, ne želi, in katerega namen ali učinek je užaliti to osebo ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje. Spolno nadlegovanje se šteje za diskriminacijo na podlagi spola.

Člen 12b

1. Ob upoštevanju člena 15 mora uradnik, ki se želi vključiti v zunanjo dejavnost, plačano ali neplačano, ali ki želi opraviti kakršno koli nalogo zunaj Skupnosti, najprej dobiti dovoljenje organa za imenovanja. Dovoljenja ne dobi samo v primeru, ko je dejavnost ali naloga taka, da bi vplivala na opravljanje uradnikih nalog ali ni združljiva z interesi institucije.

2. Uradnik obvesti organ za imenovanja o vsaki spremembi dovoljene zunanje dejavnosti ali naloge, do katere pride po tem, ko je organ za imenovanja že zaprosil za dovoljenje po odstavku 1. Dovoljenje se lahko prekliče, če dejavnost ali naloga ne izpolnjuje več pogojev iz zadnjega stavka odstavka 1.";

15. V členu 13 se v drugem stavku besedilo "obdrži delovno mesto, se premesti na drugo delovno mesto ali naj se od njega zahteva, da odstopi" nadomesti z "obdrži delovno mesto ali se premesti na drugo delovno mesto.";

16. Člen 14 se črta;

17. Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 15

1. Uradnik, ki namerava kandidirati za javno funkcijo, o tem obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja glede na interes službe odloči, ali naj zadevni uradnik:

(a) zaprosi za dopust iz osebnih razlogov ali

(b) dobi letni dopust ali

(c) se mu lahko dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega ali

(d) nadaljuje z opravljanjem nalog kot prej.

2. Na javno funkcijo izvoljeni ali imenovani uradnik o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme eno od odločitev iz odstavka 1 glede na interes službe, pomembnost funkcije, dolžnosti te funkcije in osebne prejemke ter povračila stroškov, ki nastanejo pri opravljanju teh nalog. Če mora uradnik vzeti dopust iz osebnih razlogov ali se mu dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega, traja dopust ali delo s krajšim delovnim časom toliko časa kot uradnikov mandat.";

18. Člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati plačano ali neplačano poklicno dejavnost, o tem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku bodisi prepove ali dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Institucija sporoči svojo odločitev v tridesetih dneh po tem, ko je o tem obveščena in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot molk organa, ki pomeni sprejetje.";

19. Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 17

1. Uradnik se vzdrži vsakega nedovoljenega razkritja informacij, ki jih dobi v okviru službenih dolžnosti, razen če te niso že javno objavljene ali dostopne javnosti.

2. Ta obveznost velja tudi potem, ko preneha delati.";

20. Doda se naslednji člen:

"Člen 17a

1. Uradnik ima pravico do svobode izražanja, pri čemer mora spoštovati načela lojalnosti in nepristranskosti.

2. Brez poseganja v člena 12 in 17 mora uradnik, ki namerava sam ali skupaj z drugimi objaviti ali sprožiti objavo katere koli zadeve v zvezi z delom Skupnosti, o tem predhodno obvestiti organ za imenovanja.

Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da bi ta zadeva verjetno resno škodila legitimnim interesom Skupnosti, uradnika v tridesetih delovnih dneh po prejemu informacije pisno obvesti o svoji odločitvi. Če v določenem roku obvestila o taki odločitvi ni, se šteje, da organ za imenovanja temu ne ugovarja.";

21. Člen 18 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 18

1. Vse pravice, izhajajoče iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Skupnosti, na dejavnosti katere se taki pisni izdelki ali delo nanašajo. Skupnosti imajo pravico dobiti avtorske pravice za tako delo.

2. Vsak izum, ki ga ustvari uradnik pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njim, je nesporno last Skupnosti. Institucija lahko na lastne stroške in v imenu Skupnosti v vseh državah zaprosi in pridobi patente za ta izum. Vsak izum, povezan z delom Skupnosti, ki ga ustvari uradnik v letu po prenehanju delovnega razmerja, se šteje za izum, ustvarjen pri opravljanju njegovih nalog ali v povezavi z njim, razen če ni dokazano drugače. Kadar se izumi patentirajo, se navede ime izumitelja ali izumiteljev.

3. Uradniku, ki je avtor patentiranega izuma, lahko institucija v ustreznih primerih dodeli nagrado, katere višino določi sama.";

22. Členu 20 se doda naslednji stavek:

"Organ za imenovanja obvesti o svojem naslovu in mu nemudoma sporoči vsako spremembo naslova.";

23. V členu 21 se črta tretji odstavek;

24. Doda se naslednji člen:

"Člen 21a

1. Uradnik, ki dobi navodila, za katera meni, da so nepravilna ali bi lahko povzročila resne težave, o tem obvesti neposredno nadrejenega, ki mu, če je obvestilo v pisni obliki, odgovori pisno. Ob upoštevanju odstavka 2 in če neposredno nadrejeni potrdi navodila, uradnik pa je prepričan, da ta potrditev ni razumen odgovor na njegov pomislek, pisno vprašanje predloži naslednjemu nadrejenemu. Če slednji pisno potrdi navodila, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakoniti ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov.

2. Če neposredno nadrejeni meni, da je treba navodila izvršiti takoj, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakonite ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov. Na uradnikovo zahtevo mora neposredno nadrejeni dati taka navodila v pisni obliki.";

25. Dodata se naslednja člena:

"Člen 22a

1. Uradnik, ki pri opravljanju nalog ali v povezavi z njimi izve za dejstva, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, vključno z goljufijo ali korupcijo, ki škodi interesom Skupnosti, ali o ravnanju v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov Skupnosti, o tem nemudoma obvesti svojega neposredno nadrejenega ali svoj Generalni direktorat ali, če sem mu zdi to koristno, generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF).

Informacije iz prvega pododstavka morajo biti dane pisno.

Ta odstavek se uporablja tudi v primeru, ko član institucije ali katera koli druga oseba, ki je v službi ali opravlja delo za institucijo, hudo krši podobne obveznosti.

2. Vsak uradnik, ki dobi informacije iz odstavka 1, nemudoma posreduje OLAF vse dokaze, za katere ve in na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nepravilnosti iz odstavka 1.

3. Zaradi posredovanja informacij iz odstavkov 1 in 2 uradnik s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno.

4. Odstavki 1 do 3 ne veljajo za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

Člen 22b

1. Uradnik, ki razkrije informacije, opredeljene v členu 22a, predsedniku Komisije ali Računskega sodišča ali Sveta ali Evropskega parlamenta ali Evropskemu varuhu človekovih pravic, s strani institucije, ki ji pripada, ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da sta izpolnjena oba spodaj navedena pogoja:

(a) uradnik je pošteno in razumno prepričan, da so razkrite informacije in vse navedbe resnične; in

(b) je uradnik iste informacije predhodno razkril OLAF ali svoji instituciji in se je strinjal z rokom, ki ga je OLAF ali institucija, glede na zapletenost zadeve, določil za sprejetje ustreznega ukrepa. O tem roku se uradnika obvesti v šestdesetih dneh.

2. Rok iz odstavka 1 se ne uporabi, kadar uradnik lahko dokaže, da je glede na vse okoliščine zadeve nerazumen.

3. Odstavka 1 in 2 ne veljajta za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.";

26. V členu 23 se besedilo "razredov A 1 do A 4" nadomesti z "razredov AD 12 do AD 16";

27. Člena 24 in 24a se spremenita na naslednji način:

(a) v členu 24 postaneta tretji in četrti odstavek nov člen 24a;

(b) v novem členu 24a se v novem prvem odstavku beseda "Omogoča" nadomesti s "Skupnosti omogočajo";

28. Obstoječi člen 24a postane člen 24b;

29. Člen 25 se spremeni na naslednji način:

(a) prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

"Uradniki lahko vložijo zahteve glede zadev iz teh Kadrovskih predpisov pri organu za imenovanja v svoji instituciji.";

(b) tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

"Posebne odločbe glede imenovanja, zaposlitve, napredovanja, premestitve, določitve upravnega statusa in prenehanja delovnega razmerja uradnika se objavijo v instituciji, ki ji uradnik pripada. Objava je primerno obdobje dostopna vsem uslužbencem.";

30. Člen 26 se spremeni na naslednji način:

(a) v tretjem odstavku se za besedo "pošiljko" doda: "na zadnji naslov, ki ga je sporočil uradnik.";

(b) četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

"V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegove politične, sindikalne, filozofske ali verske dejavnosti ali prepričanj, niti njegovega rasnega ali narodnostnega porekla ali spolne usmerjenosti.

Vendar pa prejšnji odstavek ne prepoveduje, da se v spis vložijo upravni akti in dokumenti, ki jih uradnik pozna, in so nujni za izvajanje teh Kadrovskih predpisov.";

(c) v obstoječem šestem odstavku se za besedilo "v svojem spisu" doda "in jih kopira";

(d) v prvem stavku obstoječega sedmega odstavka se za besedo "uprave" doda "ali na varnem elektronskem mediju";

(e) na koncu obstoječega sedmega odstavka se črta besedilo "pred Sodiščem";

31. Naslovu II se doda naslednji člen:

"Člen 26a

Uradnik ima pravico seznaniti se s svojo zdravstveno kartoteko v skladu z ureditvijo, ki jo določijo institucije.";

32. Črta se drugi odstavek člena 27;

33. Člen 29 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 29

1. Pred zasedbo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preuči:

(a) ali je delovno mesto mogoče zasesti s:

(i) premestitvijo ali

(ii) imenovanjem v skladu s členom 45a ali

(iii) napredovanjem

znotraj institucije;

(b) ali so prošnje za premestitev vložili uradniki istega razreda iz drugih institucij in/ali razpisati notranji natečaj v instituciji, na katerem lahko sodelujejo le uradniki in začasni uslužbenci, opredeljeni v členu 2 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti;

in nato uporabi natečajne postopke na podlagi bodisi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za bodoče zaposlovanje.

2. Za zaposlovanje visokih uradnikov (generalni direktorji ali njim enakovredni v razredu AD 16 ali AD 15 in direktorji ali njim ustrezni v razredu AD 15 ali AD 14) in v izjemnih primerih tudi za zaposlovanje na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebne kvalifikacije, lahko organ za imenovanja sprejme postopek, ki se razlikuje od natečajnega postopka.

3. Institucije lahko za vsako zadevno institucijo organizirajo notranje natečaje na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji.

Na teh natečajih lahko sodelujejo le začasni uslužbenci te institucije, zaposleni v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti. Pri teh natečajih morajo institucije zahtevati, da je uslužbenec najmanj deset let zaposlen kot začasni uslužbenec in se je kot tak zaposlil na podlagi postopka izbire, ki zagotavlja, da so bili uporabljeni enaki standardi izbire kot za uradnike po členu 12(4) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Z odstopanjem od odstavka (1)(a) tega člena organ za imenovanja institucije, ki je zaposlila začasnega uslužbenca, pred zasedbo prostega delovnega mesta v tej instituciji sočasno s kandidati, ki so bili uspešni na teh notranjih natečajih, obravnava premestitve uradnikov znotraj institucije.

4. Evropski parlament vsakih pet let organizira notranji natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji, v skladu s pogoji, določenimi v drugem pododstavku odstavka 3.";

34. Člen 31 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 31

1. Izbrani kandidati so imenovani v razred funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.

2. Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Razred v obvestilu o natečaju določi institucija v skladu z naslednjimi merili:

(a) cilj je zaposliti najsposobnejše uradnike, kakor je opredeljen v členu 27;

(b) kakovost zahtevanih poklicnih izkušenj.

Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se pri zaposlovanju uradnikov lahko upoštevajo v Skupnosti prevladujoči pogoji na trgu dela.

3. Ne glede na odstavek (2) institucija lahko, kadar je to primerno, dovoli organiziranje natečaja za razrede AD 9, AD 10, AD 11 ali, v izjemnih primerih, za razred AD 12. Skupno število kandidatov, imenovanih na prosta delovna mesta v teh razredih, ne sme preseči 20 % skupnega letnega števila imenovanj v funkcionalno skupino AD v skladu z drugim odstavkom člena 30.";

35. V členu 32 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Organ za imenovanja lahko odobri dodatno prednost glede na delovno dobo, ki ne sme presegati štiriindvajset mesecev, upoštevaje njegove poklicne izkušnje. Za uveljavitev tega člena se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi.";

36. Prvi pododstavek člena 34(1) se nadomesti z naslednjim:

"Preden se lahko stalno zaposlijo, opravijo uradniki devetmesečno poskusno dobo.";

37. Členu 35 se doda naslednja točka (f):

"(f) starševski ali družinski dopust";

38. Člen 37 se spremeni na naslednji način:

(a) druga alinea točke (a) prvega odstavka se nadomesti z:

"— da začasno pomaga osebi, ki opravlja funkcijo, predvideno v Pogodbah, ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Skupnosti, ali eni od političnih skupin v Evropskem parlamentu, ali Odboru regij, ali skupini v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru.";

(b) za zadnjim odstavkom se doda naslednji odstavek:

"Vsak uradnik, ki je aktivno zaposlen ali na dopustu iz osebnih razlogov lahko zaprosi za, ali se mu ponudi, napotitev v interesu službe. Po uradnikovi napotitvi se dopust iz osebnih razlogov konča.";

39. Člen 39 se spremeni na naslednji način:

(a) v točki (d) s ve drugem pododstavku besedilo "invalidske ali družinske pokojnine" nadomesti z "invalidnine ali družinske pokojnine";

(b) točka (e) postane točka (f), besedilo "kategoriji ali službi" se nadomestita s "funkcionalni skupini";

(c) doda se naslednja nova točka:

"(e) med napotitvijo uradnik ohrani pravico do povišanja v stopnji;";

40. Člen 40 se spremeni na naslednji način:

(a) odstavek 2 se nadomesti, kakor sledi:

"2. Brez poseganja v določbe člena 15 tak dopust ne sme presegati enega leta. Dopust se lahko podaljša.

Podaljšanja ne smejo preseči enega leta. V času celotne uradnikove kariere seštevek dopustov iz osebnih razlogov ne sme preseči petnajstih let.

Če pa uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko:

(i) skrbel za otroka, ki se šteje za uradnikovega vzdrževanca v smislu člena 2(2) Priloge VII in je hudo duševno ali telesno prizadet, kar potrdi uradni zdravnik institucije, ter potrebuje stalno skrb ali nadzor; ali

(ii) skupaj z zakoncem, prav tako uradnikom ali drugim uslužbencem Skupnosti, ki se mora zaradi delovnih dolžnosti stalno naseliti tako daleč od kraja zaposlitve uradnika prosilca, da bi vzpostavitev njunega družinskega doma v takem kraju uradnika prosilca ovirala pri opravljanju njegovih dolžnosti,

se dopust lahko podaljša brez omejitev, pod pogojem, da so ob vsakokratnem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za odobritev dopusta.";

(b) v odstavku 3 se prvi stavek drugega pododstavka nadomesti z naslednjim:

"Vendar uradnik, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek. Zavarovanje v skladu s členom 73 je mogoče le, če je pridobljeno v skladu s členom 72. Prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo.";

(c) v točki (d) odstavka 4 se besedilo "kategoriji ali službi" vsakokrat nadomesti s "funkcionalni skupini", za besedilo "dejansko ponovno ne zaposli" se vstavi "ali napoti";

41. Člen 41(3) se spremeni na naslednji način:

(a) v drugem pododstavku se besedilo "kategoriji ali službi" nadomesti s "funkcionalni skupini";

(b) šesti, sedmi, osmi in deveti pododstavek se nadomestijo z naslednjimi pododstavki:

"Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Vendar pa se nadomestilo in celotni zadnji osebni prejemek iz četrtega pododstavka tega člena ponderirata po stopnji iz prvega pododstavka člena 3(5) Priloge XI, določeni za državo članico, za katero prejemnik dokaže, da v njej prebiva, pod pogojem, da je to država članica, v kateri je bil prejemnikov zadnji kraj zaposlitve. Če v takih primerih valuta države članice ni evro, se nadomestilo izračuna na podlagi menjalnih tečajev, predvidenih v členu 63 teh kadrovskih predpisov.";

42. Poglavju 2 naslova III se doda nov oddelek in členi, kakor sledi:

"Oddelek 6

Starševski ali družinski dopust

Člen 42a

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do šestmesečnega starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejmejo institucije, se trajanje dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se njegovo trajanje, predvideno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom je uradnik upravičen do nadomestila v višini 798,77 EUR mesečno ali do 50 % tega zneska, če dopust izrabi tako, da dela s polovičnim delovnim časom, ne sme pa opravljati nobenega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, predviden v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo 1 065,02 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom. Znesek iz tega člena se prilagaja skladno z osebnimi prejemki.

Člen 42b

V primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti uradnikovega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ima uradnik pravico do družinskega dopusta brez osnovne plače. V času celotne uradnikove kariere seštevek takih dopustov ne sme preseči devetih mesecev.

Uporablja se drugi odstavek člena 42a."

;

43. Člen 43 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 43

Najmanj enkrat na dve leti se za vsakega uradnika pripravi periodično poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija v skladu s členom 110. Vsaka institucija predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku poročanja, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za uradnike iz funkcionalne skupine AST, ki so razvrščeni v razred 4 ali višji, je v poročilu lahko tudi mnenje, ali bi bil, na podlagi delovne uspešnosti, sposoben opravljati funkcijo upravljavca.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico dati vsa ustrezna pojasnila.";

44. Členu 44 se doda naslednji odstavek:

"Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in pod pogojem, da je svoje nove naloge prvih devet mesecev opravljal uspešno, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. Zaradi tega povišanja se njegova osnovna mesečna plača zviša za odstotek med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je zvišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se osnovna plača zviša tako, da dobiva razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.";

45. Člena 45 in 46 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 45

1. O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Opravi se z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o dobrem znanju v skladu s členom 28(f) in, kadar je to primerno, raven odgovornosti.

2. Pred prvim napredovanjem po zaposlitvi morajo uradniki izkazati sposobnost delati v tretjem od jezikov iz člena 314 Pogodbe ES. Institucije sporazumno sprejmejo skupna pravila za izvajanje tega odstavka. Ta pravila zahtevajo, da imajo uradniki dostop do usposabljanja v tretjem jeziku in določajo podrobno ureditev za ocenjevanje uradnikove sposobnosti delati v tretjem jeziku, v skladu s členom 7(2)(d) Priloge III.

Člen 45a

1. Z odstopanjem od člena 5(3)(b) in (c) je uradnik iz funkcionalne skupine AST, od razreda 5, lahko imenovan na delovno mesto v funkcionalni skupini AD, pod pogojem, da:

(a) je bil izbran v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena za sodelovanje v obveznem programu usposabljanja, kakor je določeno v točki (b) tega odstavka,

(b) je končal program usposabljanja, ki ga sprejme organ za imenovanja, in se sestoji iz niza obveznih modulov in

(c) je na seznamu kandidatov, ki ga pripravi organ za imenovanja, ki so opravili ustni in pisni izpit, s katerim dokažejo, da so uspešno sodelovali v programu usposabljanja iz točke (b) tega odstavka. Vsebina izpita se določi v skladu s členom 7(2)(c) Priloge III.

2. Organ za imenovanja pripravi predlog seznama uradnikov iz AST, izbranih, da sodelujejo v prej omenjenem programu usposabljanja na podlagi njihovih periodičnih poročil iz člena 43 in stopnje izobrazbe in usposobljenosti ter ob upoštevanju potreb službe. Predlog se predloži skupnemu odboru, ki da mnenje.

Odbor lahko zasliši uradnike, ki so prosili za sodelovanje v navedenem programu usposabljanja, in zastopnike organa za imenovanja. Z večino glasov sprejme utemeljeno mnenje o seznamu, ki ga pripravi organ za imenovanja. Organ za imenovanja določi seznam uradnikov, ki so upravičeni do sodelovanja v navedenem programu usposabljanja.

3. Imenovanje na delovno mesto v funkcionalni skupini AD ne vpliva na razred in stopnjo, ki ju zaseda uradnik ob imenovanju.

4. Število imenovanj na delovna mesta v funkcionalni skupini AD, kakor določajo odstavki (1) do (3) tega člena, ne sme preseči 20 % skupnega števila imenovanj, ki se v enem letu opravijo v skladu z drugim odstavkom člena 30.

5. Institucije sprejmejo splošne predpise za izvajanje tega člena v skladu s členom 110.

Člen 46

Uradnik, imenovan v višji razred v skladu s členom 45, se razporedi na začetno stopnjo tega razreda. Vendar pa se uradniki iz razredov AD 9 do AD 13, ki opravljajo delo vodje enote in so imenovani v višji razred v skladu s členom 45, razporedijo na drugo stopnjo novega razreda. Enako velja za vsakega uradnika, ki:

(a) je ob napredovanju imenovan za direktorja ali generalnega direktorja ali

(b) je direktor ali generalni direktor in se zanj uporablja zadnji stavek drugega odstavka člena 44.";

46. V členu 48 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

"Odstop začne veljati na dan, ki ga določi organ za imenovanja; navedeni dan ne sme biti več kot tri mesece po datumu, ki ga je v pisni odpovedi predlagal uradnik iz funkcionalne skupine AD in več kot en mesec v primeru uradnikov iz funkcionalne skupine AST.";

47. V prvem odstavku člena 49 se črta "13".

48. Člen 50 se spremeni na naslednji način:

(a) v prvem odstavku se besedilo "uradnik na delovnem mestu iz razreda A 1 ali A 2" nadomesti z "visoki uradnik, opredeljen v členu 29(2)";

(b) v tretjem odstavku se črta besedilo "svoji kategoriji ali službi";

(c) peti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Zadevna oseba mora na zahtevo predložiti pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na to upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Smiselno se uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek člena 45 iz Priloge VIII.";

49. Naslov oddelka 4 "Odpust zaradi nesposobnosti" se nadomesti z "Postopek za ugotavljanje nesposobnosti";

50. Člen 51 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 51

1. Vsaka institucija določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti. Ko so postopki izčrpani, se uradnika, ki se na podlagi zaporednih periodičnih poročil iz člena 43 izkaže za nesposobnega opravljati naloge, lahko odpusti, degradira ali razporedi v nižjo funkcionalno skupino v isti ali v nižji razred.

2. V vsakem predlogu za uradnikov odpust, degradiranje ali razporeditev v nižjo funkcionalno skupino se navedejo razlogi, na katerih temelji, zadevni uradnik pa mora biti o njem obveščen. Predlog organa za imenovanja se predloži skupnemu svetovalnemu odboru iz člena 9(6).

3. Uradnik ima pravico dobiti svoj popoln osebni spis in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe mora imeti vsaj petnajst dni od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisne pripombe. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko pokliče priče.

4. Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

5. Ob upoštevanju predloga po odstavku 2 in vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič, sprejme skupni svetovalni odbor z večino glasov obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. Mnenje pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

Organ za imenovanja najprej zasliši uradnika in sprejme odločitev v dveh mesecih po prejemu mnenja skupnega svetovalnega odbora. Odločitev mora obrazložiti. Navede datum, ko začne veljati.

6. Zaradi nesposobnosti odpuščeni uradnik ima v obdobju, določenem v členu 7, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpusta, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik odstopi po začetku postopka iz odstavka 1, 2 in 3 ali je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se znesek tega odšteje o zgoraj navedenega nadomestila.

7. Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 6 je:

(a) tri mesece, kadar je uradnik na datum sprejetja odločitve o odpustu dopolnil manj kot pet let delovne dobe;

(b) šest mesecev, kadar je dopolnil najmanj pet, vendar manj kot deset let delovne dobe;

(c) devet mesecev, kadar je dopolnil najmanj 10, vendar manj kot 20 let delovne dobe;

(d) dvanajst mesecev, kadar je uradnik dopolnil več kot 20 let delovne dobe.

8. Uradnik, ki je zaradi nesposobnosti degradiran ali razporejen v nižjo funkcionalno skupino, lahko po šestih letih zaprosi, da se iz njihovega osebnega spisa izbrišejo vse navedbe tega ukrepa.

9. Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek, predviden v tem členu, ne konča s sprejetjem odločitve o odpustu, degradiranju ali razporeditvi uradnika v nižjo funkcionalno skupino.";

51. Člen 52 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 52

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:

(a) bodisi samodejno zadnji dan meseca, v katerem dopolni 65 let starosti ali

(b) na lastno zahtevo zadnji dan v mesecu, za katerega je vložil zahtevo, če je star najmanj 63 let ali če je med 55 in 63 letom starosti ter izpolnjuje zahteve za takojšnje izplačilo pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII. Smiselno se uporablja drugi stavek drugega odstavka člena 48.

Izjemoma pa lahko uradnik na lastno zahtevo in samo v primeru, kadar organ za imenovanja meni, da je to utemeljeno iz službenih razlogov, nadaljuje z delom do 67 leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem dopolni to starost.";

52. V členu 54 se besedilo "kariernem razredu ali v naslednjem višjem kariernem razredu" nadomestijo z "razredu ali naslednjem višjem razredu";

53. Člen 55a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 55a

1. Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje, da dela z delovnim časom, krajšim od polnega.

Organ za imenovanja to lahko dovoli, če je združljivo z interesi službe.

2. Uradnik lahko dobi tako dovoljenje v naslednjih primerih:

(a) za vzgojo in varstvo otroka, mlajšega od 9 let,

(b) za vzgojo in varstvo otroka, starega od 9 do 12 let, če se delovni čas skrajša za največ 20 % običajnega delovnega časa,

(c) za nego hudo bolnega ali invalidnega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre,

(d) za nadaljnje usposabljanje ali

(e) po petinpetdesetem letu starosti zadnjih pet let pred upokojitvijo.

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali po petinpetdesetem letu starosti lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.

3. Organ za imenovanja mora na uradnikovo zahtevo odgovoriti v 60 dneh.

4. Pravila, ki urejajo delo s krajšim delovnim časom, in postopek odobritve so določeni v Prilogi IVa.";

54. Doda se naslednji člen:

"Člen 55b

Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom v obliki delitve delovnega mesta na delovnih mestih, ki jih kot ustrezne za ta namen določi organ za imenovanja. Dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom z delitvijo delovnega mesta ni časovno omejeno. V interesu službe pa ga organ za imenovanja lahko prekliče s šestmesečnim odpovednim rokom. Organ za imenovanja lahko z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom prav tako prekliče dovoljenje, če za to zaprosi zadevni uradnik. V tem primeru se uradnik lahko premesti na drugo delovno mesto.

Uporabljata se člen 59a in člen 3 Priloge IVa, razen tretjega stavka odstavka 2.

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo tega člena.";

55. Člen 56 se spremeni na naslednji način:

(a) v drugem odstavku se "kategorij A in B ter prevajalske službe" nadomesti z "funkcionalne skupine AD in funkcionalne skupine AST 5 do 11";

(b) v tretjem odstavku se "kategorij C in D" nadomesti z "razreda AST 1 do AST 4";

56. Doda se naslednji člen:

"Člen 56c

Nekaterim uradnikom se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

Svet na predlog Komisije, predložen po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise, določi kategorije prejemnikov ter stopnje in pogoje dodeljevanja teh posebnih dodatkov.";

57. Člen 58 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 58

Nosečnice imajo poleg dopusta, predvidenega v členu 57, ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do dvanajstih tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva prizadetega otroka traja štiriindvajset tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem štiriintridesetega tedna nosečnosti.";

58. Člen 59 se nadomesti z naslednjim:

"1. Uradniku, ki predloži dokazilo, da ne more opravljati dela zaradi bolezni ali nesreče, pripada pravica do bolniškega dopusta.

Uradnik obvesti institucijo o nezmožnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in obenem navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kakor tri dni, predloži zdravniško potrdilo. To potrdilo je treba poslati najkasneje peti dan odsotnosti z dela, velja datum poštnega žiga. V nasprotnem primeru in razen če potrdila ne pošlje zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, se uradnikova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena.

Uradnik je lahko kadar koli napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija. Če pregleda ni mogoče opraviti zaradi razlogov na strani uradnika, se njegova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena od datuma, ko bi moral opraviti pregled.

Če se na pregledu ugotovi, da uradnik lahko opravlja delo, se ob upoštevanju spodnjega pododstavka njegova odsotnost z dela od datuma pregleda šteje kot neupravičena.

Če meni, da ugotovitve zdravniškega pregleda, ki ga organizira organ za imenovanja, niso medicinsko utemeljene, lahko uradnik sam, ali v njegovem imenu zdravnik, pri instituciji v dveh dneh vloži zahtevo, da se zadeva predloži neodvisnemu zdravniku, ki da mnenje.

Institucija nemudoma pošlje zahtevo drugemu zdravniku, o katerem se dogovorita uradnikov zdravnik in uradni zdravnik institucije. Če se v petih dneh po zahtevi o tem ne dogovorita, institucija izbere osebo s seznama neodvisnih zdravnikov, ki se v ta namen pripravi vsako leto v soglasju z organom za imenovanja in odborom uslužbencev. Uradnik lahko v dveh delovnih dneh vloži ugovor na izbiro institucije, nakar institucija s seznama izbere drugo osebo, ta izbira je dokončna.

Po posvetovanju z uradnikovim zdravnikom in uradnim zdravnikom institucije da neodvisni zdravnik mnenje, ki je zavezujoče. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju potrdi ugotovitve pregleda, ki ga je organizirala institucija, se odsotnost z dela od datuma pregleda dalje šteje kot neopravičena. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju ne potrdi ugotovitev navedenega pregleda, se odsotnost z dela za vse namene šteje kot opravičena.

2. Če je v obdobju dvanajstih mesecev uradnik zaradi bolezni odsoten več kakor dvanajst dni skupaj in traja posamezna odsotnost do tri dni, mora za vsako nadaljnjo bolniško odsotnost predložiti zdravniško potrdilo. Njegova odsotnost se od trinajstega dne dalje šteje kot neopravičena zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila.

3. Brez poseganja v uporabo pravil o disciplinskem postopku se, kadar je to primerno, vsaka na podlagi odstavkov 1 in 2 neopravičena odsotnost odšteje od letnega dopusta zadevnega uradnika. Če uradnik ni več upravičen do dopusta, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

4. Organ za imenovanja lahko seznani invalidsko komisijo s primerom vsakega uradnika, ki je bil v zaporednih treh letih več kot dvanajst mesecev na bolniškem dopustu.

5. Po zdravniškem pregledu pri uradnem zdravniku institucije se lahko od uradnika zahteva, da gre na bolniški dopust, če je to potrebno zaradi njegovega zdravstvenega stanja ali če član njegovega gospodinjstva zboli za nalezljivo boleznijo.

V primeru spora se uporablja postopek, določen v petem do sedmem pododstavku odstavka 1.

6. Uradniki vsako leto opravijo zdravniški pregled pri uradnem zdravniku institucije ali pri zdravniku po lastni izbiri.

V slednjem primeru plača institucija stroške pregleda do višine, ki jo za obdobje največ treh let določi organ za imenovanja po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise.";

59. Člen 59a člena se nadomesti z naslednjim:

"Člen 59a

Letni dopust uradnika, ki lahko dela s krajšim delovnim časom, se med trajanjem dovoljenja sorazmerno skrajša.";

60. Tabela iz člena 66 se nadomesti z naslednjo tabelo:

"Stopnje | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 |

Razredi | | | | | |

16 | 14822,86 | 15455,74 | 16094,79 | | |

15 | 13100,93 | 13651,45 | 14225,11 | 14620,87 | 14822,86 |

14 | 11579,04 | 12065,60 | 12572,62 | 12922,41 | 13100,93 |

13 | 10233,93 | 10663,98 | 11112,09 | 11421,25 | 11579,04 |

12 | 9045,09 | 9425,17 | 9821,23 | 10094,47 | 10233,93 |

11 | 7994,35 | 8330,28 | 8680,33 | 8921,83 | 9045,09 |

10 | 7065,67 | 7362,57 | 7671,96 | 7885,41 | 7994,35 |

9 | 6244,87 | 6507,29 | 6780,73 | 6969,38 | 7065,67 |

8 | 5519,42 | 5751,35 | 5993,03 | 6159,77 | 6244,87 |

7 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5444,21 | 5519,42 |

6 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4811,77 | 4878,24 |

5 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4252,80 | 4311,55 |

4 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3758,76 | 3810,69 |

3 | 2976,76 | 3101,85 | 3232,19 | 3322,12 | 3368,02 |

2 | 2630,96 | 2741,52 | 2856,72 | 2936,20 | 2976,76 |

1 | 2325,33 | 2423,04 | 2524,86 | 2595,11 | 2630,96" |

61. Člen 66a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 66a

1. Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 iz februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti [1] se v obdobju od 1. maja 2004 do 31. decembra 2012 za osebne prejemke aktivno zaposlenih v Skupnosti uporabi začasen ukrep, imenovan "posebna dajatev";.

2. Stopnja te posebne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je:

od 1.5.2004 do 31.12.2004 | 2,50 % |

od 1.1.2005 do 31.12.2005 | 2,93 % |

od 1.1.2006 do 31.12.2006 | 3,36 % |

od 1.1.2007 do 31.12.2007 | 3,79 % |

od 1.1.2008 do 31.12.2008 | 4,21 % |

od 1.1.2009 do 31.12.2009 | 4,64 % |

od 1.1.2010 do 31.12.2010 | 5,07 % |

od 1.1.2011 do 31.12.2012 | 5,50 %. |

3. (a) osnova za odmero posebne dajatve je osnovna plača, ki se uporabi za izračun osebnih prejemkov, od katere se odštejejo:

(i) prispevki za socialno varnost in pokojnino ter davki pred posebno dajatvijo, kakršne plačuje uradnik iz istega razreda in stopnje, ki nima vzdrževanih družinskih članov v smislu člena 2 Priloge VII in

(ii) znesek, enak osnovni plači uradnika iz stopnje 1 razreda 1.

(b) Elementi, uporabljeni za določitev osnove za posebno dajatev, se izrazijo v evrih in ponderirajo s 100.

4. Posebna dajatev se mesečno odtegne od vira; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.";

62. Člen 68a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 68a

Uradnik, ki ima dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom, je upravičen do osebnih prejemkov, ki se izračunajo, kakor je določeno v Prilogi IVa.";

63. Člen 70 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 70

V primeru uradnikove smrti prejemajo preživeli zakonec ali vzdrževani otroci uradnikove osebne prejemke v celoti do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.

Če umre upravičenec do pokojnine ali invalidnine, se prejšnje določbe uporabijo za pokojnino ali invalidnino umrlega.";

64. Črta se člen 70a;

65. Člen 72 se spremeni na naslednji način:

(a) za prvim pododstavkom odstavka 1 se dodata naslednja pododstavka:

"Neporočeni partner uradnika se v sistemu zdravstvenega zavarovanja šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.

Po pravilih iz prvega pododstavka lahko institucije eno izmed njih pooblastijo, da določi pravila, ki urejajo povračila stroškov v skladu s postopkom, določenim v členu 110.";

(b) v odstavku 1a se v prvem stavku besedilo "se ne more vključiti v noben drug javni sistem zdravstvenega zavarovanja" nadomesti z "nima zaposlitve ali dela".;

(c) v odstavku 1b se v prvem stavku besedilo "se ne more vključiti v noben drug javni sistem zdravstvenega zavarovanja" nadomesti z "nima zaposlitve ali dela";

(d) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Uradnik, ki je do 63. leta starosti delal v Skupnostih ali ki prejema invalidnino, je po prenehanju delovnega razmerja upravičen do dajatev, predvidenih v odstavku 1. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njegove pokojnine ali invalidnine.

Te pravice ima tudi oseba, upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti aktivno zaposlenega uradnika ali uradnika, ki je bil v Skupnostih zaposlen do 63. leta starosti, ali prejemnika invalidnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi zneska družinske pokojnine.";

(e) odstavek 2a se nadomesti z naslednjim besedilom:

"2a. Pravice iz odstavka 1 pripadajo tudi naslednjim osebam, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela:

(i) nekdanjim uradnikom, upravičenim do starostne pokojnine, ki so prenehali delati v Skupnostih pred 63 letom starosti,

(ii) osebam, upravičenim do družinske pokojnine zaradi smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati v Skupnostih pred 63 letom starosti.

Prispevek iz odstavka 1 se izračuna glede na pokojnino nekdanjega uradnika, kadar je to primerno, pred uporabo koeficienta znižanja, predvidenega v členu 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Vendar pa upravičenci do pokojnine po starših nimajo pravice do prejemkov iz odstavka 1, razen če zanje zaprosijo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.";

(f) dodata se naslednja odstavka:

"(2b) V primeru upravičencev do starostne ali družinske pokojnine prispevek iz odstavkov 2 in 2a ne sme biti nižji od prispevka, izračunanega glede na osnovno plačo za prvo stopnjo razreda 1.

(2c) Uradniki, odpuščeni v skladu s členom 51, ki niso upravičeni do starostne pokojnine, imajo prav tako pravico do prejemkov, predvidenih v odstavku 1, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela in da sami plačajo polovico prispevka, izračunanega glede na njihovo zadnjo osnovno plačo.";

66. V členu 76 se za besedo "zaradi" dodata besedi "invalidnosti ali";

67. Doda se naslednji člen:

"Člen 76a

Preživeli zakonec, ki ima hudo ali dolgotrajno bolezen ali je invalid, lahko na podlagi presoje socialnih in zdravstvenih okoliščin zadevne osebe od institucije za čas bolezni ali invalidnosti dobi finančno pomoč, s katero se poveča pokojnina. Pravila za uporabo tega člena po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo institucije.";

68. V naslovu V se poimenovanje poglavja 3 nadomesti s "Pokojnine in invalidnine";

69. člen 77 se spremeni na naslednji način:

(a) v prvem odstavku se številka "60" nadomesti s "63";

(b) v drugem odstavku se drugi in tretji stavek nadomestita z naslednjim stavkom: "Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,90 % zadnje osnovne plače";

(c) v petem odstavku se številka "60" nadomesti s "63";

70. Člen 78 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 78

Uradnik ima, tako kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Člen 52 se smiselno uporablja za prejemnike invalidnine. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni 65 let starosti in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo tudi splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil delavec ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače. Vendar ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.";

71. Člen 79 se spremeni na naslednji način:

(a) v prvem in drugem odstavku se beseda "vdova" nadomesti z besedama "preživeli zakonec", beseda "upravičena" z besedo "upravičen" in besedi "njen mož" z besedo "umrli";

(b) v prvem odstavku se besedilo "starostne ali invalidske pokojnine" nadomesti s "starostne pokojnine ali invalidnine";

(c) v tretjem odstavku se besedilo "drugega odstavka člena 78" nadomesti z "petega odstavka člena 78";

72. Črta se člen 79a;

73. Člen 80 se spremeni na naslednji način:

(a) prvi odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ob smrti nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII ob njegovi smrti upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.";

(b) v tretjem odstavku se besedilo "starostne ali invalidske pokojnine" nadomesti s "starostne pokojnine ali invalidnine";

(c) četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

"Za osebe, ki se štejejo kot vzdrževani otroci v smislu člena 2(4) Priloge VII, pokojnina po starših ne sme presegati zneska v višini dvakratnega otroškega dodatka.";

(d) za četrtim odstavkom se doda nov odstavek:

"Kadar gre za posvojenega otroka, smrt biološkega roditelja, ki ga je nadomestil posvojitelj, ne povzroči plačila pokojnine po starših.";

(e) obstoječi peti odstavek postane šesti odstavek, v katerem se številka "60" nadomesti s "63";

(f) doda se naslednji odstavek:

"Osebe, ki prejemajo pokojnino po starših, lahko od Skupnosti prejemajo samo eno tako pokojnino. Kadar je preživeli otrok upravičen do več kot ene pokojnine Skupnosti, dobiva tisto z višjim ali najvišjim zneskom.";

74. V členu 81 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine ali družinske pokojnine ima pod pogoji iz Priloge VII pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67; gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino ali invalidnino. Ti dodatki se prejemniku družinske pokojnine izplačujejo le za otroke, ki jih je umrli uradnik ali nekdanji uradnik vzdrževal ob smrti.";

75. Člen 81a se spremeni na naslednji način:

(a) odstavek 1 se spremeni na naslednji način:

(i) v točki (c) se besedna zveza "invalidske pokojnine" nadomesti z "invalidnine";

(ii) v točki (d) se številka "60" nadomesti s "63";

(b) v drugem pododstavku odstavka 3 se besedilo "tretji in četrti" nadomesti z "in tretji";

76. Člen 82 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 82

1. Pokojnine, predvidene zgoraj, se izračunajo glede na plačilno lestvico, ki je v veljavi prvi dan meseca, v katerem nastopi upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za pokojnine.

Pokojnine, izražene v evrih, se izplačujejo v eni od valut, navedenih v členu 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

2. Kadar Svet v skladu s členom 65(1) odloči, da se prilagodijo osebni prejemki, se enake prilagoditve uporabljajo za pokojnine.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo za prejemnike invalidnine.";

77. Člen 83 se spremeni na naslednji način:

(a) v odstavku 2 se število

"8,25 %"

nadomesti z

"9,25 %"

in doda naslednji stavek:

"Prispevek se prilagaja v skladu s pravili, določenimi v Prilogi XII.";

(b) črta se odstavek 4;

78. Doda se naslednji člen:

"Člen 83a

1. Ravnotežje sistema se ohranja v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Prilogi XII.

2. Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne dobivajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema.

3. Svet odloča o stopnji prispevka in spremembi upokojitvene starosti ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII, da se ohrani ravnotežja sistema.

4. Komisija vsako leto pripravi za Svet posodobljeno različico aktuarske ocene v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar kaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, Svet v skladu z ureditvijo, določeno v Prilogi XII preuči, ali je treba stopnjo prilagoditi.

5. Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena Svet na predlog Komisije odloča s kvalificirano večino, kakor predvideva prva alinea člena 205(2) pogodbe ES. Za namene odstavka 3 se predlog Komisije pripravi po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise.";

79. Členu 85 se doda naslednji odstavek:

"Izterjavo je treba zahtevati najkasneje pet let po datumu, ko je bil znesek plačan. Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da je prejemnik namerno zavedel upravo z namenom, da pridobi zadevni znesek, zahtevek za izterjavo po preteku tega roka ne zapade.";

80. V šesti alinei člena 85a(2) se besedna zveza "invalidske pokojnine" nadomesti z "invalidnine";

81. Člen 86(2) in (3) se nadomesti z naslednjim:

"2. Kadar organ za imenovanja ali OLAF izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti.

3. Disciplinska pravila, postopki in ukrepi ter pravila in postopki glede upravne preiskave so določeni v Prilogi IX.";

82. Črtajo se členi 87, 88 in 89;

83. Črta se člen 90(3);

84. Dodajo se naslednji členi:

"Člen 90a

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju OLAF-a vloži zahtevo v smislu člena 90(1), da direktor sprejme odločitev, ki se nanaša nanj v zvezi s preiskavo, ki jo vodi OLAF. Ta oseba lahko pri direktorju OLAF-a vloži tudi pritožbo v smislu člena 90(2) zoper akt, ki ima v zvezi s preiskavo OLAF zanj negativne posledice.

Člen 90b

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti Kadrovski predpisi, lahko pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, v okviru njegovih pristojnosti, vloži zahtevo ali pritožbo v smislu člena 90(1) in (2).

Člen 90c

Zahteve in pritožbe s področja, ki ga ureja člen 2(2), se vložijo pri organu za imenovanja, ki izvaja pooblastila.";

85. Člen 91a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 91a

Vloge in pritožbe s področij, za katera se uporablja člen 2(2), se vložijo proti instituciji, ki ji je odgovoren organ za imenovanja, ki izvaja pooblastila.";

86. Členi 92, 93 in 94 se nadomestijo z naslednjimi:

"Člen 92

V tem naslovu so posebne določbe, ki se uporabljajo za uradnike Skupnosti na delovnih mestih, ki so plačana iz proračunskih sredstev za raziskave in naložbe in razvrščena v skladu s Prilogo I, točka A.

Člen 93

Nekaterim uradnikom iz člena 92 se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

Svet na predlog Komisije določi stopnje in pogoje za te posebne dodatke ter uslužbence, ki jih dobijo.

Člen 94

Z odstopanjem od drugega odstavka člena 56a in drugega odstavka člena 56b in samo v izjemnih primerih zaradi zahtev službe, varnostnih predpisov ali nacionalnih ali mednarodnih obveznosti, organ za imenovanja določi uradnike, za katere velja člen 92, ki so upravičeni do ugodnosti iz določb teh členov.";

87. Črtajo se členi 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 106 in 107;

88. Doda se naslednji člen:

"Člen 107a

Prehodne določbe so določene v Prilogi XIII.";

89. Člen 110 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 110

1. Splošne določbe za uveljavitev teh kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev in odborom za Kadrovske predpise. Agencije sprejmejo ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev teh kadrovskih predpisov po posvetovanju z ustreznim odborom uslužbencev in v soglasju s Komisijo.

2. Za namene sprejetja pravil s soglasjem institucij se agencije ne štejejo za institucije. Vendar pa se Komisija pred sprejetjem teh pravil posvetuje z agencijami.

3. Z vsemi takimi splošnimi določbami in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, je treba seznaniti zaposlene.

4. Upravne službe institucij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Na teh posvetovanji so agencije zastopane skupno v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.";

90. Priloga I se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA I

A. Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(3)

Funkcionalna skupina AD | Funkcionalna skupina AST |

Generalni direktor | AD 16 | | |

Generalni direktor/direktor | AD 15 | | |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Direktor/ Vodja enote/ Svetovalec strokovnjak za jezike; strokovnjak za ekonomijo; pravni strokovnjak; medicinski strokovnjak; veterinarski strokovnjak; znanstveni strokovnjak; raziskovalni strokovnjak; strokovnjak za finance; revizijski strokovnjak | AD 14 | | |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Vodja enote/ Svetovalec/ strokovnjak za jezike; strokovnjak za ekonomijo; pravni strokovnjak; medicinski strokovnjak; veterinarski strokovnjak; znanstveni strokovnjak; raziskovalni strokovnjak; strokovnjak za finance; revizijski strokovnjak | AD 13 | | |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Vodja enote/ glavni prevajalec, glavni tolmač, glavni ekonomist; glavni pravnik; glavni zdravnik; glavni veterinarski inšpektor; glavni znanstvenik; glavni raziskovalec; glavni finančni uradnik, glavni revizor | AD 12 | | |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Vodja enote/ glavni prevajalec, glavni tolmač, glavni ekonomist; glavni pravnik; glavni zdravnik; glavni veterinarski inšpektor; glavni znanstvenik; glavni raziskovalec; glavni finančni uradnik, glavni revizor | AD 11 | AST 11 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: osebni sodelavec (o.s.); referent; tehnični uradnik; informatik |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Vodja enote/ višji prevajalec; višji tolmač; višji ekonomist; višji pravnik; višji zdravnik; višji veterinarski inšpektor; višji znanstvenik; višji raziskovalec; višji finančni uradnik; višji revizor | AD 10 | AST 10 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: osebni sodelavec (o.s.); referent; tehnični uradnik; informatik |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Vodja enote/ višji prevajalec; višji tolmač; višji ekonomist; višji pravnik; višji zdravnik; višji veterinarski inšpektor; višji znanstvenik; višji raziskovalec; višji finančni uradnik; višji revizor | AD 9 | ST 9 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: osebni sodelavec (o.s.); referent; tehnični uradnik; informatik |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Prevajalec; tolmač; ekonomist; pravnik; zdravnik; veterinarski inšpektor; znanstvenik; raziskovalec; finančni uradnik, revizor | AD 8 | AST 8 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: višji referent; višji dokumentalist; višji tehnik; višji računalnikar |

Upravljavec, ki dela na primer kot: Prevajalec; tolmač; ekonomist; pravnik; zdravnik; veterinarski inšpektor; znanstvenik; raziskovalec; finančni uradnik, revizor | AD 7 | AST 7 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: višji referent; višji dokumentalist; višji tehnik; višji računalnikar |

Upravljavec, ki dela na primer kot: nižji prevajalec; nižji tolmač; nižji ekonomist; nižji pravnik; nižji zdravnik; nižji veterinarski inšpektor; nižji znanstvenik; nižji raziskovalec; nižji finančni uradnik, nižji revizor | AD 6 | AST 6 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: referent; dokumentalist; tehnik; računalnikar |

Upravljavec, ki dela na primer kot: nižji prevajalec; nižji tolmač; nižji ekonomist; nižji pravnik; nižji zdravnik; nižji veterinarski inšpektor; nižji znanstvenik; nižji raziskovalec; nižji finančni uradnik, nižji revizor | AD 5 | AST 5 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: referent; dokumentalist; tehnik; računalnikar |

| | AST 4 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: nižji referent; nižji dokumentalist; nižji tehnik, nižji računalnikar |

| | AST 3 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: nižji referent; nižji dokumentalist; nižji tehnik, nižji računalnikar, parlamentarno osebje |

| | AST 2 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: vodja kartoteke; tehnični pomočnik; pomočnik računalnikarja, parlamentarno osebje |

| | AST 1 | Strokovni sodelavec, ki dela na primer kot: vodja kartoteke; tehnični pomočnik; pomočnik računalnikarja, parlamentarno osebje |

Razred | Strokovni sodelavci | Upravljavci |

13 | - | 20 % |

12 | - | 25 % |

11 | - | 25 % |

10 | 20 % | 25 % |

9 | 20 % | 25 % |

8 | 25 % | 33 % |

7 | 25 % | 33 % |

6 | 25 % | 33 % |

5 | 25 % | 33 % |

4 | 33 % | - |

3 | 33 % | - |

2 | 33 % | - |

1 | 33 % | - |

91. Priloga II se spremeni na naslednji način:

(a) člen 1 se spremeni na naslednji način:

(i) za prvim stavkom drugega odstavka se vstavi naslednji stavek:

"Vendar se institucija lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu.";

(ii) v četrtem odstavku se besedilo "vseh kategorij uradnikov in vseh služb" nadomesti z "obeh funkcionalnih skupin":

(b) v členu 3a se v prvem in četrtem odstavku besedilo "tretjega pododstavka člena 2" nadomesti s "člena 2(2)";

(c) oddelek 3 z naslovom "Disciplinska komisija" ter členi 4, 5 in 6 se črtajo;

(d) oddelek 4 se preštevilči v "Oddelek 3", "Oddelek 5" pa v "Oddelek 4";

(e) člen 10 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 10

Člane odbora za poročila vsako leto imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev, vsak imenuje enako število članov izmed uradnikov institucije iz funkcionalne skupine AD. Odbor izvoli predsednika. Člani skupnega odbora ne smejo biti člani odbora za poročila.

Kadar mora dati odbor za poročila priporočilo, ki se nanaša na uradnika, katerega neposredno nadrejeni je član odbora, ta ne sme sodelovati pri obravnavanju zadeve.";

(f) doda se naslednji oddelek:

"Oddelek 5

Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti

Člen 12

Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti sestavljajo predsednik in vsaj dva člana, ki sta uradnika iz razreda AD 14 ali višjega. Predsednik in člani so imenovani za tri leta. Polovico članov imenuje odbor uslužbencev, polovico pa organ za imenovanja. Predsednika imenuje organ za imenovanja iz seznama kandidatov, ki se pripravi skupaj z odborom uslužbencev.

Kadar obravnava primer uradnika iz razreda AD 14 ali nižjega, se v skupni svetovalni odbor vključita dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni uradnik, ki sta imenovana na enak način kot stalni člani.

Kadar mora skupni svetovalni odbor preučiti primer visokega vodstvenega uradnika v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov, se ustanovi poseben priložnostni skupni svetovalni odbor, ki ga sestavljata dva člana, ki ju imenuje odbor uslužbencev in dva člana, ki ju imenuje organ za imenovanja, ki morajo biti vsaj iz razreda, enakega razredu zadevnega uradnika.

Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se sporazumeta o priložnostnem postopku, s katerim se določijo ostali člani iz drugega odstavka, ki sodelujejo pri zadevah uradnikov, zaposlenih v državi izven Unije ali pogodbenih uslužbencev."

;

92. Priloga III se spremeni na naslednji način:

(a) člen 1(1) se spremeni na naslednji način:

(i) drugi pododstavek se spremeni, kakor sledi:

(A) v točki (c) se doda besedilo "in za ponujeno funkcionalno skupino in razred;"

(B) v točki (d) se pred "diplome" vstavi besedilo "v skladu s členom 5(3) Kadrovskih predpisov";

(ii) v tretjem pododstavku se besedilo "tretjega pododstavka člena 2" nadomesti s "člena 2(2)";

(b) člen 3 se spremeni na naslednji način:

(i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

"Komisijo za izbiro kandidatov sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja, in člani, ki jih v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev.";

(ii) v drugem pododstavku se besedilo "tretjega pododstavka člena 2" nadomesti s "člena 2(2)";

(iii) v četrtem odstavku se za besedo "iz" vstavi besedilo "funkcionalne skupine in";

(iv) doda se naslednji odstavek:

"Če ima komisija za izbiro kandidatov več kot štiri člane, morata biti v njej vsaj po dva člana vsakega spola";

(c) doda se naslednji člen:

"Člen 7

1. Po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise institucije pooblastijo Službo Evropskih skupnosti za izbor kadrov (v nadaljnjem besedilu "služba";), da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov Skupnosti in pri postopkih ocenjevanja in preizkušanja iz členov 45 in 45a Kadrovskih predpisov.

2. Naloga službe je:

(a) na zahtevo posameznih institucij organizirati javne natečaje;

(b) na zahtevo posameznih institucij zagotoviti tehnično pomoč pri notranjih natečajih, ki jih organizirajo same;

(c) določiti vsebino vseh preizkusov, ki jih organizirajo institucije, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(1)(c) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno;

(d) prevzeti splošno odgovornost za opredelitev in organiziranje ocenjevanja jezikovnih sposobnosti, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(2) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno.

3. Služba lahko na zahtevo posamezne institucije opravlja druge naloge, povezane z izbiro uradnikov.

4. Različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih in pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire v okviru členov 12 in 82 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.";

93. Edini člen Priloge IV se spremeni na naslednji način:

(a) v odstavkih 1 in 1a se številka "60" nadomesti s "63";

(b) odstavek 1a zamenja svoje mesto in postane odstavek 4, prvi pododstavek pa se nadomesti z naslednjim:

"4. V času upravičenosti do nadomestila in v naslednjih šestih mesecih imajo uradnik iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po njem zavarovane osebe pravico do dajatev in storitev iz zdravstvenega zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov pod pogojem, da uradnik plačuje ustrezen prispevek, ki je izračunan glede na njegovo plačo ali njen odstotek, določen v odstavku 1 tega člena, odvisno od primera, in da nima zaposlitve ali dela."

94. Priloga IVa se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA IVa

DELO Z DELOVNIM ČASOM, KRAJŠIM OD POLNEGA

Člen 1

Uradnik odda prošnjo za delo s krajšim delovnim časom preko svojega neposredno nadrejenega vsaj dva meseca pred zahtevanim datumom, razen v upravičenih nujnih primerih.

Dovoljenje se izda za najmanj en mesec dni in največ tri leta, brez poseganja v primere iz člena 15 in člena 55a(2)(e).

Pod enakimi pogoji ga je mogoče obnoviti. Uradnik vloži prošnjo za obnovitev najmanj dva meseca pred iztekom obdobja, za katero je dovoljenje izdano. Delo s krajšim delovnim časom ne more biti krajše od polovice običajnega delovnega časa.

Delo s krajšim delovnim časom se začne prvi dan meseca, razen v upravičenih primerih.

Člen 2

Organ za imenovanja lahko na uradnikovo zahtevo dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano. Datum preklica ne sme biti več kot dva meseca po datumu, ki ga predlaga uradnik ali štiri mesece po tem datumu, če se delo s krajšim delovnim časom dovoli za več kot eno leto.

Organ za imenovanja lahko v izjemnih primerih in v interesu službe dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano, z dvomesečnim odpovednim rokom.

Člen 3

Uradnik ima v obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, pravico do odstotka svojih osebnih prejemkov, ki ustreza odstotku običajnega delovnega časa. Vendar pa se odstotek ne uporabi za otroški dodatek, osnovni znesek gospodinjskega dodatka ali dodatek za šolanje.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplača uradniku, ki dela s polnim delovnim časom. Prispevki za pokojninsko zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki jo dobiva uradnik, ki dela s krajšim delovnim časom. Uradnik lahko prav tako zahteva, da se prispevki za pokojninsko zavarovanje izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplačuje uradniku, ki dela s polnim delovnim časom, v skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov. Za namene členov 2, 3 in 5 Priloge VIII se pridobljene pokojninske pravice izračunajo v sorazmerju z odstotkom plačanih prispevkov.

V obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, uradnik ne sme delati preko polnega delovnega časa ali imeti kakršne koli zaposlitve ali dela, razen take, ki je v skladu s členom 15 Kadrovskih predpisov.

Člen 4

Ne glede na prvi stavek prvega odstavka člena 3 uradnik, ki je starejši od 55 let in v okviru priprave na upokojitev dela s polovičnim delovnim časom, prejema znižano osnovno plačo, ki je enaka višjemu od dveh zneskov, dobljenih tako, da se za osnovno plačo za poln delovni čas uporabijo naslednji odstotki:

(a) bodisi 60 %;

(b) ali odstotek, ki ustreza delovni dobi v smislu členov 2, 3, 4, 5, 9 in 9a Priloge VIII na začetku dela s polovičnim delovnim časom, ki se mu prišteje 10 %.

Uradniki, ki vložijo prošnjo po tem členu, se morajo ob prenehanju dela s polovičnim delovnim časom bodisi upokojiti ali povrniti znesek, ki presega 50 % osnovne plače, ki so jo prejemali med delom s polovičnim delovnim časom.

Člen 5

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo teh določb.

;

95. Priloga V se spremeni na naslednji način:

(a) člen 6 se spremeni na naslednji način:

(i) prvi odstavek se spremeni, kakor sledi:

(A) v sedmi alinei se črtata besedi "rojstvo ali";

(B) za obstoječo sedmo alineo se vstavita naslednji dve alinei:

"— rojstvo otroka: 10 dni, ki jih je treba izrabiti v štirinajstih tednih po rojstvu,

— smrt matere na porodniškem dopustu: število dni, ki ustreza preostalemu porodniškemu dopustu; če umrla žena ni uradnica, se preostali porodniški dopust določi s smiselno uporabo določb člena 58 Kadrovskih predpisov.";

(C) za obstoječo osmo alineo se vstavi naslednja alinea:

"— zelo huda bolezen otroka, ki jo potrdi zdravnik, ali hospitalizacija otroka, starega 12 let ali manj: do pet dni;";

(D) za obstoječo deveto alineo se vstavita naslednji alinei:

"— posvojitev otroka: 20 tednov, ki se v primeru posvojitve invalidnega otroka povišajo na 24 tednov:

Za vsakega posvojenega otroka se dobi le en izredni dopust, ki si ga lahko razdelita oba posvojitelja, če sta uradnika. Dodeli se samo, če ima uradnikova žena zaposlitev ali delo s vsaj polovičnim delovnim časom. Če zakonec dela izven institucij Skupnosti in ima pravico do primerljivega dopusta, se od uradnikove upravičenosti odšteje ustrezno število dni.

V nujnih primerih lahko organ za imenovanja dodeli dodatni izredni dopust, kadar nacionalna zakonodaja države, v kateri teče postopek posvojitve, ki ni država zaposlitve uradnika posvojitelja, zahteva bivanje enega ali obeh posvojiteljev.

— 10-dnevni izredni dopust se dodeli, če uradnik nima pravice do polnega izrednega 20 ali 24 tedenskega dopusta zaradi razlogov iz prvega stavka te alinee; ta izredni dopust se za vsakega posvojenega otroka dodeli samo enkrat.";

(ii) v drugem odstavku se besedilo "tretjega odstavka člena 24 Kadrovskih predpisov" nadomesti s "člena 24a Kadrovskih predpisov.";

(iii) doda se naslednji odstavek:

"Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.";

(b) člen 7 se spremeni na naslednji način:

(i) črtata se drugi in tretji odstavek;

(ii) obstoječi peti odstavek se nadomesti z naslednjim:

"Prejšnje določbe se uporabljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemljih držav članic. Če je kraj zaposlitve izven teh ozemelj, se potovalni čas določi s posebno odredbo, ki upošteva posebne potrebe.";

96. V Prilogi VI se v členih 1 in 3 besedilo "kategorij C in D" nadomesti z "razredov AST 1 do AST 4";

97. Priloga VII se spremeni na naslednji način:

(a) člen 1 se spremeni na naslednji način:

(i) odstavek 1 se nadomesti, kakor sledi:

"1. Gospodinjski dodatek se določi v osnovnem znesku 149,39 evrov, ki se mu prištejeta 2 % uradnikove osnovne plače.";

(ii) v odstavku 2 točka (c) postane točka (d), vstavi se nova točka:

"(c) uradnik, ki živi v registrirani izvenzakonski skupnosti, pod pogojem, da:

(i) par predloži dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot pravni dokument, ki potrjuje njun status izvenzakonskih partnerjev,

(ii) nobeden od partnerjev ni poročen ali ni v drugi izvenzakonski skupnosti,

(iii) partnerja nista v sorodu na kateri koli od naslednjih načinov: roditelj, otrok, stari starši, vnuk/-inja, brat, sestra, teta, stric, nečak, nečakinja, zet, snaha;

(iv) par nima pravne možnosti za poroko v državi članici; za namene te točke se šteje, da ima par zakonsko možnost poroke samo, kadar oba partnerja izpolnjujeta pogoje, določene v zakonodaji države članice, ki dovoljujejo poroke takih parov".

(iii) v novem odstavku 2(d) se besedilo "iz točk (a) in (b)" nadomesti z "iz točk (a), (b) in (c)";

(iv) v prvem stavku odstavka 3 se besedilo "tretje stopnje razreda C 3" nadomestijo z "druge stopnje razreda 3";

(b) člen 2 se spremeni na naslednji način:

(i) v odstavku 1 se številka "247,86 EUR" nadomesti z "326,44 EUR";

(ii) odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

"Vsak otrok, ki ga mora uradnik vzdrževati po sodbi, ki temelji na zakonodaji države članice o varstvu mladoletnikov, se šteje kot vzdrževani otrok.";

(c) člen 3 se spremeni na naslednji način:

(i) obstoječe besedilo člena postane odstavek 1 in se ustrezno oštevilči;

(ii) v novem odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"1. Ob upoštevanju pogojev, določenih v splošnih izvedbenih predpisih, uradnik prejme dodatek za šolanje v višini dejanskih stroškov izobraževanja, ki jih nosi, do največ 221,50 EUR na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je star najmanj pet let in se redno šola v osnovni ali srednji šoli, ki zaračunava šolnino, ali v visokošolskem zavodu. Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za povračilo stroškov šolskega prevoza.";

(iii) tretji pododstavek se spremeni, kakor sledi:

(A) prvi stavek se nadomesti z naslednjim:

"V prvem pododstavku določeni najvišji znesek izplačanega dodatka se podvoji:";

(B) drugi alinei se doda naslednje besedilo:

"ali kadar otrok obiskuje visokošolski zavod v državi, ki ni država, v kateri je uradnikov kraj zaposlitve.";

(C) za drugo alineo se doda naslednja alinea:

"— v enakih pogojih kot v prejšnjih dveh alineah, osebam upravičenim do dodatka, ki niso aktivno zaposlene, pri čemer se upošteva kraj prebivanja namesto kraja zaposlitve.";

(iv) za tretji pododstavek se doda nov pododstavek, kakor sledi:

"Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za plačila po tretjem pododstavku.";

(v) doda se naslednji odstavek:

"2. Za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je mlajši od petih let ali se še ne šola redno v osnovni ali srednji šoli, znaša dodatek 79,74 EUR mesečno. Uporablja se prvi stavek zadnjega pododstavka odstavka 1.";

(d) črtata se oddelka 2a in 2b, vključno s členi 4a in 4b;

(e) člen 5(1) se spremeni na naslednji način:

(i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

"1. "Nadomestilo za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače";, če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka, in v višini ene mesečne osnovne plače v drugih primerih, se izplača zaposlenemu uradniku, ki predloži dokazila, da je moral spremeniti prebivališče zaradi izpolnjevanja zahtev člena 20 Kadrovskih predpisov.";

(ii) v drugem pododstavku se za besedilo "mož in žena uradnika" doda "ali druga uslužbenca", besedilo "selitev ob prenehanju zaposlitve" pa nadomesti z "nastanitev";

(f) člen 6(1) se spremeni na naslednji način:

(i) prvi pododstavek se spremeni, kakor sledi:

(A) v prvem stavku se besedilo "ki izpolnjuje zahteve iz člena 5(1)" nadomesti z "ki predloži dokazila o spremembi bivališča";

(B) v drugem stavku se za besedilo "mož in žena uradnika" vstavi "ali druga uslužbenca";

(g) člen 7(2) se nadomesti z naslednjim:

"1. Osnova za izračun povračila je železniška vozovnica prvega razreda za najkrajšo in najbolj ekonomično običajno železniško pot med krajem zaposlitve ali krajem vpoklica ali matičnim krajem.

Če pot iz prvega pododstavka presega 500 kilometrov in v primerih, ko običajna pot vključuje vožnjo po morju, ima zadevni uradnik ob predložitvi vozovnic pravico do povračila stroškov potovanja z letalom v poslovnem ali enakovrednem razredu. Kadar se uporabijo prevozna sredstva, ki niso omenjena zgoraj, temelji izračun za povračilo na stroških za potovanje z vlakom, razen za spalnik. Če tak izračun ni mogoč, določi pogoje za povračilo organ za imenovanja v posebni odredbi.";

(h) člen 8 se spremeni na naslednji način:

(i) odstavka 1 in 2 se nadomestita, kakor sledi:

"1. Uradniku se vsako koledarsko leto izplača znesek, ki je enak stroškom prevoza od kraja zaposlitve do matičnega kraja, opredeljenega v členu 7, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi zakoncu in vzdrževanim družinskim članom v smislu člena 2.

Če sta v Skupnostih zaposlena mož in žena, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zadevnih zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračila.

Potni stroški za otroke med drugim in desetim letom starosti se izračunajo na podlagi polovične kilometrine in polovičnega pavšalnega dodatka, za izračun stroškov se šteje, da otrok dopolni drugo ali deseto leto starosti 1. januarja tekočega leta.

2. Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in krajem vpoklica ali matičnim krajem; razdalja se izračuna tako, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 7(2).

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak kilometer od | 0 do 200 km |

0,3320 EUR za vsak kilometer od | 201 do 1000 km |

0,5533 EUR za vsak kilometer od | 1001 do 2000 km |

0,3320 EUR za vsak kilometer od | 2001 do 3000 km |

0,1106 EUR za vsak kilometer od | 3001 do 4000 km |

0,0532 EUR za vsak kilometer od | 4001 do 10000 km |

0 EUR za vsak kilometer preko | 10000 km. |

Navedeni kilometrini se doda pavšalni dodatek, ki znaša:

166 EUR, če je železniška razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 725 in 1450 km,

331,99 EUR, če je železniška razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1450 km,

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako lete prilagodita v enakem razmerju kot osebni prejemki.";

(ii) odstavek 4 se nadomesti, kakor sledi:

"4. Prejšnje določbe se uporabljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemljih držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do povračila potnih stroškov do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz drugega odstavka člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja, v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

Ti potni stroški se povrnejo kot pavšalno nadomestilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad turističnim razredom.";

(i) člen 10 se spremeni na naslednji način:

(i) odstavek 1 se nadomesti, kakor sledi:

"1. Uradnik, ki predloži dokazila, da je moral zaradi izpolnitve določb člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja, je za obdobje, določeno v odstavku 2 tega člena, upravičen do hranarine na koledarski dan, kakor sledi:

Uradnik, upravičen do gospodinjskega dodatka: 34,31 EUR.

Uradnik, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka: 27,67 EUR.

Prejšnja lestvica se pregleda ob vsakem popravku osebnih prejemkov, ki se opravi na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov.";

(ii) v drugem pododstavku odstavka 2 se za besedilo "mož in žena uradnika" vstavi "ali druga uslužbenca";

(iii) črta se odstavek 3;

(j) člen 11 se spremeni na naslednji način:

(i) v odstavku 1 se črta drugi pododstavek;

(ii) v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

"Na potnem nalogu je treba navesti pričakovano trajanje službene poti, na podlagi katerega se izračuna predujem dnevnic, ki ga uradnik lahko dvigne.";

(iii) doda se naslednji odstavek:

"3. Razen v posebnih primerih, ki se določijo s posebnim sklepom, in predvsem kadar je uradnik poklican z dopusta, se povračilo potnih stroškov omeji na stroške najbolj ekonomičnega potovanja med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja, ki ne zahteva, da bi uradnik znatno podaljšal službeno pot.";

(k) člena 12 in 13 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 12

1. Potovanje po železnici

Potni stroški za službena potovanja po železnici se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije na podlagi stroškov prevoza v prvem razredu po najkrajši poti med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja.

2. Potovanje z letalom

Uradnik lahko potuje z letalom, če bi bila povratna pot z vlakom dolga vsaj 800 kilometrov.

3. Potovanje po morju

Organ za imenovanja na podlagi dolžine in stroškov potovanja za vsak primer odobri razred, ki se uporabi in dodatke za kabino, ki se lahko povrnejo.

4. Potovanje z avtomobilom

Potni stroški se povrnejo kot pavšalni znesek na podlagi stroškov za prevoz po železnici v skladu s točko 1; ne izplačujejo se nobeni drugi dodatki.

V primeru, ko uradnik na službeni poti potuje v posebnih okoliščinah, lahko organ za imenovanja odloči, da dobi kilometrino namesto povračila potnih stroškov, predvidenih zgoraj, če je uporaba javnega prevoza nedvomno neugodna.

Člen 13

1. Dnevnice za službeno pot vključujejo pavšalni znesek, s katerim se pokrijejo vsi stroški osebe na službeni poti: zajtrk, dva glavna obroka in dodatne stroške, vključno z lokalnim prevozom. Stroški nastanitve, vključno z lokalnimi davki, se ob predložitvi dodatne dokumentacije povrnejo do najvišjega zneska, določenega za posamezno državo.

2. (a) Lestvica za države članice je:

(v EUR) |

Namembni kraj | Dnevnica | Zgornja meja hotelskih stroškov |

Belgija | 84,06 | 117,08 |

Češka republika | 55,00 | 175,00 |

Danska | 91,70 | 148,07 |

Nemčija | 74,14 | 97,03 |

Estonija | 70,00 | 120,00 |

Grčija | 66,04 | 99,63 |

Španija | 68,89 | 126,57 |

Francija | 72,58 | 97,27 |

Irska | 80,94 | 139,32 |

Italija | 60,34 | 114,33 |

Ciper | 50,00 | 110,00 |

Madžarska | 50,00 | 165,00 |

Latvija | 85,00 | 165,00 |

Litva | 80,00 | 170,00 |

Luksemburg | 82,00 | 106,92 |

Malta | 60,00 | 115,00 |

Nizozemska | 78,26 | 131,76 |

Avstrija | 74,47 | 128,58 |

Poljska | 60,00 | 210,00 |

Portugalska | 68,91 | 124,89 |

Slovenija | 60,00 | 110,00 |

Slovaška | 50,00 | 125,00 |

Finska | 92,34 | 140,98 |

Švedska | 92,91 | 141,77 |

Združeno kraljestvo | 86,89 | 149,03 |

Če za prehrano in namestitev uslužbenca na službeni poti poskrbi ali povrne stroške ena od institucij Skupnosti, uprava ali zunanji organ, je treba to prijaviti. Ustrezen znesek se nato odšteje.

(b) Organ za imenovanja določi lestvico za službena potovanja izven evropskih ozemelj držav članic in jo občasno prilagodi.

3. Svet vsaki dve leti pregleda stopnje, določene v odstavku 2(a). Ta pregled opravi z vidika poročila Komisije o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda Svet na predlog Komisije odloča s kvalificirano večino, predvideno v prvi alinei drugega pododstavka 205(2) Pogodbe ES.";

(l) doda se naslednji člen:

"Člen 13a

Podrobna pravila za uporabo členov 11, 12 in 13 te priloge različne institucije določijo v splošnih izvedbenih določbah.";

(m) črtata se člena 14a in 14b;

(n) v prvem odstavku člena 15 se besedilo "uradniki iz razredov A1 in A2" nadomesti z "visoki vodstveni uslužbenci v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov";

(o) člen 17 se spremeni na naslednji način:

(i) odstavka 2 in 3 se nadomestita, kakor sledi:

"2. Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise sporazumno določijo institucije Skupnosti, lahko institucija, v kateri je uradnik zaposlen, del njegovih osebnih prejemkov redno nakazuje v drugo državo članico.

Po prejšnjih določbah se lahko nakazujejo naslednji zneski, ločeno ali združeno:

(a) za otroke, ki se šolajo v izobraževalni ustanovi v drugi državi članici, najvišji znesek za vzdrževanega otroka je enak znesku za tega otroka dejansko prejetega dodatka za izobraževanje;

(b) ob predložitvi veljavne dodatne dokumentacije redna plačila vsem drugim osebam, ki prebivajo v ustrezni državi članici, in ima uradnik do njih na podlagi odločbe sodišča ali pristojnega upravnega organa dokazno obveznost.

Nakazila iz točke (b) ne smejo preseči 5 % uradnikove osnovne plače.

3. Nakazila, predvidena v odstavku 2, se izvedejo po deviznem tečaju iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov. Nakazani zneski se pomnožijo s koeficientom, ki izraža razliko med korekcijskim koeficientom za državo, v katero se znesek nakaže, opredeljeno v točki (b) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom, in korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za osebne prejemke uradnika (iz točke (a) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom).";

(ii) doda se naslednji odstavek:

"4. Uradnik lahko zahteva, poleg nakazil iz odstavkov 1 do 3, redna nakazila v drugo državo članico po mesečnem deviznem tečaju, brez uporabe katerega koli koeficienta. To nakazilo ne sme presegati 25 % uradnikove osnovne plače.";

98. Priloga VIII se spremeni na naslednji način:

(a) v drugem odstavku člena 2 se številka "35" nadomesti s "toliko let, kolikor je potrebnih za dosego najvišje pokojnine v smislu drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov".

(b) člen 3 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 3

Pod pogojem, da je zadevni uslužbence plačal svoj del pokojninskih prispevkov za zadevna obdobja zaposlitve, se pri izračunu pokojninske dobe v smislu člena 2 upoštevajo:

(a) obdobje, ko je bil uradnik zaposlen v eni od institucij in je imel enega od upravnih statusov, določenih v členu 35(a), (b), (c) ter (e) in (f) Kadrovskih predpisov. Vendar pa veljajo za uradnike, na katere se nanaša člen 40 Kadrovskih predpisov, pogoji, določeni v zadnjem stavku drugega pododstavka odstavka 3 navedenega člena;

(b) čas upravičenosti do nadomestila po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov, največ do pet let;

(c) čas upravičenosti do invalidnine;

(d) obdobja, ko je bil v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev zaposlen na katerem koli drugem položaju. Če pa pogodbeni uslužbenci v smislu navedenih pogojev za zaposlitev postanejo uradniki, so na podlagi pokojninske dobe, ki so jo pridobili kot pogodbeni uslužbenci, do števila let dejanske zaposlitve, upravičeni do števila let pokojninske dobe na položaju uradnika, ki se izračuna na podlagi razmerja med zadnjo osnovno plačo, ki jo prejme kot pogodbeni uslužbenec in prvo osnovno plačo za delovno mesto uradnika. Presežni prispevki, če so, ki ustrezajo razliki med izračunanim številom let pokojninske dobe in številom let dejanske zaposlitve, se zadevni osebi povrnejo na osnovi zadnje osnovne plače, ki jo prejme kot pogodbeni uslužbenec. Ta določba se, s potrebnimi spremembami, uporablja kadar uradniki postanejo pogodbeni uslužbenci.";

(c) člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

1. Uradnik, ki je kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec prenehal delati v eni od institucij in se nato ponovno aktivno zaposli v instituciji Skupnosti, pridobi nove pokojninske pravice. Lahko zahteva, da se v skladu s členom 3 te priloge, za izračun pokojninskih pravic upošteva celotna delovna doba, ko je bil zaposlen kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec, za katero so plačani prispevki, pod pogojem, da:

(a) vrne odpravnino, plačano po členu 12, ki se ji prištejejo obrestne obresti po 3,5-odstotni letni stopnji. Kadar je bil v primeru zadevnega uradnika uporabljen člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, mora povrniti znesek, izplačan po navedenem členu, ki se mu prištejejo obrestne obresti po zgoraj navedeni stopnji;

(b) ima za ta namen rezerviran znesek, pred izračunom priznanih anuitet, predviden v členu 11(2) in pod pogojem, da je uradnik po ponovni zaposlitvi to zahteval in se zanj uporabi navedeni člen, v višini dela zneska, prenesenega v pokojninski sistem Skupnosti, ki ustreza aktuarskemu ekvivalentu, izračunanemu in prenesenemu v matični sistem na podlagi člena 11(1) ali člena 12(1)(b), ki se mu prištejejo obrestne obresti po 3,5-odstotni letni stopnji.

Kadar se za zadevnega uradnika uporabi člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pri izračunu zneska, ki se rezervira, upošteva znesek, plačan po navedenih členih, ki se mu prištejejo obrestne obresti po 3,5-odstotni letni stopnji.

Kadar znesek, prenesen v sistem Skupnosti, ni dovolj visok, da bi v celoti pokril pokojninske pravice iz prejšnjega obdobja zaposlitve, uradnik na zahtevo lahko poravna znesek do višine, določene v točki (b) prvega odstavka.

2. Obrestna mera, določena v odstavku 1, se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.";

(d) člen 5 se spremeni na naslednji način:

(i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

"Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po 63. letu starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 2 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali tretjega odstavka, glede na primer, člena 77 Kadrovskih predpisov.";

(ii) v drugem odstavku številka "60." nadomesti s "63."

(e) v členu 6 se besedilo "prvo stopnjo razreda D 4" nadomesti s "prvo stopnjo razreda 1";

(f) črta se člen 7;

(g) člen 8 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 8

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uradniku, izračunano glede na najnovejše tabele umrljivosti iz člena 9 Priloge XII in ob upoštevanju 3,5-odstotne letne obrestne mere, ki se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.";

(h) člen 9 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 9

1. Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjenim 63. letom starosti, lahko zahteva, da se:

(a) izplačevanje starostne pokojnine odloži do prvega dne v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu, v katerem dopolni 63 let starosti; ali

(b) če je star najmanj 55 let, da se starostna pokojnina izplača takoj. V tem primeru se zniža za znesek, izračunan glede na njegovo starost ob začetku prejemanja pokojnine.

Pokojnina se zniža za 3,5-odstotka za vsako leto pred letom, ko bi uradnik postal upravičen do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov. Če razlika med starostjo, v kateri pridobi pravico do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov in dejansko starostjo zadevne osebe ni celo število let, se znižanju doda še eno leto.

2. Organ za imenovanja lahko v interesu službe in na podlagi objektivnih meril ter transparentnega postopka, uvedenega v splošnih izvedbenih določbah, odloči, da se za zadevnega uslužbenca zgornje znižanje ne uporabi. Skupno število uradnikov in začasnih uslužbencev, ki se vsako leto upokojijo brez kakršnega koli znižanja pokojnin, ne sme biti višje od 10 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Letni odstotek se lahko giba med 8 % in 12 %, pod pogojem, da skupni odstotek v dveh letih ne preseže 20 % in ob upoštevanju načela proračunske nevtralnosti. Pred iztekom petih let Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o oceni izvajanja tega ukrepa. Kadar je to primerno, Komisija na podlagi člena 283 Pogodbe ES predlaga, da se po petih letih najvišji letni odstotek določi med 5 % in 10 % vseh uradnikov v vseh institucijah, ki se upokojijo v preteklem letu.";

(i) doda se naslednji člen:

"Člen 9a

Za namene določanja znižane pokojnine uradnikov, ki so pridobili pokojninske pravice, ki presegajo 70 % njihove zadnje osnovne plače, in ki zahtevajo takojšnje plačilo starostne pokojnine v skladu s členom 9, se znižanje po členu 9 uporablja za navidezno številko, ki ustreza pokojninski dobi, in ne za znesek, omejen na 70 % zadnje osnovne plače. Vendar pa tako izračunana znižana pokojnina v nobenem primeru ne sme presegati 70 % zadnje osnovne plače v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.";

(j) člen 11 se spremeni na naslednji način:

(i) v odstavku 1 se za besedilo "njegovih pravic do starostne pokojnine" doda besedilo "ažuriranih na dejanski datum prenosa,";

(ii) v odstavku 2:

(A) se v prvem pododstavku besedilo:

"ima ob zaposlitvi pravico Skupnostim plačati bodisi aktuarski ekvivalent bodisi pavšal za odkup pravic do starostne pokojnine, ki jih je pridobil na podlagi takega dela ali dejavnosti.";

nadomesti z:

"ima po tem, ko se zaposli, vendar preden izpolni pogoje za plačilo starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, pravico Skupnostim plačati na dejanski datum prenosa ažurirano kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na podlagi takega dela ali dejavnosti.";

(B) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: "V takem primeru institucija, v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju njegove osnovne plače, starosti in deviznega tečaja na dan, ko se za prenos zaprosi, s pomočjo splošnih izvedbenih določb določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi prenesenega kapitalskega zneska, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi in dejanskim datumom prenosa.";

(C) doda se naslednji pododstavek: "Uradniki lahko tako ureditev uporabijo samo enkrat za vsako državo članico in zadevni pokojninski sklad";

(k) člen 12 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 12

1. Uradnik, ki ne dopolni 63 let starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

(a) odpravnine v višini trikratnega zneska, odtegnjenega od njegove osnovne plače za pokojninske prispevke, po odbitku katerega koli zneska, izplačanega po členih 42 in 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, če je delal manj kot eno leto in ni izkoristil ureditev, določene v členu 11(2);

(b) v drugih primerih pa do prejemkov, predvidenih v členu 11(1), ali do plačila aktuarskega ekvivalenta takih prejemkov v zasebno zavarovalnico ali pokojninski sklad, ki ga sam izbere, pod pogojem, da taka zavarovalnica ali sklad jamči, da:

(i) ne bo vračila kapitala;

(ii) se bo mesečni dohodek izplačeval najprej po 60. in najkasneje po 65. letu starosti;

(iii) vključuje določbe glede vsote, ki se mora izplačati po smrti upravičenca, ali družinskih pokojnin;

(iv) se prenos v drugo zavarovalnico ali drug sklad dovoli samo, če tak sklad izpolnjuje pogoje, določene v točkah (i), (ii) in (iii).

2. Z odstopanjem od odstavka 1(b) imajo uradniki, mlajši od 63 let, ki so od začetka dela zaradi vzpostavitve ali ohranitve pokojninskih pravic plačevali v nacionalni pokojninski sistem, zasebno zavarovalno shemo ali pokojninski sklad po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, in katerih delovno razmerje ne preneha zaradi smrti ali invalidnosti in ki ne izpolnjujejo pogojev za takoj izplačljivo ali odloženo starostno pokojnino, ob prenehanju dela pravico do odpravnine v višine aktuarske vrednosti njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo v institucijah. V teh primerih se od odpravnine odštejejo izplačila za vzpostavitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v nacionalnem pokojninskem sistemu ob uporabi člena 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

3. Če se uradnikovo delovno razmerje prekine zaradi odstranitve z delovnega mesta, se odpravnina, ki se izplača ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, odvisno od primera, določi glede na odločitev, sprejeto v skladu s členom 9(1)(h) Priloge IX.";

(l) črta se člen 12a;

(m) naslov poglavja 3 se nadomesti z: "Invalidnina";

(n) člen 13 se spremeni na naslednji način:

(i) prvi pododstavek se oštevilči in postane odstavek 1, besedna zveza "invalidske pokojnine" pa se nadomesti z "invalidnine";

(ii) drugi pododstavek se črta in nadomesti z naslednjim odstavkom:

"2. Osebe, ki prejemajo invalidnino, se brez predhodnega dovoljenja organa za imenovanja ne smejo zaposliti ali delati. Od invalidnine se odšteje vsak dohodek iz take zaposlitve ali dela, ki skupaj z invalidnino presega končne skupne osebne prejemke, prejete v času aktivne zaposlitve, določene na podlagi plačne lestvice, veljavne prvi dan meseca, v katerem se invalidnina izplača.

Prejemnik invalidnine mora na zahtevo predložiti vsak pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na upravičenost do invalidnine.";

(o) člen 14 se spremeni na naslednji način:

(i) v besedilu se besedna zveza "invalidska pokojnina" nadomesti z "invalidnina", beseda "pokojnina" pa z "invalidnina";

(ii) v drugem odstavku se črta besedilo "v tem primeru se uporabijo določbe člena 16 Priloge VIII";

(p) v členu 15 se besedna zveza "invalidsko pokojnino" nadomesti z "invalidnino", številka "60" pa s "63";

(q) črta se člen 16;

(r) člen 17 se spremeni na naslednji način:

(i) v besedilu se "vdova" nadomesti s "preživeli zakonec";

(ii) v prvem odstavku se besedilo "če sta bila … poročena" nadomesti z "če je bil par … poročen", besedna zveza "vdovske pokojnine" pa z "družinske pokojnine";

(s) člen 17a se spremeni na naslednji način:

(i) v prvem in drugem odstavku se besedna zveza "vdovska pokojnina" nadomesti z "družinska pokojnina";

(ii) v prvem in tretjem odstavku se beseda "vdova" nadomesti s "preživeli zakonec";

(iii) prvi odstavek se nadalje spremeni:

(A) besedilo: "če je bila z uradnikom, ko je ta prenehal delati v instituciji, poročena";

se nadomesti s:

"če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto";

(B) beseda "njen mož" se nadomesti z "zakonec";

(t) člen 18 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 18

Če je nekdanji uradnik prejemal starostno pokojnino, ima preživeli zakonec pravico do družinske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je uradnik prejemal ob smrti, če sta bila, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, poročen vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 22. Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbel preživeli zakonec.";

(u) člen 18a se spremeni na naslednji način:

(i) v besedilu se beseda "vdova" nadomesti s "preživeli zakonec", številka "60" pa s "63";

(ii) prvi odstavek se spremeni, kakor sledi:

(a) v besedilu se "če je bila v času, ko je prenehal delati v instituciji, poročena z njim najmanj eno leto"

nadomesti s:

"če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto";

(b) v besedilu se "vdovska pokojnina" nadomesti z "družinska pokojnina";

(c) v besedilu se povsod, kjer se pojavljata, besedi "njenemu možu" nadomesti z "zakoncu";

(v) člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Če je nekdanji uradnik prejemal invalidnino, ima preživeli zakonec ob upoštevanju določb člena 22 te priloge in pod pogojem, da sta bila takrat, ko je postal upravičen do invalidnine, poročena, pravico do družinske pokojnine v višini 60 % invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.";

(w) v členu 21(1) se beseda "upravičena" nadomestiti z besedo "upravičen", beseda "vdova" s "preživeli zakonec", besedilo "starostno ali invalidsko pokojnino" pa s "starostno pokojnino ali invalidnino";

(x) člen 22 se spremeni na naslednji način:

(i) v prvem odstavku se beseda "vdovo/vdove" nadomesti s "preživelega zakonca";

(ii) v tretjem odstavku se besedilo "starostno ali invalidsko pokojnino" nadomesti z "starostno pokojnino ali invalidnino";

(y) člen 24 se spremeni na naslednji način:

(i) v prvem odstavku se besedilo "starostno ali invalidsko pokojnino" nadomesti s "starostno pokojnino ali invalidnino";

(ii) drugemu odstavku se doda naslednji stavek:

"Podobno preneha pravica do pokojnine po starših, če prejemnik ne šteje več za vzdrževanega otroka v smislu člena 2 Priloge VII.";

(z) v členu 25 se besedilo "starostno ali invalidsko pokojnino" nadomesti s "starostno pokojnino ali invalidnino";

(aa) v členu 26 se beseda "Vdova" nadomesti s "Preživeli zakonec", besedilo "je upravičena" pa z "je upravičen ali upravičena".

(bb) člen 27 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 27

Razvezani zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika je upravičen do družinske pokojnine, opredeljene v tem poglavju, če ob smrti bivšega zakonca lahko dokaže upravičenost do preživnine, dodeljene po odločbi sodišča ali z uradno registriranim dogovorom med njim/njo in bivšim zakoncem.

Vendar pa družinska pokojnina ne sme presegati zneska preživnine, izplačane ob smrti bivšega zakonca, pri čemer se znesek prilagodi v skladu s postopkom iz člena 82 Kadrovskih predpisov.

Upravičenost razvezanega zakonca preneha, če se ponovno poroči preden bivši zakonec umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega zakonca, veljajo določbe člena 26";

(cc) člen 28 se spremeni na naslednji način:

(i) v prvem odstavku se besedilo "eno razvezano ženo" nadomesti z besedilom "enega razvezanega zakonca", besedilo "eno ali več razvezanih žena" z besedilom "enega ali več razvezanih zakoncev" in beseda "vdovo" s "preživelega zakonca.";

(ii) v drugem odstavku se besedilo "svojemu deležu, se ta delež" nadomesti z "njegovemu ali njenemu deležu";

(dd) v členu 29 se besedi "razvezana žena" nadomestita z "razvezani zakonec", beseda "vdovi" pa z besedama "razvezanemu zakoncu";

(ee) v členu 31 se besedilo "starostno ali invalidsko pokojnino" nadomesti z "starostno pokojnino ali invalidnino";

(ff) v členu 31a se naslednje besedilo:

"ali po uredbah (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, ali (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72, ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73, ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2150/82, ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1679/85";

nadomesti z: "ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89 [2], Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002 [3], Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 [4], ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002 [5];"

(gg) v členu 34 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Člena 80 in 81 Kadrovskih predpisov se uporabljata tudi za otroke, rojene manj kot 300 dni po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je prejemal starostno pokojnino ali invalidnino.";

(hh) v členu 35 se besedilo "starostne, invalidske ali družinske pokojnine" nadomesti s "starostne ali družinske pokojnine ali invalidnine";

(ii) v členu 36 se za besedo "plač" doda besedi "in invalidnin";

(jj) črta se člen 39;

(kk) člen 40 se spremeni na naslednji način:

(i) v prvem odstavku se besedilo "starostne, invalidske, družinske ali začasne pokojnine" nadomesti z "starostne, ali družinske, ali začasne pokojnine, ali invalidnine";

(ii) drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

"Starostna pokojnina ali invalidnina se ne izplačuje sočasno s plačo, ki se izplačuje iz splošnega proračuna Evropske unije ali ki jo izplačuje ena od agencij, niti sočasno z nadomestilom iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov. Podobno sta nezdružljivi s kakršnimi koli osebnimi prejemki, ki izhajajo iz delovnega mesta v eni od institucij ali agencij.";

(ll) člen 42 se spremeni na naslednji način:

(i) besedilo "starostno ali invalidsko pokojnino" se nadomesti s "starostno pokojnino ali invalidnino";

(ii) med besedilo "za pokojnino" in "v enem letu" se dodata besedi "ali invalidnino";

(mm) v členu 44 se pred besedo "kratene" doda beseda "začasno", besedilo "po členu 86 Kadrovskih predpisov" pa se nadomesti z "po členu 9 Priloge IX";

(nn) v členu 45 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

"Upokojencem, ki stalno prebivajo v Evropski uniji, se prejemki izplačujejo v evrih na banko v državi članici, v kateri stalno prebivajo.

Upokojencem, ki stalno prebivajo izven Evropske unije, se pokojnine izplačujejo v evrih na banko v državi, v kateri stalno prebivajo. Izjemoma se pokojnine lahko izplačujejo v evrih na banko v državi, v kateri je sedež institucije, ali v tuji valuti v državi stalnega prebivališča upokojenca, pretvorjeni pa najnovejšem deviznem tečaju, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije.

Ta člen se smiselno uporablja za prejemnike invalidnine.";

(oo) v členu 46 se besedilo "starostne ali invalidske pokojnine" nadomesti s "starostne pokojnine ali invalidnine";

99. Priloga IX se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA IX

DISCIPLINSKI POSTOPEK

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 1

1. Kadar koli se v preiskavi OLAF razkrije možna osebna vpletenost uradnika ali nekdanjega uradnika institucije, se pod pogojem, da to ne škoduje preiskavi, zadevna oseba o tem hitro obvesti. V nobenem primeru se po končani preiskavi ne sme pripraviti sklepne ugotovitve, v katerih je z imenom naveden uradnik, če ta ni imel možnosti dati pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj. Te pripombe se navedejo v sklepnih ugotovitvah.

2. V primerih, ko je zaradi preiskave potrebna popolna zaupnost in ki zahtevajo uporabo preiskovalnih postopkov, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodišča, se v soglasju z organom za imenovanje izpolnjevanje obveznosti glede možnosti uradnika, da da pripombe, lahko začasno odloži. V takih primerih ni mogoče začeti disciplinskega postopka, preden ima uradnik možnost dati pripombe.

3. Če po preiskavi OLAF uradniku, domnevnem kršilcu, ni mogoče dokazati krivde, se zadevna preiskava brez nadaljnjih ukrepov ustavi z odločitvijo direktorja OLAF, ki uradnika in institucijo o tem pisno obvesti. Uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Člen 2

1. Pravila, določena v členu 1 te priloge, se s potrebnimi spremembami uporabljajo za druge upravne preiskave, ki jih izvaja organ za imenovanja.

2. Ko se preiskava zaključi, organ za imenovanja obvesti zadevno osebo in ji predloži sklepne ugotovitve poročila o preiskavi ter, na zahtevo in ob upoštevanju varovanja legitimnih interesov tretjih strank, vse dokumente, ki so neposredno povezani z domnevnimi obtožbami proti njej.

3. Institucije sprejmejo izvedbene postopke za ta člen v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 3

1. Po tem, ko je zadevni uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju lahko organ za imenovanja na podlagi poročila o preiskavi:

(a) odloči, da uradniku ni mogoče dokazati krivde, in o tem pisno obsveti uradnika; ali

(b) odloči, da se ne sprejmejo nobeni disciplinski ukrepi, čeprav je, ali se zdi, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti in, kadar je to primerno, uradnika opomni; ali

(c) v primeru neizpolnjevanja obveznosti v smislu člena 86 Kadrovskih predpisov:

(i) odloči, da začne disciplinski postopek, predviden v oddelku 4 te priloge ali

(ii) odloči, da začne disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo.

Člen 4

Uradnika, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati po določbah te priloge, se lahko pozove, da da pisne pripombe, lahko pa ga zastopa oseba, ki jo sam izbere.

Oddelek 2

Disciplinska komisija

Člen 5

1. V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija, v nadaljnjem besedilu "komisija". Komisija ima vsaj enega člana, izbranega izven institucije, ki je lahko njen predsednik.

2. Komisija ima predsednika in štiri člane, ki jih lahko nadomeščajo namestniki, in v primerih, ki se nanašajo na uradnike iz razredov do AD 13, dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot uradnik v disciplinskem postopku.

3. Člani komisije in njihovi namestniki so za vse primere, razen tistih, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 14 ali višjega.

4. Člani komisije in njihovi namestniki so za primere, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 16.

5. Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se dogovorita o priložnostnem postopku za imenovanje dodatnih članov iz odstavka 2, ki sodelujejo v primerih uslužbencev, napotenih na delo v tretjo državo.

Člen 6

1. Organ za imenovanja in odbor uslužbencev istočasno imenujeta po dva člana in namestnika.

2. Predsednika in namestnika predsednika imenuje organ za imenovanja.

3. Predsednik, člani in namestniki so imenovani za tri leta. Vendar pa institucije lahko predvidijo krajši mandat članov in namestnikov, pri čemer ta ne sme biti krajši od enega leta.

4. Dva člana komisije, razširjene v skladu s členom 5(2) te priloge, sta imenovana na naslednji način:

(a) organ za imenovanja pripravi seznam, na katerem sta, če je to mogoče, imeni po dveh uradnikov iz vsakega razreda vsake funkcionalne skupine. Istočasno pošlje odbor uslužbencev organu za imenovanja seznam, ki ga pripravi na enaki podlagi;

(b) v desetih dneh po obvestilu o poročilu, na katerem temelji odločitev o začetku disciplinskega postopka ali postopka, določenega v členu 22 Kadrovskih predpisov, predsednik komisije v prisotnosti zadevne osebe iz zgoraj omenjenih seznamov izžreba imeni dveh članov komisije, po enega iz vsakega seznama. Predsednik lahko odloči, da ga v tem postopku nadomešča tajnik. Predsednik obvesti zadevnega uradnika in posamezne člane komisije o njeni popolni sestavi.

5. Zadevni uradnik ima pravico, da v petih dneh po ustanovitvi komisije zavrne enega člana. Tudi institucija ima pravico zavrniti enega člana komisije.

V enakih mejah lahko člani komisije iz legitimnih razlogov prosijo za oprostitev dolžnosti in se umaknejo, če gre za navskrižje interesov.

Če je to potrebno, predsednik komisije izžreba nove člane, imenovane v skladu z odstavkom 4.

Člen 7

Komisiji pomaga tajnik, ki ga imenuje organ za imenovanja.

Člen 8

1. Predsednik in člani komisije so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

2. Posvetovanja in delo komisije so tajni.

Oddelek 3

Disciplinski ukrepi

Člen 9

1. Organ za imenovanja lahko izreče eno od naslednjih kazni:

(a) pisno opozorilo;

(b) opomin;

(c) odlog povišanja v stopnji za obdobje od enega do triindvajset mesecev;

(d) nazadovanje v stopnji;

(e) začasno degradiranje za obdobje med petnajst dnevi in enim letom;

(f) degradiranje v isti funkcionalni skupini;

(g) razporeditev v nižjo funkcionalno skupino, z ali brez degradiranja;

(h) odstranitev z delovnega mesta in, kadar je to primerno, pro tempore znižanje pokojnine ali zadržanje določenega zneska od invalidnine za določen čas; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. V primeru takega znižanja pa dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

2. Kadar uradnik dobiva starostno pokojnino ali invalidnino, organ za imenovanja lahko odloči, da za določen čas zadrži znesek od pokojnine ali invalidnine; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. Dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

3. Za eno kršitev dolžnosti se izreče ena disciplinska kazen.

Člen 10

Teža disciplinskih kazni je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinske kazni, ki se naloži, je treba upoštevati predvsem:

(a) vrsto kršitve in okoliščine, v katerih je do nje prišlo,

(b) v kakšni meri je kršitev negativno vplivala na integriteto, ugled ali interese institucij,

(c) v kakšni meri je bila kršitev posledica namernega dejanja ali malomarnosti,

(d) uradnikove razloge za kršitev,

(e) uradnikov razred in staž,

(f) stopnjo uradnikove osebne odgovornosti,

(g) raven uradnikovih dolžnosti in odgovornosti,

(h) ali kršitev vključuje ponavljajoča se dejanja ali obnašanje,

(i) uradnikovo obnašanje med kariero.

Oddelek 4

Disciplinski postopek, v katerem ne sodeluje disciplinska komisija

Člen 11

Organ za imenovanja se brez posvetovanja s komisijo lahko odloči za kazen v obliki pisnega opozorila ali opomina. Preden organ za imenovanja izreče tak ukrep, je uradnik zaslišan.

Oddelek 5

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo

Člen 12

1. Organ za imenovanja predloži komisiji poročilo, v katerem so jasno navedena dejstva v zvezi z obtožbo in, kadar je to primerno, okoliščine, v katerih so se pojavila, vključno z vsemi oteževalnimi ali olajševalnimi okoliščinami.

2. Poročilo se pošlje zadevnemu uradniku in predsedniku komisije, ki z njim seznani člane komisije.

Člen 13

1. Po prejemu poročila ima zadevni uradnik pravico pridobiti svoj celotni osebni spis in kopirati vse za postopek pomembne dokumente, tudi razbremenilne dokaze.

2. Zadevni uradnik ima za pripravo zagovora na voljo najmanj petnajst dni od datuma prejema poročila, s katerim se začne disciplinski postopek.

3. Zadevnemu uradniku lahko pomaga oseba, ki jo sam izbere.

Člen 14

Če zadevni uradnik v prisotnosti predsednika prizna svojo kršitev in brez pridržkov sprejme poročilo iz člena 12 te priloge, lahko organ za imenovanja v skladu z načelom sorazmernosti med vrsto kršitve in zagroženo kaznijo, zadevo umakne s komisije. Kadar se zadeva umakne s komisije, da predsednik mnenje o možni kazni.

Po tem postopku lahko organ za imenovanja, z odstopanjem od člena 11 te priloge, naloži eno od kazni, predvidenih v členu 9(1) (a) do (d) te priloge.

Pred priznanjem krivde je treba zadevnega uradnika seznaniti z možnimi posledicami takega priznanja.

Člen 15

Pred prvim sestankom komisije predsednik zadolži enega od članov, da pripravi splošno poročilo o zadevi in o tem obvesti druge člane komisije.

Člen 16

1. Komisija zasliši zadevnega uradnika; na zaslišanju lahko predloži pisne ali ustne pripombe, osebno ali preko zastopnika. Lahko pokliče priče.

2. Institucijo pred komisijo zastopa uradnik, ki ima v ta namen mandat organa za imenovanja in ima enake pravice kot zadevni uradnik

3. V primerih, ko je preiskavo začel OLAF, komisija lahko zasliši njegove preiskovalce.

Člen 17

1. Če disciplinska komisija meni, da glede dejstev v zvezi z obtožbo ali okoliščinami njihovega nastanka nima dovolj jasnih informacij, odredi preiskavo, v kateri lahko vsaka stran predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

2. Preiskovalna dejanja opravlja v imenu komisije njen predsednik ali član. Komisija zaradi preiskave lahko zahteva katere koli dokumente, povezane z obravnavano zadevo. Institucija ravna v skladu s tako zahtevo v morebitnem roku, ki ga določi komisija. Kadar se taka zahteva naslovi na uradnika, se njegova zavrnitev zabeleži.

Člen 18

Po proučitvi predloženih dokumentov in ob upoštevanju vseh ustnih ali pisnih izjav ter izidov opravljene preiskave komisija z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje o tem, ali so dejstva v zvezi z obtožbo dokazana in o kakršni koli kazni, ki bi morala izhajati iz njih. Mnenje podpišejo vsi člani komisije. K mnenju lahko vsak član priloži ločeno mnenje. Komisija pošlje mnenje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu prejema poročila organa za imenovanja, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve. Kadar se preiskava vodi na pobudo komisije, je rok štiri mesece, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve.

Člen 19

1. Predsednik o zadevah, ki jih obravnava komisija, ne glasuje, razen glede proceduralnih zadev ali ob neodločenem izidu glasovanja.

2. Predsednik zagotovi, da se odločitve komisije izvršijo in vsakega člana seznani z vsemi informacijami in dokumenti v zvezi z zadevo.

Člen 20

Zapisnike sestan kov disciplinske komisije pripravi tajnik. Priče podpišejo zapisnik o svojem pričanju.

Člen 21

1. Če se disciplinski postopek konča z izrekom ene od kazni, predvidene v členu 9 te priloge, plača stroške disciplinskega postopka, nastale na uradnikovo pobudo, zlasti honorar branilca, uradnik.

2. Vendar lahko v izjemnih primerih, kadar bi bilo breme za zadevnega uradnika neupravičeno, organ za imenovanja odloči drugače.

Člen 22

1. Po zaslišanju uradnika sprejme organ za imenovanja odločitev, predvideno v členih 9 in 10 te priloge, v dveh mesecih po prejemu mnenja komisije. Odločitev mora biti utemeljena.

2. Če organ za imenovanja odloči, da zadevo zaključi brez izreka kakršne koli disciplinske kazni, o tem takoj pisno obvesti zadevnega uradnika. Zadevni uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Oddelek 6

Začasna odstranitev z delovnega mesta

Člen 23

1. Če organ za imenovanja uradnika obdolži hude kršitve, bodisi zaradi nespoštovanja poklicnih obveznosti ali zaradi kršitve zakona, lahko obdolženo osebo takoj za določen ali nedoločen čas odstrani z delovnega mesta.

2. Organ za imenovanja sprejme tako odločitev po zaslišanju zadevnega uradnika, razen v izjemnih okoliščinah.

Člen 24

1. V odločbi o začasni odstranitvi z delovnega mesta je navedeno, ali uradnik med začasno odstranitvijo dobiva osebne prejemke v celoti, oziroma kateri del prejemkov se odtegne. Znesek, izplačan uradniku skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti v nobenem primeru nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

2. Položaj uradnika, ki je začasno odstranjen z delovnega mesta, je treba dokončno rešiti v šestih mesecih po datumu začetka suspenza. Če v šestih mesecih odločitev ni sprejeta, ima zadevni uradnik pravico ponovno dobivati celotne osebne prejemke, ob upoštevanju odstavka 3.

3. Po šestmesečnem roku iz odstavka 2 se osebni prejemki lahko še naprej odtegujejo, če je zadevni uradnik zaradi istih dejanj v kazenskem postopku in je zaradi tega v priporu. V takem primeru uradnik ne dobiva osebnih prejemkov v celoti, dokler pristojno sodišče ne odredi njegove izpustitve.

4. Zneski, odtegnjeni po odstavku 1, se uradniku vrnejo, če je s končno odločitvijo naložena disciplinska kazen, ki ni strožja od pisnega opozorila, opomina ali odloga povišanja v stopnji, ali če ni izrečena nobena disciplinska kazen; v slednjem primeru se vrnejo tudi obrestne obresti po stopnji, določeni v členu 12 Priloge XII.

Oddelek 7

Vzporeden kazenski pregon

Člen 25

Če pa uradnika za ta ista dejanja kazensko preganjajo, se končna odločitev sprejme šele po pravnomočni sodbi sodišča, ki je obravnavalo zadevo.

Oddelek 8

Končne določbe

Člen 26

Odločitve iz členov 11, 14, 22 in 23 te priloge se v primerih, ko se je preiskava začela na pobudo OLAF, pošljejo Uradu v vednost.

Člen 27

Uradnik, ki mu je bila izrečena disciplinska kazen, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih kazni pa po šestih letih. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi.

Člen 28

Če se ugotovijo nova z dokazi podprta dejstva, organ za imenovanja lahko obnovi disciplinski postopek na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega uradnika.

Člen 29

Če uradniku ni bila dokazana krivda po členih 1(3) in 22(2) te priloge, ima pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve organa za imenovanja popravi škoda, ki jo je utrpel.

Člen 30

Brez poseganja v člen 2(3) vsaka institucija, če se ji to zdi primerno, po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.

100. Priloga X se spremeni na naslednji način:

(a) v členu 2 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Organ za imenovanja opravi taka premeščanja po posebnem postopku, imenovanem "mobilnostni postopek";, za katerega po posvetovanju z odborom uslužbencev določi podrobna pravila za izvajanje.";

(b) v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

"Po mobilnostnem postopku je uradnik, ki dela v tretji državi, z odločitvijo organa za imenovanje lahko začasno razporejen na sedež institucije ali kateri koli drug kraj zaposlitve v Skupnosti; taka razporeditev, za katero ni potrebna predhodna objava prostega delovnega mesta, ne sme trajati dlje kakor štiri leta.";

(c) člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

1. Uradnik mora bivati v stanovanju, primernem za raven njegovih nalog in sestavo njegove vzdrževane družine, če le-tega preskrbi institucija.

2. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 določi organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev. V skladu s pogoji, ki veljajo za vsak kraj zaposlitve, organ za imenovanja odloči tudi o upravičenosti do pohištva in druge stanovanjske opreme.";

(d) v členu 6 se besedilo "petih koledarskih dni" nadomesti s "treh in pol delovnih dni";

(e) člen 7 se spremeni na naslednji način:

(i) v prvem odstavku se besedilo "petih koledarskih dni" nadomesti s "treh in pol delovnih dni", besedilo "dveh in pol koledarskih dni" pa z "dveh koledarskih dni";

(ii) v drugem odstavku se besedilo "dvajset koledarskih dni" nadomesti s "štirinajst delovnih dni";

(f) člen 9 se spremeni na naslednji način:

(i) v odstavku 1 se besedilo "dvajset zaporednih koledarskih dni" nadomesti s "štirinajst delovnih dni";

(ii) prvi pododstavek odstavka 2 se spremeni na naslednji način:

(a) besedilo "koledarskih dni" se nadomesti z "delovnih dni";

(b) črta se drugi stavek;

(g) člen 10(1) se spremeni na naslednji način:

(i) šesti pododstavek se spremeni na naslednji način:

(a) v četrti alinei se številka "8" nadomesti s "7";

(b) za četrto alineo se doda nova alinea:

"— 30 %, če je vrednost večja od 7, vendar ne večja od 9,";

(c) v peti alinei se številka "8" nadomesti z "9, vendar ne večja od 11";

(d) doda se naslednja alinea:

"— 40 %, če je vrednost večja od 11.";

(ii) dodata se naslednja pododstavka:

"Uradniki, ki so med zaposlitvijo razporejeni v kraj, ki se šteje za težak ali posebno težak in kjer je dodatek za življenjske razmere enak 30 %, 35 % ali 40 % in ki sprejemajo premestitev v drug kraj, kjer je višina dodatka 30 %, 35 % ali 40 %, dobijo poleg dodatka za življenjske razmere za novi kraj zaposlitve še dodatno premijo v višini 5 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka.

Ta premija se dodeljuje kumulativno za vsako razporeditev uradnika v kraj zaposlitve, ki se šteje za težak ali zelo težak; vendar pa znesek dodatka za življenjske razmere in premija ne smeta presegati 45 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka.";

(h) v prvem stavku prvega odstavka člena 13 se besedilo "vsakih šest mesecev" nadomesti z "enkrat letno";

(i) v prvem odstavku člena 16 se besedilo "v evrih ali v valuti države zaposlitve" nadomesti z "v evrih ali v valuti države zaposlitve ali v valuti, v kateri so stroški nastali".

(j) člen 17 se spremeni na naslednji način:

(i) prvi odstavek se spremeni, kakor sledi:

(a) besedilo "ne prebiva v opremljenem stanovanju, ki ga preskrbi institucija" se nadomesti z "prebiva v stanovanju, preskrbljenem na podlagi člena 5 ali 23 te priloge in";

(b) [se ne uporablja za slovensko različico]

(ii) v drugem odstavku se besedilo "dejanske stroške nastanitve" nadomesti z "druge stroške, nastale zaradi spremembe bivališča":

(k) člen 18 se spremeni na naslednji način:

(i) drugi in tretji odstavek se nadomestita, kakor sledi:

"Uradnik dobiva tudi hranarino, predvideno v členu 10 Priloge VII, znižano za 50 %, razen v primerih višje sile, kar določi organ za imenovanja.";

(ii) [se ne uporablja za slovensko različico].

(l) člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Uradnik, ki za službena potovanja, neposredno povezana z opravljanjem njegovih nalog, nima na voljo službenega avtomobila, dobi obrabnino za uporabo svojega avtomobila. Znesek obrabnine določi organ za imenovanja";

(m) v členu 21 se prvi in drugi odstavek nadomestita z naslednjim:

"Če mora uradnik ob začetku dela ali premestitvi spremeniti kraj bivanja, da bi izpolnil določbe člena 20 Kadrovskih predpisov, institucija pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, in glede na vrsto nastanitve, ki se uradniku lahko preskrbi v kraju zaposlitve, plača stroške:

(a) selitve dela ali vsega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se nahajajo, v kraj zaposlitve, in stroške prevoza osebnih stvari, če je zagotovljeno neopremljeno stanovanje;

(b) prevoza osebnih stvari ali skladiščenja pohištva in osebnih stvari, če je zagotovljeno opremljeno stanovanje.";

(n) v členu 23 se besedilo "njegovemu položaju" nadomesti z "njegovim nalogam.";

(o) črta se Poglavje 5, vključno s členom 26;

(p) črta se Poglavje 6, vključno s členom 27;

101. Priloga XI se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA XI

PRAVILA ZA IZVAJANJE ČLENOV 64 IN 65 KADROVSKIH PREDPISOV

POGLAVJE 1

LETNI PREGLED OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDEN V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV

Oddelek 1

Dejavniki za določitev letnih prilagoditev

Člen 1

1. Poročilo Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat)

Za namen presoje, predvidene v členu 65(1) Kadrovskih predpisov, Eurostat vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o spremembah življenjskih stroškov v Bruslju, o ekonomskih paritetah med Brusljem in nekaterimi kraji v državah članicah in o spremembah kupne moči plač v nacionalnih javnih službah centralnih vlad.

2. Spremembe življenjskih stroškov za Bruselj (bruseljski mednarodni indeks)

Eurostat pripravi indeks, ki temelji na podatkih, ki jih posredujejo belgijske oblasti, s katerim se merijo spremembe življenjskih stroškov uradnikov Skupnosti v Bruslju. Ta indeks (v nadaljnjem besedilu "bruseljski mednarodni indeks") upošteva spremembe od junija predhodnega leta do junija tekočega leta in temelji na statistični metodologiji, ki jo opredeli delovna skupina za člen 64 Kadrovskih predpisov iz člena 13.

3. Spremembe življenjskih stroškov izven Bruslja (ekonomske paritete in implicitni indeksi)

(a) v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi ali drugimi ustreznimi organi v državah članicah Eurostat izračuna ekonomske paritete, s katerimi se ugotavlja enakovrednost kupne moči:

(i) plač uradnikov Skupnosti, zaposlenih v prestolnicah držav članic, razen na Nizozemskem, kjer se uporabi Haag namesto Amsterdama, in v nekaterih drugih krajih zaposlitve, glede na Bruselj,

(ii) pokojnin uradnikov, ki se izplačujejo v državah članicah, glede na Belgijo.

(b) Ekonomske paritete se nanašajo na mesec junij vsakega leta.

(c) Ekonomske paritete se izračunajo tako, da je vsak osnovni element mogoče dvakrat letno sprotno dopolnjevati in neposredno preveriti vsaj enkrat vsakih pet let. Eurostat posodobi ekonomske paritete z uporabo najustreznejših indeksov, ki jih opredeli delovna skupina za člen 64 Kadrovskih predpisov iz člena 13.

(d) izven Belgije in Luksemburga se spremembe življenjskih stroškov v referenčnem obdobju merijo z implicitnimi indeksi. Ti indeksi so izračunani tako, da se bruseljski mednarodni indeks pomnoži s spremembami ekonomske paritete.

4. Spremembe kupne moči plač javnih uslužbencev centralnih vlad (posebni kazalci).

(a) Za merjenje odstotkovne spremembe kupne moči plač v nacionalnih javnih službah centralnih vlad, bodisi navzgor ali navzdol, Eurostat na podlagi informacij, ki jih pred koncem septembra posredujejo zadevni državni organi, izračuna posebne kazalce, ki kažejo spremembe realnih osebnih prejemkov javnih uslužbencev centralnih vlad med julijem predhodnega leta in julijem tekočega leta. V oba se vključi ena dvanajstina elementov, ki se izplačujejo letno.

Posebni kazalci so dveh vrst:

(i) en kazalec za vsako funkcionalno skupino, opredeljeno v Kadrovskih predpisih,

(ii) povprečni kazalec, ponderiran tako, da upošteva število javnih uslužbencev, primerljivih z vsako od funkcionalnih skupin.

Vsak od teh kazalcev se izrazi kot realni bruto in realni neto znesek. Pri preračunavanju bruto zneskov v neto zneske se upoštevajo obvezni odtegljaji in splošni davčni faktorji.

Za določitev bruto in neto indikatorjev za celo Evropsko unijo, Eurostat uporabi vzorec, v katerem so naslednje države članice: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Svet lahko na predlog Komisije po členu 65(3) Kadrovskih predpisov sprejme nov vzorec, ki predstavlja vsaj 75 % BDP Evropske unije in se uporablja od leta, ki sledi letu njegovega sprejetja. Rezultati za posamezno državo se ponderirajo sorazmerno z deležem njenega BDP, merjenega z uporabo paritet kupne moči iz najnovejših statističnih podatkov, objavljenih v skladu z definicijami nacionalnih računov v veljavnem evropskem sistemu računov.

(b) Na zahtevo Eurostata mu ustrezni državni organi predložijo dodatne podatke, ki jih urad potrebuje, da pripravi poseben kazalec za točno merjenje sprememb kupne moči javnih uslužbencev.

Če po dodatnem posvetovanju z zadevnimi nacionalnimi organi Eurostat ugotovi, da pridobljeni podatki kažejo statistična odstopanja ali če ne more pripraviti kazalcev, ki statistično točno merijo spremembe realnih prejemkov javnih uslužbencev v neki državi članici, o tem obvesti Komisijo in ji predloži vsa gradiva, potrebna za pripravo ocene.

(c) Poleg posebnih kazalcev Eurostat izračuna nekatere kontrolne kazalce. Eden od takih kazalcev je v obliki podatkov o realnih prejemkih per capita v centralni vladi, pripravljenih v skladu z definicijami nacionalnih računov v veljavnem evropskem sistemu računov.

V poročilu Eurostata o posebnih kazalcih so obrazložene razlike med temi kazalci in zgoraj omenjenimi kontrolnimi kazalci.

Člen 2

Vsake tri leta Komisija pripravi izčrpno poročilo o potrebah po kadrih v institucijah in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Na podlagi tega poročila Komisija po posvetovanju z drugimi institucijami v okviru Kadrovskih predpisov, če je to potrebno, predstavi Svetu predloge, v katerih upošteva vse pomembne dejavnike.

Oddelek 2

Ureditev letnega prilagajanja osebnih prejemkov in pokojnin

Člen 3

1. Na podlagi člena 65(3) Kadrovskih predpisov Svet na predlog Komisije in na podlagi meril iz oddelka 1 te priloge pred koncem vsakega leta sprejme sklep o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin z veljavnostjo od 1. julija.

2. Znesek prilagoditve se dobi tako, da se bruseljski mednarodni indeks pomnoži s posebnim kazalcem. Prilagoditev je določena kot enoten linearen odstotek.

3. Tako določen znesek prilagoditve se v skladu z naslednjo metodo vključi v tabele osnovnih plač v členu 66 Kadrovskih predpisov in v Prilogi XII h Kadrovskim predpisom ter v člene 20, 63 in 93 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

(a) neto osebni prejemki in neto pokojnine brez korekcijskega koeficienta se zvišajo ali znižajo za letno prilagoditev, navedeno zgoraj,

(b) nova tabela osnovnih plač se pripravi tako, da se izračuna bruto znesek, ki je, po odtegnitvi davka, opravljeni ob upoštevanju odstavka 4, in po obveznih odtegljajih prispevkov za socialno varnost in pokojnino, enak neto znesku,

(c) neto zneske se pretvori v bruto zneske tako, da se za osnovo vzame položaj neporočenega uradnika, ki ne prejema dodatkov, predvidenih v Kadrovskih predpisih.

4. Za namene uporabe Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se zneski iz člena 4 navedene Uredbe pomnožijo s faktorjem, ki se sestavljen iz:

(a) faktorja, ki izhaja iz prejšnje prilagoditve in/ali

(b) stopnje prilagoditve osebnih prejemkov iz odstavka 2.

5. Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg. Veljavni korekcijski koeficient:

(a) za plače uradnikov Skupnosti, ki so zaposleni v drugih državah članicah in v nekaterih drugih krajih zaposlitve,

(b) z odstopanjem od člena 82(1) Kadrovskih predpisov za pokojnine Skupnosti, ki se izplačujejo v drugih državah članicah za tisti del, ki ustreza pravicam, pridobljenim pred 1. majem 2004,

se določi na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in deviznimi tečaji, določenimi v členu 63 Kadrovskih predpisov za zadevne države.

V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabi postopek, določen v členu 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo ponderjev.

6. Institucije opravijo ustrezne pozitivne ali negativne prilagoditve osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov, nekdanjih uradnikov in drugih oseb z retroaktivnim učinkom za obdobje med dnem začetka veljavnosti in dnem uveljavitve odločitve o naslednji prilagoditvi.

Če ta retroaktivna prilagoditev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se takšno povračilo lahko porazdeli na obdobje manj kot dvanajst mesecev od začetka veljavnosti odločitve o naslednji letni prilagoditvi.

POGLAVJE 2

VMESNE PRILAGODITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 4

1. Vmesne prilagoditve osebnih prejemkov in pokojnin na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začnejo veljati 1. januarja, se opravijo v primeru, ko se življenjski stroški med junijem in decembrom (glede na prag občutljivosti, opredeljen v členu 6(1) te priloge) zelo spremenijo, pri čemer se upošteva napovedana sprememba kupne moči v tekočem letnem referenčnem obdobju.

2. Komisija pošlje Svetu predlog najkasneje v drugi polovici aprila.

3. Te vmesne prilagoditve se upoštevajo pri letni prilagoditvi plač.

Člen 5

1. Vsako leto v marcu izdela Eurostat na podlagi podatkov, ki jih dobi na sestanku, predvidenem v členu 12 te priloge, napoved sprememb kupne moči za zadevno obdobje.

Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu vmesne prilagoditve upošteva polovica tega odstotka.

2. Sprememba življenjskih stroškov za Bruselj se izmeri s pomočjo bruseljskega mednarodnega indeksa za obdobje od junija do decembra predhodnega koledarskega leta.

3. Za vsak kraj, za katerega je določen korekcijski koeficient (razen za Belgijo in Luksemburg), se za december izračuna ocena ekonomskih paritet, navedenih v členu 1(3). Sprememba življenjskih stroškov se izračuna v skladu s pravili iz člena 1(3).

Člen 6

1. Prag občutljivosti za šestmesečno obdobje, navedeno v členu 5(2) te priloge, je odstotek, ki ustreza 7 % za dvanajstmesečno obdobje.

2. Prag se uporabi v skladu z naslednjim postopkom, ob upoštevanju uporabe drugega pododstavka člena 5(1) te priloge:

(a) če je prag občutljivosti v Bruslju (merjen z bruseljskim mednarodnim indeksom od junija do decembra) dosežen ali presežen, se osebni prejemki v vseh krajih prilagodijo po postopku letnega prilagajanja,

(b) če prag občutljivosti v Bruslju ni dosežen, se prilagodijo samo korekcijski koeficienti za kraje, kjer so spremembe življenjskih stroškov (merjene z implicitnimi indeksi v obdobju od junija do decembra) * presegle prag.

Člen 7

Za namene člena 6 te priloge:

Znesek prilagoditve je bruseljski mednarodni indeks, pomnožen, kjer je to ustrezno, s polovico napovedanega posebnega kazalca, če je ta negativen.

Korekcijski koeficient je razmerje med ustrezno ekonomsko pariteto in deviznim tečajem, predvidenim v členu 63 Kadrovskih predpisov, pomnoženo z vrednostjo prilagoditve, če prag prilagoditve za Bruselj ni dosežen.

POGLAVJE 3

DATUM, KO ZAČNE VELJATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKIM DVIGOM ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)

Člen 8

1. Za kraje z visokim dvigom življenjskih stroškov (izmerjen s spremembo implicitnih indeksov) začne v primeru vmesne prilagoditve korekcijski koeficient veljati pred 1. januarjem ali, v primeru letne prilagoditve, 1. julija. To pa zato, da se izguba kupne moči uskladi s kuno močjo v kraju zaposlitve, kjer je sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti.

2. Datumi začetka veljavnosti letne prilagoditve so:

(a) 16. maj za kraje zaposlitve, kjer je implicitni indeks višji od 6,3 % in

(b) 1. maj za kraje zaposlitve, kjer je implicitni indeks višji od 12,6 %.

3. Datumi začetka veljavnosti vmesne prilagoditve so:

(a) 16. november za kraje zaposlitve, kjer je implicitni indeks višji od 6,3 % in

(b) 1. november za kraje zaposlitve, kjer je implicitni indeks višji od 12,6 %.

POGLAVJE 4

OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 9

1. Oblikovanje posebnega korekcijskega koeficienta za določen kraj zaposlitve lahko zahtevajo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Skupnosti ali predstavniki uradnikov Skupnosti.

Zahteva mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, mora Komisija pripraviti predlog za določitev korekcijskega koeficienta za ta kraj.

2. Enako Svet na predlog Komisije odloči, da odpravi uporabo korekcijskega koeficienta za nek določen kraj. V tem primeru mora predlog temeljiti na:

(a) zahtevi ustreznih organov zadevnih držav članic, uprave institucije Skupnosti ali predstavnikov uradnikov Skupnosti v nekem kraju zaposlitve, ki kaže, da se življenjski stroški v tem kraju ne razlikujejo več znatno (manj kot 2 %) od tistih v glavnem mestu zadevne države. To zbliževanje mora biti trajno, potrditi ga mora Eurostat,

(b) dejstvu, da v tem kraju ni več zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev Skupnosti.

3. Svet odloča o predlogu v skladu z drugim odstavkom člena 64 Kadrovskih predpisov.

POGLAVJE 5

DOLOČBA O IZJEMI

Člen 10

Če se na podlagi objektivnih podatkov, ki jih v ta namen predloži Komisija, oceni, da se ekonomski in socialni položaj v Skupnosti resno in nenadoma poslabša, da Komisija ustrezne predloge, o katerih Svet v skladu s postopkom iz člena 283 Pogodbe ES odloči s kvalificirano večino.

POGLAVJE 6

VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI Z USTREZNIMI ORGANI V DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 11

Eurostatova naloga je preverjati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, uporabljenih za oblikovanje dejavnikov, ki se upoštevajo pri prilagajanju osebnih prejemkov. Zlasti oceni ali opravi vse študije, potrebne za tako preverjanje.

Člen 12

Vsako leto marca skliče Eurostat delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ustreznih organov držav članic, imenovano "delovna skupina za člen 65 Kadrovskih predpisov".

Na sestanku proučijo statistično metodologijo in njeno izvajanje v zvezi z posebnimi in kontrolnimi kazalci.

Zagotovi se tudi podatke, potrebne za izdelavo napovedi sprememb kupne moči za namene vmesne prilagoditve osebnih prejemkov ter podatke o delovnem času centralnih državnih služb.

Člen 13

Vsaj enkrat letno, najkasneje septembra, skliče Eurostat delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ustreznih organov držav članic, imenovano "delovna skupina za člen 64 Kadrovskih predpisov".

Na sestanku preučijo statistično metodologijo in njeno izvajanje v zvezi z določanjem bruseljskega mednarodnega indeksa in ekonomskih paritet.

Člen 14

Na zahtevo Eurostata ga države članice obvestijo o vseh dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev centralnih vlad.

POGLAVJE 7

KONČNA DOLOČBA IN KLAVZULA O PREGLEDU

Člen 15

1. Določbe te Priloge se uporabljajo od 1. julija 2004 do 31. decembra 2012.

2. Ob koncu štiriletnega obdobja se proučijo glede na proračunske posledice. V ta namen Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter, kadar je to primerno, predlog sprememb te priloge na podlagi člena 283 Pogodbe ES.

102. Dodajo se naslednje Priloge:"

PRILOGA XII

PRAVILA ZA IZVAJANJE ČLENA 83A KADROVSKIH PREDPISOV

POGLAVJE 1

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

1. Za določitev prispevka uradnikov v pokojninski sistem iz člena 83(2) Kadrovskih predpisov Komisija vsakih pet let, prvič v letu 2004, opravi aktuarsko oceno ravnotežja pokojninskega sistema in člena 83a(3) Kadrovskih predpisov. V tej oceni je navedeno, ali je prispevek uradnikov zadosten za financiranje ene tretjine stroškov pokojninskega sistema.

2. Ob pripravi pregleda iz člena 83a(4) Kadrovskih predpisov Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno, pri čemer upošteva populacijske spremembe, opredeljene v členu 9 te priloge, spremembe obrestne mere, opredeljene v členu 10 te priloge in stopnje letne spremembe plačnih lestvic uradnikov EU, opredeljene v členu 11 te priloge.

3. Ocena in posodobitve se opravijo v vsakem letu n, na podlagi populacije aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

Člen 2

1. Vsaka prilagoditev prispevne stopnje začne učinkovati 1. julija, sočasno z letno prilagoditvijo osebnih prejemkov po členu 65 Kadrovskih predpisov. Nobena prilagoditev ne sme povzročiti, da bi bil prispevek več kot eno odstotno točko nad ali pod stopnjo, veljavno v predhodnem letu.

2. Prilagoditev, ki začne učinkovati 1. julija 2004, ne sme povzročiti, da bi bil prispevek višji od 9,75 %. Prilagoditev, ki začne učinkovati 1. julija 2005, ne sme povzročiti, da bi bil prispevek višji od 10,25 %.

3. Razlika med prilagoditvijo prispevne stopnje, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, in med prilagoditvijo, ki izhaja iz odstopanja iz odstavka 2, se ne sme nikoli izterjati ali torej upoštevati pri kasnejših aktuarskih izračunih. Prispevna stopnja, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, se navede v poročilu o oceni, predvideni v členu 1 te priloge.

POGLAVJE 2

OCENA AKTUARSKEGA RAVNOTEŽJA

Člen 3

V petletnih aktuarskih ocenah se določijo pogoji za uravnoteženje, pri čemer se kot obremenitve sistema upoštevajo starostne pokojnine, opredeljene v členu 77 Kadrovskih predpisov, invalidnine, opredeljene v členu 78 Kadrovskih predpisov, družinske pokojnine, opredeljene v členih 79 in 80 Kadrovskih predpisov.

Člen 4

1. Aktuarsko ravnotežje se oceni na podlagi metode izračunavanja, določene v tem poglavju.

2. Po tej metodi predstavlja "aktuarska vrednost" pokojninskih pravic, pridobljenih pred datumom izračuna, preteklo obveznost iz delovnega razmerja, medtem ko predstavlja aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene v letu dela, ki se začne na datum izračuna, "strošek iz delovnega razmerja".

3. Domneva se, da se bodo vse upokojitve (razen zaradi invalidnosti) pojavile v določeni povprečni starosti (r). Povprečno upokojitveno starost je treba posodobiti le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge, za različne skupine zaposlenih je ta lahko različna.

4. Pri določanju aktuarskih vrednosti:

(a) se upoštevajo prihodnje spremembe uradnikove osnovne plače med datumom izračuna in domnevno upokojitveno starostjo;

(b) se ne upoštevajo pokojninske pravice, prislužene pred datumom izračuna (pretekla obveznost iz delovnega razmerja).

5. V aktuarski oceni stroškov iz delovnega razmerja se upoštevajo vse ustrezne določbe, predvidene v teh Kadrovskih predpisih (predvsem v Prilogah VIII in XIII).

6. Za določitev realne diskontne stopnje in letne spremembe plačnih lestvic uradnikov Skupnosti se uporabi postopek glajenja. Glajenje se dobi s pomočjo dvanajst-letne drseče sredine obrestnih mer in povišanja plačnih lestvic.

Člen 5

1. Formula za prispevek temelji na enačbi:

prispevna stopnja za leto n = strošek iz delovnega razmerja za leto n/seštevek letnih osnovnih plač

2. Prispevek uslužbencev za stroške financiranja pokojninskega sistema se izračuna kot ena tretjina razmerja med stroškom iz delovnega razmerja za tekoče leto (n) za vse uradnike, ki so aktivni člani pokojninskega sistema in med seštevkom letnih osnovnih plač za isto populacijo aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

3. Strošek iz delovnega razmerja je znesek:

(a) stroška iz delovnega razmerja za upokojitev (podrobnosti v členu 6 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene med letom n, vključno z vrednostjo tistega dela te pokojnine, ki bo postal izplačljiv preživelemu zakoncu in/ali vzdrževanim otrokom ob smrti uradnika po upokojitvi (vsota, ki se izplača po smrti);

(b) stroška iz delovnega razmerja za invalidnost (podrobnosti v členu 7 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive aktivnim uradnikom, za katere se pričakuje, da bodo v letu n postali invalidi; in

(c) stroška iz delovnega razmerja za družinske pokojnine (podrobnosti v členu 8 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive na račun aktivnih uradnikov, za katere se pričakuje, da bodo v letu n umrli.

4. Ocena stroškov iz delovnega razmerja temelji na pokojninskih pravicah in ustreznih anuitetah, določenih v členih 6 do 8 te priloge.

Aktuarska sedanja vrednost anuitet je en EUR letno, ob upoštevanju obrestne mere, stopnje letne sprememb plačnih lestvic in verjetnosti preživetja do upokojitvene starosti.

5. Upošteva se znesek življenjskega minimuma, naveden v poglavju 2 naslova V Kadrovskih predpisov in v Prilogi VIII.

Člen 6

1. Za izračun vrednosti starostnih pokojnin se pokojninske pravice, pridobljene v letu n, izračunajo za vsakega aktivnega uradnika tako, da se njegova predvidena osnovna plača ob upokojitvi pomnoži z zanj veljavnim odmernim faktorjem.

Če so kumulativne pokojninske pravice (pravice iz zaposlitve, vključno s premestitvami), pripisane uradniku na dan 31. decembra leta n-1, vsaj 70 %, se šteje, da v letu n ni pridobil pravice do pokojnine.

2. Predvidena osnovna plača (PS) ob upokojitvi se izračuna iz osnovne plače na dan 31. decembra predhodnega leta in ob upoštevanju stopnje letne rasti plačnih lestvic ter ocenjene letne stopnje rasti zaradi delovne dobe in napredovanja, kakor sledi:

PS = SAL ×

1 + GSG + ISPm

pri čemer je:

SAL = sedanja plača

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ISP = ocenjena letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

Ker se opravijo realni izračuni, brez inflacije, sta stopnja letne spremembe v plačnih lestvicah in letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj, stopnji rasti brez inflacije.

3. Na podlagi izračuna pokojninskih pravic, ki jih zasluži uradnik, se aktuarska vrednost teh pokojninskih pravic (in pokojnin, izplačljivih preživelim družinskim članom) izračuna tako, da se letne pokojninske pravice, opredeljene zgoraj, pomnožijo z vsoto:

(a) takoj plačljive, za m let odložene anuitete, v starosti x:

=

1

p

x × 1 + GSGk − m − 0.5

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti;

in

(b) takoj plačljive odložene anuitete, izplačljive preživelim družinskim članom v starostih x in y, pri čemer je y domnevna starost zakonca. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in s stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom, določeno v skladu s prilogo VIII:

=

1

p

1 −

kpx × 1 + GSGk − m − 0.5

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo uradnik, star x let, čez k let še živ

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec uradnika, starega x let), čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti.

4. Izračun stroškov iz delovnega razmerja za upokojitev upošteva:

(a) odmerno premijo za uradnike, ki ostanejo v delovnem razmerju po upokojitveni starosti;

(b) koeficient znižanja za uradnike, ki prenehajo delati pred upokojitveno starostjo.

Člen 7

1. Za izračun vrednosti invalidnin se število invalidnin, za katere se pričakuje, da bodo postale izplačljive v letu n, oceni tako, da se za vsakega aktivnega uradnika uporabi verjetnost, da v letu n postane invalid. To verjetnost se nato pomnoži z letnim zneskom invalidnin, do katerih bo upravičen uradnik.

2. Pri izračunu aktuarske vrednosti invalidnin, ki se prvič izplačajo v letu n, se uporabijo naslednje anuitete:

(a) takoj plačljiva začasna anuiteta v starosti x let:

=

1

p

x × 1 + GSGk − 0.5

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic),

in

(b) takoj plačljiva anuiteta, ki se izplača preživelim družinskim članom. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in z stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom:

=

1

p

1 −

kpx × 1 + GSGk − 0.5

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

Člen 8

1. Vrednost pokojninskih pravic, ki bodo v letu n postale izplačljive preživelim družinskim članom, se meri tako, da se za vsakega uradnika uporabi verjetnost, da med letom lahko umre. Nato se to verjetnost pomnoži z letnim zneskom zakončeve pokojnine, ki bo postala izplačljiva v tekočem letu. Pri izračunu se upoštevajo morebitne pokojnine po starših, ki lahko postanejo izplačljive.

2. Pri izračunu aktuarske vrednosti pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive preživelim družinskim članom v letu n, se uporabi takoj plačljiva anuiteta. Ta anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen:

=

1

p

y × 1 + GSGk − 0.5

pri čemer je:

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tabel umrljivosti.

POGLAVJE 3

SISTEM IZRAČUNAVANJA

Člen 9

1. Demografski parametri, ki se upoštevajo pri aktuarski oceni, temeljijo na opazovanju populacije, vključene v sistem, in se sestoji iz aktivno zaposlenih in upokojencev. Te podatke Komisija zbira letno, pri čemer uporabi podatke, ki jih dobi od različnih institucij in agencij, katerih zaposleni so vključeni v sistem.

Na podlagi opazovanja te populacije se sklepa predvsem na strukturo populacije, povprečno upokojitveno starost in preglednice invalidnosti.

2. Tabele umrljivosti se nanašajo na populacijo, ki ima kar najbolj podobne značilnosti kot populacija, ki je vključena v sistem. Posodobijo se le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge.

Člen 10

1. Obrestne mere, ki se upoštevajo pri aktuarskih izračunih, temeljijo na opazovanih povprečnih letnih obrestnih merah dolgoročnih javnih dolgov držav članic, ki jih objavi Komisija. Za izračun ustrezne obrestne mere brez inflacije, potrebne za aktuarske izračune, se uporabi ustrezen indeks cen življenjskih potrebščin.

2. Efektivna letna mera, ki se uporabi pri aktuarskih izračunih, je povprečje dejanskih povprečnih obrestnih mer za 12 let pred tekočim letom.

Člen 11

1. Letna sprememba plačnih lestvic uradnikov, ki se upošteva pri aktuarskih izračunih, temelji na posebnih kazalcih iz člena 1(4) Priloge XI.

2. Efektivna letna mera, ki se uporabi pri aktuarskih izračunih, je povprečje neto posebnih kazalcev za Evropsko unijo za 12 let pred tekočim letom.

Člen 12

Obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII za izračun obrestnih obresti je efektivna obrestna mera iz člena 10 te priloge, ki se ob petletnih aktuarskih ocenah po potrebi revidira.

POGLAVJE 4

IZVAJANJE

Člen 13

1. Za tehnično izvajanje te priloge je odgovoren Eurostat.

2. Pri pripravi aktuarske ocene iz člena 1 te priloge Eurostatu pomaga eden ali več usposobljenih neodvisnih strokovnjakov. Eurostat jim zagotovi predvsem parametre iz členov 9 do 11 te priloge.

3. Vsako leto 1. septembra Eurostat predloži poročilo o oceni in posodobitvah iz člena 1 te priloge.

4. Vsa vprašanja glede metodologije, ki se pojavijo pri izvajanju te priloge, obravnava Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi strokovnjaki iz ustreznih organov držav članic in usposobljenim neodvisnim strokovnjakom ali strokovnjaki. V ta namen Eurostat skliče sestanek te skupine vsaj vsako leto. Če se zdi Eurostatu potrebno, lahko sestanke skliče pogosteje.

POGLAVJE 5

KLAVZULA O REVIZIJI

Člen 14

1. Členi 2(1), drugi stavek, in (3), 9, 10, 11 in 12 te priloge se uporabljajo od 1. julija 2004 do 30. junija 2013.

2. Ob petletni aktuarski oceni lahko Svet na podlagi poročila in, če je to primerno, skupaj s predlogom Komisije, ki ga ta predloži po pridobitvi mnenja Odbora za Kadrovske predpise, ponovno obravnava to prilogo, predvsem glede na njene proračunske posledice in aktuarsko ravnotežje. Svet odloča o tem predlogu s kvalificirano večino, predvideno v prvi alinei člena 205(2) Pogodbe ES.

3. Z odstopanjem od člena 83a Kadrovskih predpisov in odstavka 2 tega člena, se druga ocena, poročilo in, po potrebi, predlog Komisije predložijo Svetu do konca leta 2008.

PRILOGA XIII

Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike Skupnosti (člen 107a Kadrovskih predpisov)

Oddelek 1

Člen 1

1. V obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se člen 5(1) in (2) Kadrovskih predpisov nadomesti z naslednjim:

"1. Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v padajočem vrstnem redu v štiri kategorije, in sicer A*, B*, C* in D*.

2. V kategoriji A* je dvanajst, v kategoriji B* devet, v kategoriji C* sedem in v kategoriji D* pet razredov."

2. Vsako sklicevanje na datum zaposlitve se šteje kot sklicevanje na datum začetka dela.

Člen 2

1. 1. maja 2004 se, ob upoštevanju člena 8 te priloge, razredi uradnikov, ki imajo enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, preimenujejo na naslednji način:

Prejšnji razred | Nov (vmesni razred) | Prejšnji razred | Nov (vmesni razred) | Prejšnji razred | Nov (vmesni razred) | Prejšnji razred | Nov (vmesni razred) |

A1 | A*16 | | | | | | |

A2 | A*15 | | | | | | |

A3/LA3 | A*14 | | | | | | |

A4/LA4 | A*12 | | | | | | |

A5/LA5 | A*11 | | | | | | |

A6/LA6 | A*10 | B1 | B*10 | | | | |

A7/LA7 | A*8 | B2 | B*8 | | | | |

A8/LA8 | A*7 | B3 | B*7 | C1 | C*6 | | |

| | B4 | B*6 | C2 | C*5 | | |

| | B5 | B*5 | C3 | C*4 | D1 | D*4 |

| | | | C4 | C*3 | D2 | D*3 |

| | | | C5 | C*2 | D3 | D*2 |

| | | | | | D4 | D*1 |

2. Ob upoštevanju določb člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo, kakor predvidevajo naslednje tabele (v evrih):

Kategorija A |

Prejšnji razredi | Nov vmesni razred | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

A1 | A*16 | 14822,86 | 15445,74 | 16094,79 | 16094,79 | 16094,79 | 16094,79 | | |

| | 12717,09 | 13392,63 | 14068,17 | 14743,71 | 15419,25 | 16094,79 | | |

| | 0,8579377 | 0,8670760 | 0,8740822 | 0,9160548 | 0,9580274 | 1,0 | | |

A2 | A*15 | 13100,93 | 13651,45 | 14225,11 | 14620,87 | 14822,86 | 15445,74 | | |

| | 11285,38 | 11930,01 | 12574,64 | 13219,27 | 13863,90 | 14508,53 | | |

| | 0,8614182 | 0,8739006 | 0,8839749 | 0,9041370 | 0,9353053 | 0,9393224 | | |

A3 | A*14 | 11579,04 | 12065,60 | 12572,62 | 12922,41 | 13100,93 | 13651,45 | 14225,11 | 14822,86 |

| | 9346,34 | 9910,20 | 10474,06 | 11037,92 | 11601,78 | 12165,64 | 12729,50 | 13293,36 |

| | 0,8071775 | 0,8213599 | 0,8330849 | 0,8541688 | 0,8855692 | 0,8911610 | 0,8948613 | 0,8968148 |

| A*13 | 10233,93 | 10663,98 | 11112,09 | 11421,25 | 11579,04 | | | |

A4 | A*12 | 9045,09 | 9425,17 | 9821,23 | 10094,47 | 10233,93 | 10663,98 | 11112,09 | 11579,04 |

| | 7851,92 | 8292,03 | 8732,14 | 9172,25 | 9612,36 | 10052,47 | 10492,58 | 10932,69 |

| | 0,8680864 | 0,8797751 | 0,8891086 | 0,9086411 | 0,9392638 | 0,9426565 | 0,9442490 | 0,9441793 |

A5 | A*11 | 7994,35 | 8330,28 | 8680,33 | 8921,83 | 9045,09 | 9425,17 | 9821,23 | 10233,93 |

| | 6473,51 | 6857,02 | 7240,53 | 7624,04 | 8007,55 | 8391,06 | 8774,57 | 9158,08 |

| | 0,8097606 | 0,8231440 | 0,8341307 | 0,8545377 | 0,8852925 | 0,8902821 | 0,8934288 | 0,8948742 |

A6 | A*10 | 7065,67 | 7362,57 | 7671,96 | 7885,41 | 7994,35 | 8330,28 | 8680,33 | 9045,09 |

| | 5594,32 | 5899,56 | 6204,80 | 6510,04 | 6815,28 | 7120,52 | 7425,76 | 7731,00 |

| | 0,7917607 | 0,8012909 | 0,8087633 | 0,8255804 | 0,8525121 | 0,8547756 | 0,8554698 | 0,8547179 |

| A*9 | 6244,87 | 6507,29 | 6780,73 | 6969,38 | 7065,67 | | | |

A7 | A*8 | 5519,42 | 5751,35 | 5993,03 | 6159,77 | 6244,87 | 6507,29 | | |

| | 4815,59 | 5055,21 | 5294,83 | 5534,45 | 5774,07 | 6013,69 | | |

| | 0,8724812 | 0,8789606 | 0,8834980 | 0,8984832 | 0,9246101 | 0,9241466 | | |

A8 | A*7 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5444,21 | 5519,42 | | | |

| | 4258,95 | 4430,71 | | | | | | |

| | 0,8730505 | 0,8716311 | | | | | | |

| A*6 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4811,77 | 4878,24 | | | |

| A*5 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4252,80 | 4311,55 | | | |

Kategorija B |

Prejšnji razredi | Nov vmesni razred | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

| B*11 | 7994,35 | 8330,28 | 8680,33 | 8921,83 | 9045,09 | | | |

B1 | B*10 | 7065,67 | 7362,57 | 7671,96 | 7885,41 | 7994,35 | 8330,28 | 8680,33 | 9045,09 |

| | 5594,32 | 5899,56 | 6204,80 | 6510,04 | 6815,28 | 7120,52 | 7425,76 | 7731,00 |

| | 0,7917607 | 0,8012909 | 0,8087633 | 0,8255804 | 0,8525121 | 0,8547756 | 0,8554698 | 0,8547179 |

| B*9 | 6244,87 | 6507,29 | 6780,73 | 6969,38 | 7065,67 | | | |

B2 | B*8 | 5519,42 | 5751,35 | 5993,03 | 6159,77 | 6244,87 | 6507,29 | 6780,73 | 7065,67 |

| | 4847,05 | 5074,29 | 5301,53 | 5528,77 | 5756,01 | 5983,25 | 6210,49 | 6437,73 |

| | 0,8781810 | 0,8822781 | 0,8846160 | 0,8975611 | 0,9217181 | 0,9194688 | 0,9159029 | 0,9111280 |

B3 | B*7 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5444,21 | 5519,42 | 5751,35 | 5993,03 | 6244,87 |

| | 4065,67 | 4254,62 | 4443,57 | 4632,52 | 4821,47 | 5010,42 | 5199,37 | 5388,32 |

| | 0,8334297 | 0,8369898 | 0,8389096 | 0,8509077 | 0,8735465 | 0,8711729 | 0,8675695 | 0,8628394 |

B4 | B*6 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4811,77 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5519,42 |

| | 3516,44 | 3680,31 | 3844,18 | 4008,05 | 4171,92 | 4335,79 | 4499,66 | 4663,53 |

| | 0,8155860 | 0,8191701 | 0,8211393 | 0,8329679 | 0,8552101 | 0,8529580 | 0,8494989 | 0,8449312 |

B5 | B*5 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4252,80 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4878,24 |

| | 3143,24 | 3275,85 | 3408,46 | 3541,07 | 3673,68 | 3806,29 | 3938,90 | 4071,51 |

| | 0,8248480 | 0,8249807 | 0,8237611 | 0,8326444 | 0,8520555 | 0,8472109 | 0,8413720 | 0,8346268 |

| B*4 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3758,76 | 3810,69 | | | |

| B*3 | 2976,76 | 3101,85 | 3232,19 | 3322,12 | 3368,02 | | | |

Kategorija C |

Prejšnji razredi | Nov vmesni razred | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

| C*7 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5444,21 | 5519,42 | | | |

C1 | C*6 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4811,77 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5519,42 |

| | 3586,63 | 3731,26 | 3875,89 | 4020,52 | 4165,15 | 4309,78 | 4454,41 | 4599,04 |

| | 0,8318656 | 0,8305106 | 0,8279127 | 0,8355595 | 0,8538223 | 0,8478411 | 0,8409561 | 0,8332470 |

C2 | C*5 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4252,80 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4878,24 |

| | 3119,61 | 3252,15 | 3384,69 | 3517,23 | 3649,77 | 3782,31 | 3914,85 | 4047,39 |

| | 0,8186470 | 0,8190122 | 0,8180164 | 0,8270387 | 0,8465100 | 0,8418734 | 0,8362348 | 0,8296824 |

C3 | C*4 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3758,76 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4311,55 |

| | 2910,01 | 3023,56 | 3137,11 | 3250,66 | 3364,21 | 3477,76 | 3591,31 | 3704,86 |

| | 0,8640121 | 0,8615260 | 0,8578323 | 0,8648224 | 0,8828349 | 0,8758292 | 0,8679526 | 0,8592873 |

C4 | C*3 | 2976,76 | 3101,85 | 3232,19 | 3322,12 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3810,69 |

| | 2629,42 | 2735,93 | 2842,44 | 2948,95 | 3055,46 | 3161,97 | 3268,48 | 3374,99 |

| | 0,8833161 | 0,8820317 | 0,8794161 | 0,8876711 | 0,9071977 | 0,9009642 | 0,8937550 | 0,8856638 |

C5 | C*2 | 2630,96 | 2741,52 | 2856,72 | 2936,20 | 2976,76 | | | |

| | 2424,48 | 2523,83 | 2623,18 | 2722,53 | | | | |

| | 0,9215191 | 0,9205951 | 0,9182489 | 0,9272291 | | | | |

| C*1 | 2325,33 | 2423,04 | 2524,86 | 2595,11 | 2630,96 | | | |

Kategorija D |

Prejšnji razredi | Nov vmesni razred | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

| D*5 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4252,8 | 4311,55 | | | |

D1 | D*4 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3758,76 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4311,55 |

| | 2740,03 | 2859,83 | 2979,63 | 3099,43 | 3219,23 | 3339,03 | 3458,83 | 3578,63 |

| | 0,8135433 | 0,8148732 | 0,8147699 | 0,8245884 | 0,8447893 | 0,8408918 | 0,8359346 | 0,8300101 |

D2 | D*3 | 2976,76 | 3101,85 | 3232,19 | 3322,12 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3810,69 |

| | 2498,38 | 2604,79 | 2711,20 | 2817,61 | 2924,02 | 3030,43 | 3136,84 | 3243,25 |

| | 0,8392951 | 0,8397537 | 0,8388121 | 0,8481361 | 0,8681718 | 0,8634835 | 0,8577585 | 0,8510926 |

D3 | D*2 | 2630,96 | 2741,52 | 2856,72 | 2936,20 | 2976,76 | 3101,85 | 3232,19 | 3368,02 |

| | 2325,33 | 2424,85 | 2524,37 | 2623,89 | 2723,41 | 2822,93 | 2922,45 | 3021,97 |

| | 0,8838333 | 0,8844911 | 0,8836603 | 0,8936346 | 0,9148907 | 0,9100795 | 0,9041702 | 0,8972542 |

D4 | D*1 | 2325,33 | 2423,04 | 2524,86 | 2595,11 | | 2630,96 | | |

| | 2192,47 | 2282,38 | 2372,29 | 2462,20 | | | | |

| | 0,9428640 | 0,9419476 | 0,9395718 | 0,9487849 | | | | |

3. Plače za nove vmesne razrede se uporabljajo kot veljavni zneski v smislu člena 7 te priloge.

Člen 3

Postopek, opisan v členu 2(1) te priloge, ne vpliva na uradnikovo stopnjo in položaj, pridobljen v razredu in stopnji. Plače se določijo v skladu s členom 7 te priloge.

Člen 4

Za namene teh določb in za obdobje, opredeljeno v uvodnem stavku člena 1 te priloge, se:

(a) besedi "funkcionalna skupina" nadomestita s "kategorija":

(i) v Kadrovskih predpisih v:

- členu 5(5),

- členu 6(1),

- členu 7(2),

- členu 31(1),

- tretjem odstavku člena 32,

- členu 39, točki (f),

- členu 40(4),

- lenu 41(3),

- členu 51 (1), (2), (8) in (9),

- prvem odstavku člena 78;

(ii) v Prilogi II h Kadrovskim predpisom v četrtem odstavku člena 1;

(iii) v Prilogi III h Kadrovskim predpisom v:

- členu 1(1), točki (c),

- četrtem odstavku člena 3;

(iv) v Prilogi IX h Kadrovskim predpisom v:

- členu 5,

- členu 9(1), točkah (f) in (g);

(b) besedilo "funkcionalna skupina AD" nadomesti s "kategorija A*":

(i) v Kadrovskih predpisih v:

- členu 5(3), točki (c);

- tretjem odstavku člena 48;

- drugem odstavku člena 56;

(ii) v Prilogi II h Kadrovskim predpisom v prvem odstavku člena 10;

(c) besedilo "funkcionalna skupina AST" nadomesti s "kategorije B*, C* in D*":

(i) v Kadrovskih predpisih v:

- drugem odstavku člena 43;

- tretjem odstavku člena 48;

(ii) v Prilogi VI h Kadrovskim predpisom v členih 1 in 3;

(d) v tretjem odstavku člena 56 Kadrovskih predpisov se besedilo "razredi AST 1 do AST 4" nadomesti s "kategorije C* in D* razredov 1 do 4";

(e) v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov se besedilo "funkcionalna skupina AST" nadomesti s "kategoriji B* in C*";

(f) člen 29(4) Kadrovskih predpisov se nadomesti z: "Evropski parlament organizira pred 1. majem 2006 vsaj en natečaj za kategorije C*, B* in A*";

(g) v drugem odstavku člena 43 Kadrovskih predpisov se besedi "funkcijo upravljavca" nadomestita s "funkcijo v naslednji višji kategoriji";

(h) v členu 45a(1) Kadrovskih predpisov se besedilo "funkcionalne skupine AST lahko" nadomesti s "kategorije B* lahko", besedilo "v funkcionalni skupini AD" pa z "na delovno mesto v kategoriji A*";

(i) v členu 46 Kadrovskih predpisov se besedilo "AD 9 do AD 14" nadomesti z "A*9 do A*14";

(j) v odstavku 2 člena 29 Kadrovskih predpisov se besedilo "razredu AD 16 ali AD 15" nadomesti z "razredu A*16 ali A*15", besedilo "razredu AD 15 ali 14" pa z "razredu A*15 ali A*14";

(k) v prvem odstavku člena 12 Priloge II h Kadrovskim predpisom se besedilo "AD 14" nadomesti z "A*14";

(l) v členu 5 Priloge IX h Kadrovskim predpisom se:

(i) v odstavku 2 besedilo "AD 13" nadomesti z "A*13";

(ii) v odstavku 3 besedilo "AD 14" nadomesti z "A*14 ali višji", besedilo "AD 16 ali 15" pa z "A*16 ali A*15";

(iii) v odstavku 4 besedilo "AD 16" nadomesti z "A*16", besedilo "AD 15" pa z "A*15";

(m) v drugem odstavku člena 43 Kadrovskih predpisov se črta besedilo "v razred 4 ali višje";

(n) v členu 5(4) Kadrovskih predpisov se sklic na Prilogo I, točko A, nadomesti s sklicem na Prilogo XIII.1;

(o) povsod v besedilu Kadrovskih predpisov se sklic na osnovno mesečno plačo uradnika iz razreda AST 1 nadomesti s sklicem na osnovno mesečno plačo uradnika iz razreda D*1.

Člen 5

1. Ne glede na člen 45 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so 1. maja 2004 upravičeni do napredovanja, ohranijo upravičenost, tudi če v svojem razredu niso dopolnili najmanj dveh let.

2. Uradniki, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo, so, če pride do premestitve po 1. maju 2004, razporejeni v razred in stopnjo, ki so jo imeli v prejšnji kategoriji, ali, v nasprotnem primeru, na prvo stopnjo v začetnem razredu nove kategorije.

3. Členi 1 do 11 te priloge se uporabljajo za pred 1. majem 2004 zaposlene začasne uslužbence, ki se kasneje zaposlijo kot uradniki v skladu z odstavkom 4.

4. Začasni uslužbenci, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo, ali na seznamu uspešnih kandidatov notranjega natečaja, so, če se zaposlijo po 1. maju 2004, razporejeni v razred in stopnjo, ki so jo imeli kot začasni uslužbenci v prejšnji kategoriji, ali, v nasprotnem primeru, na prvo stopnjo v začetnem razredu nove kategorije.

5. Uradnik, ki je na dan 30. aprila 2004 v razredu A3, ob imenovanju za direktorja po tem datumu napreduje v naslednji višji razred v skladu s členom 7(5) te priloge. Zadnji stavek člena 46 Kadrovskih predpisov se ne uporablja.

Člen 6

Brez poseganja v člena 9 in 10 te priloge se za prvo napredovanje uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov in Priloge I, točke B h Kadrovskim predpisom prilagodi, da je skladen z ureditvijo, ki je v vsaki instituciji veljala pred tem datumom.

Če uradnik napreduje pred 1. majem 2004, urejajo tako napredovanje določbe Kadrovskih predpisov, ki so v veljavi na datum začetka veljavnosti napredovanja.

Člen 7

Osnovne mesečne plače uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, se določijo v skladu z naslednjimi pravili:

1. Preimenovanje razredov na podlagi člena 2(1) te priloge ne sme povzročiti nobenih sprememb uradniku izplačane osnovne plače.

2. Za vsakega uradnika se 1. maja 2004 izračuna množitelj. Ta množitelj je enak razmerju med osnovno mesečno plačo, ki jo je uradnik dobival pred 1. majem 2004, in veljavnim zneskom, določenim v členu 2(2) te priloge.

Osnovna mesečna plača, izplačana uradniku 1. maja 2004, je enaka zmnožku veljavnega zneska in množitelja.

Množitelj se uporabi za določitev osnovne plače uradnika po povišanju v stopnji ali prilagoditvi osebnih prejemkov.

3. Ne glede na prejšnje določbe v obdobju po 1. maju 2004 mesečna plača uradnika ne sme biti nižja od tiste, ki bi jo po sistemu, veljavnem pred tem datumom, prejemal zaradi samodejnega povišanja v stopnji prejšnjega razreda. Za vsak razred in stopnjo se upošteva prejšnja osnovna plača, ki je enaka veljavnemu znesku po 1. maju 2004, pomnoženem s koeficientom, opredeljenim v členu 2(2) te priloge.

4. Uradnik v razredih A*10 do A*16 in AD 10 do 16, ki je na dan 30. aprila 2004 vodja enote, direktor ali generalni direktor, ali ki je nato imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja in ki je prvih devet mesecev uspešno opravljal svoje nove naloge, je upravičen do povečanja osnovne mesečne plače, ki ustreza odstotku med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda, kakor je določeno v tabelah iz člena 2(1) in člena 8(1) te priloge.

5. Brez poseganja v odstavek 3 povzroči prvo napredovanje po 1. maju 2004, glede na uradnikovo kategorijo pred 1. majem 2004 in stopnjo ob uveljavitvi napredovanja, povečanje uradnikove osnovne mesečne plače, ki se določi na podlagi naslednje tabele:

Stopnja |

Razred | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

A | 13,1 % | 11,0 % | 6,8 % | 5,7 % | 5,5 % | 5,2 % | 5,2 % | 4,9 % |

B | 11,9 % | 10,5 % | 6,4 % | 4,9 % | 4,8 % | 4,7 % | 4,5 % | 4,3 % |

C | 8,5 % | 6,3 % | 4,6 % | 4,0 % | 3,9 % | 3,7 % | 3,6 % | 3,5 % |

D | 6,1 % | 4,6 % | 4,3 % | 4,1 % | 4,0 % | 3,9 % | 3,7 % | 3,6 % |

Za določitev veljavnega odstotka se vsak razred razdeli na navidezne stopnje, ki ustrezajo dvema mesecema dela in na navidezne odstotke, zmanjšane za eno dvanajstino razlike med odstotkom za zadevno in naslednjo višjo stopnjo.

Pri izračunu plače pred napredovanjem za uradnika, ki ni v zadnji stopnji svojega razreda, se uporabi vrednost navidezne stopnje. Za namene te določbe se tudi vsak razred razdeli na navidezne plače, ki se povečajo za eno dvanajstino dveletnega povišanja za ta razred, kar velja za celoten razpon dejanskih stopenj.

6. Ob tem prvem napredovanju se določi nov množitelj. Navedeni množitelj je enak razmerju med novo osnovno mesečno plačo, ki izhaja iz uporabe odstavka 5 in veljavnim zneskom iz člena 2(2) te priloge. Ob upoštevanju odstavka 7 se množitelj uporabi za plačo po povišanju v stopnji in po prilagoditvi osebnih prejemkov.

7. Če je množitelj po napredovanju manjši od 1, ostane uradnik, z odstopanjem od člena 44 Kadrovskih predpisov, na prvi stopnji novega razreda ves čas, ko je množitelj manjši od 1 ali dokler ne napreduje. Izračuna se nov množitelj, da se upošteva vrednost povišanja v stopnji, do katerega bi bil ali bila upravičena po navedenem členu. Ko množitelj doseže 1, začne uradnik napredovati v stopnji v skladu s členom 44 Kadrovskih predpisov. Če je množitelj višji od 1, se preostanek pretvori v delovno dobo za to stopnjo.

8. Množitelj se uporabi ob naslednjih napredovanjih.

Člen 8

1. Z začetkom veljavnosti od 1. maja 2006 se razredi, uvedeni s členom 2(1), preimenujejo, kakor sledi:

Prejšnji (vmesni) razred | Nov razred | Prejšnji (vmesni) razred | Nov razred |

A*16 | AD 16 | | |

A*15 | AD 15 | | |

A*14 | AD 14 | | |

A*13 | AD 13 | | |

A*12 | AD 12 | | |

A*11 | AD 11 | B*11 | AST 11 |

A*10 | AD 10 | B*10 | AST 10 |

A*9 | AD 9 | B*9 | AST 9 |

A*8 | AD 8 | B*8 | AST 8 |

A*7 | AD 7 | B*7/C*7 | AST 7 |

A*6 | AD 6 | B*6/C*6 | AST 6 |

A*5 | AD 5 | B*5/C*5/D*5 | AST 5 |

| | B*4/C*4/D*4 | AST 4 |

| | B*3/C*3/D*3 | AST 3 |

| | C*2/D*2 | AST 2 |

| | C*1/D*1 | AST 1 |

2. Brez poseganja v določbe člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo na podlagi tabele iz člena 66 Kadrovskih predpisov. Za uradnike, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, je do začetka veljavnosti njihovega prvega napredovanja po tem datumu tabela naslednja:

Razred | Stopnja | Prehodna stopnja |

1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

16 | 14822,86 | 15445,74 | 16094,79 | 16094,79 | 16094,79 | 16094,79 | | |

15 | 13100,93 | 13651,45 | 14225,11 | 14620,87 | 14822,86 | 15445,74 | | |

14 | 11579,04 | 12065,60 | 12572,62 | 12922,41 | 13100,93 | 13651,45 | 14225,11 | 14822,86 |

13 | 10233,93 | 10663,98 | 11112,09 | 11421,25 | 11579,04 | | | |

12 | 9045,09 | 9425,17 | 9821,23 | 10094,47 | 10233,93 | 10663,98 | 11112,09 | 11579,04 |

11 | 7994,35 | 8330,28 | 8680,33 | 8921,83 | 9045,09 | 9425,17 | 9821,23 | 10233,93 |

10 | 7065,67 | 7362,57 | 7671,96 | 7885,41 | 7994,35 | 8330,28 | 8680,33 | 9045,09 |

9 | 6244,87 | 6507,29 | 6780,73 | 6969,38 | 7065,67 | | | |

8 | 5519,42 | 5751,35 | 5993,03 | 6159,77 | 6244,87 | 6507,29 | 6780,73 | 7065,67 |

7 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5444,21 | 5519,42 | 5751,35 | 5993,03 | 6244,87 |

6 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4811,77 | 4878,24 | 5083,24 | 5296,84 | 5519,42 |

5 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4252,80 | 4311,55 | 4492,73 | 4681,52 | 4878,24 |

4 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3758,76 | 3810,69 | 3970,82 | 4137,68 | 4311,55 |

3 | 2976,76 | 3101,85 | 3232,19 | 3322,12 | 3368,02 | 3509,54 | 3657,02 | 3810,69 |

2 | 2630,96 | 2741,52 | 2856,72 | 2936,20 | 2976,76 | 3101,85 | 3232,19 | 3368,02 |

1 | 2325,33 | 2423,04 | 2524,86 | 2595,11 | 2630,96 | | | |

Člen 9

Od 1. maja 2004 do 30. aprila 2011 in z odstopanjem od Priloge I, točka B, h Kadrovskim predpisom je za uradnike iz razredov AD 12 in 13 ter AST 10 odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov, kakor sledi:

Razred | 1. maj 2004 do |

| 30.4.2005 | 30.4.2006 | 30.4.2007 | 30.4.2008 | 30.4.2009 | 30.4.2010 | 30.4.2011 |

A*/AD 13 | - | - | 5 % | 10 % | 15 % | 20 % | 20 % |

A*/AD 12 | 5 % | 5 % | 5 % | 10 % | 15 % | 20 % | 25 % |

B*/AST 10 | 5 % | 5 % | 5 % | 10 % | 15 % | 20 % | 20 % |

Člen 10

1. Uradniki, zaposleni pred 1. majem 2004 v kategoriji C ali D, se s 1. majem 2006 razvrstijo v karierne tokove, ki omogočajo napredovanja:

(a) prejšnje kategorije C do razreda AST 7;

(b) prejšnje kategorije D do razreda AST 5;

2. Za navedene uradnike so z odstopanjem od Priloge 1, oddelek B, Kadrovskih predpisov od 1. maja 2004 odstotki iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov naslednji:

Karierni tok C |

Razred | 1. maj 2004 do: | Po 30.4.2010 |

| 30.4.2005 | 30.4.2006 | 30.4.2007 | 30.4.2008 | 30.4.2009 | 30.4.2010 |

C*/AST 7 | - | - | - | - | - | - | - |

C*/AST 6 | 5 % | 5 % | 5 % | 10 % | 15 % | 20 % | 20 % |

C*/AST 5 | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % |

C*/AST 4 | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % |

C*/AST 3 | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % |

C*/AST 2 | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % |

C*/AST 1 | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % | 25 % |

Karierni tok D |

Razred | 1. maj 2004 do: | Po 30.4.2010 |

| 30.4.2005 | 30.4.2006 | 30.4.2007 | 30.4.2008 | 30.4.2009 | 30.4.2010 |

D*/AST 5 | - | - | - | - | - | - | - |

D*/AST 4 | 5 % | 5 % | 5 % | 10 % | 10 % | 10 % | 10 % |

D*/AST 3 | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % |

D*/AST 2 | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % | 22 % |

D*/AST 1 | - | - | - | - | - | - | - |

3. Uradnik, za katerega se uporablja odstavek 1, se lahko brez omejitev vključi v funkcionalno skupino strokovni sodelavci, če uspešno opravi javni natečaj ali na podlagi postopka atestiranja. Postopek atestiranja temelji na delovni dobi, izkušnjah, odlikah in ravni izobrazbe uradnikov ter razpoložljivosti delovnih mest v funkcionalni skupini AST. Kandidature uradnikov za atestiranje pregleda skupni odbor. Institucije sprejmejo pravila za izvajanje tega postopka pred 1. majem 2004. Kadar je to potrebno, institucije sprejmejo posebno določbo, s katero se upošteva tako spremembo, ki povzroči spremembo veljavnih odstotkov napredovanj.

4. Komisija skupaj s poročilom, ki ga zagotovi po členu 6(3) Kadrovskih predpisov, zagotovi tudi podatke o finančnih vplivih odstotkov napredovanj, predvidenih v tej prilogi, in o vključenosti pred 1. majem 2004 zaposlenih uradnikov v nov karierni sistem, vključno z uporabo postopka atestiranja.

5. Ta člen se ne uporablja za uradnike, ki spremenijo kategorijo po 1. maju 2004.

Člen 11

Člen 45(2) se ne uporablja za napredovanja, ki začnejo veljati pred 1. majem 2006.

Oddelek 2

Člen 12

1. Med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 se sklic na razrede iz funkcionalnih skupin AST in AD v odstavkih 2 in 3 člena 31 Kadrovskih predpisov opravi, kakor sledi:

- AST 1 do AST 4: C*1 do C*2 in B*3 do B*4,

- AD 5 do AD 8: A*5 do A*8,

- AD 9, AD 10, AD 11, AD 12: A*9, A*10, A*11, A*12.

2. V primeru uradnikov, ki se zaposlijo s seznama primernih kandidatov po natečaju, objavljenem pred 1. majem 2004, se člen 5(3) Kadrovskih predpisov ne uporablja.

3. Uradniki, vključeni na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006, ki se zaposlijo med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se:

- razporedijo v razred, objavljen v natečaju, če se seznam pripravi za kategorijo A*, B* ali C*;

- razporedijo v razred v skladu z naslednjo tabelo, če se seznam pripravi za kategorijo A, LA, B ali C;

Razred iz natečaja | Razred zaposlitve |

A8/LA8 | A*5 |

A7/LA7 in A6/LA6 | A*6 |

A5/LA5 in A4/LA4 | A*9 |

A3/LA3 | A*12 |

A2 | A*14 |

A1 | A*15 |

B5 in B4 | B*3 |

B3 in B2 | B*4 |

C5 in C4 | C*1 |

C3 in C2 | C*2 |

Člen 13

1. Uradniki, ki so bili na seznamu primernih kandidatov pred 1. majem 2006 in se zaposlijo po tem datumu, se razporedijo v razrede v skladu z naslednjo tabelo:

Razred iz natečaja | Razred zaposlitve |

| |

A8/LA8 | A*5 | AD 5 |

A7/LA7 in A6/LA6 | A*6 | AD 6 |

| A*7 | AD 7 |

| A*8 | AD 8 |

A5/LA5 in A4/LA4 | A*9 | AD 9 |

| A*10 | AD 10 |

| A*11 | AD 11 |

A3/LA3 | A*12 | AD 12 |

A2 | A*14 | AD 14 |

A1 | A*15 | AD 15 |

B5 in B4 | B*3 | AST 3 |

B3 in B2 | B*4 | AST 4 |

C5 in C4 | C*1 | AST 1 |

C3 in C2 | C*2 | AST 2 |

2. Z odstopanjem od člena 12(3) in odstavka (1) tega člena lahko institucije zaposlijo uradnike, ki so jim zaupane naloge pravnika-lingvista v razredu A*7 ali AD 7, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu primernih kandidatov po natečaju za raven LA 7 in LA 6 ali A*7. Vendar pa lahko organ za imenovanja ob upoštevanju strokovne usposobljenosti in posebnih izkušenj za delovno mesto zadevne osebe odobri dodatno prednost v razredu glede na njeno delovno dobo; ta ne sme presegati oseminštirideset mesecev.

Oddelek 3

Člen 14

Ne glede na člen 2(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom se znesek otroškega dodatka nadomesti z naslednjimi zneski:

1. maj — 31. december 2004: | 260,96 EUR |

1. januar — 31. december 2005: | 274,05 EUR |

1. januar — 31. december 2006: | 287,15 EUR |

1. januar — 31. december 2007: | 300,25 EUR |

1. januar — 31. december 2008: | 313,34 EUR. |

Ti zneski se vsako leto prilagodijo za enak odstotek kot letna prilagoditev, določena v Prilogi XI h Kadrovskim predpisom.

Člen 15

Ne glede na člen 3(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom se otroški dodatek za vsakega vzdrževanega otroka, ki je mlajši od pet let ali se še ne šola redno v osnovni ali srednji šoli, nadomesti z naslednjimi zneski:

1. maj 2004 - 31. avgust 2005: | 15,95 EUR |

1. september 2005 - 31. avgust 2006: | 31,90 EUR |

1. september 2006 - 31. avgust 2007: | 47,84 EUR |

1. september 2007 - 31. avgust 2008: | 63,79 EUR |

Ti zneski se vsako leto prilagodijo za enak odstotek kot letna prilagoditev, določena v Prilogi XI h Kadrovskim predpisom.

Člen 16

Ne glede na člen 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom in dokler so izpolnjeni pogoji, po katerih je bilo dodeljeno, ter najdlje do 31. avgusta 2008, uradnik še naprej dobiva pavšalno plačilo dodatka za šolanje. Zneski pavšalnih plačil pa se 1. septembra 2004 znižajo na 80 % njihove vrednosti na dan 30. aprila 2004, 1. septembra 2005 na 60 %, 1. septembra 2006 na 40 % in 1. septembra 2007 na 20 %.

Člen 17

Ne glede na člen 17(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom se od 1. maja 2004 do 31. decembra 2008 pod naslednjimi pogoji lahko nakazuje dodaten znesek:

(a) se je navedeni znesek pred 1. majem 2004 redno nakazoval in so še naprej izpolnjeni pogoji za odobritev nakazovanja;

(b) navedeni dodatni znesek ne sme biti tako visok, da bi seštevek vsak mesec nakazanega zneska presegel naslednje meje, izražene kot odstotek seštevka vsak mesec nakazanega zneska pred 1. majem 2004:

1. maj — 31. december 2004: | 100 % |

1. januar — 31. december 2005: | 80 % |

1. januar — 31. december 2006: | 60 % |

1. januar — 31. december 2007: | 40 % |

1. januar — 31. december 2008: | 20 %. |

Člen 18

1. Osebe, ki so bile v mesecu pred 1. majem 2004 upravičene do fiksnega dodatka iz prejšnjega člena 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ga obdržijo ad personam do razreda 6. Zneski dodatka se vsako leto prilagodijo za enak odstotek kot letna prilagoditev plač iz Priloge XI h Kadrovskim predpisom. Če so osebni prejemki uradnika, ki je napredoval v razred 7, zaradi ukinitve fiksnega dodatka nižji od neto osebnih prejemkov, ki jih je prejel zadnji mesec pred napredovanjem in so vsi drugi pogoji nespremenjeni, ima do povišanja v naslednjo stopnjo razreda pravico do nadomestila v višini razlike.

2. Uradniki, pred 1. majem 2004 zaposleni v kategorijah C in D, ki niso postali člani funkcionalne skupine strokovni sodelavci AST brez omejitev v skladu s členom 10(3) te priloge, so še naprej upravičeni bodisi do kompenzacijskega dopusta ali do osebnih prejemkov, če zaradi zahtev službe ne morejo izkoristiti kompenzacijskega dopusta v mesecu po tistem, ko so delali preko polnega delovnega časa, kakor predvideva Priloga VI.

Člen 19

Če so v prehodnem obdobju med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2008 neto mesečni osebni prejemki uradnika pred uporabo korekcijskega koeficienta nižji od neto osebnih prejemkov, ki bi jih ob enakih osebnih okoliščinah prejemal v mesecu pred 1. majem 2004, je upravičen do nadomestila v višini razlike. Ta določba se ne uporablja, kadar je znižanje neto osebnih prejemkov posledica letne prilagoditve plač iz Priloge XI h Kadrovskim predpisom. To jamstvo glede neto dohodka se ne nanaša na učinek posebne dajatve, spremembe v pokojninski prispevni stopnji ali spremembe ureditve za nakazovanje dela plače.

Oddelek 4

Člen 20

1. Za pokojnine uradnikov, ki se upokojijo pred 1. majem 2004, se uporablja korekcijski koeficient iz točke (b) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za države članice, v katerih dokazano stalno prebivajo.

Najnižji korekcijski koeficient je 100.

Če stalno prebivajo v tretji državi se uporabi korekcijski koeficient 100.

Z odstopanjem od člena 45 Priloge VIII se pokojnina upravičencem, ki prebivajo v državi članici, izplačuje v valuti države članice prebivališča pod pogoji, določenimi v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se od 1. maja 2004 do 1. maja 2009 pokojnine, odmerjene pred 1. majem 2004, prilagodijo tako, da se uporabi povprečje korekcijskih koeficientov iz točk (a) in (b) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za državo članico, v kateri prejemnik pokojnine dokazano stalno prebiva. Navedeno povprečje se izračuna na podlagi korekcijskega koeficienta iz naslednje tabele:

Od | 1.5.2004 | 1.5.2005 | 1.5.2006 | 1.5.2007 | 1.5.2008 |

% | 80 % točka (a) 20 % točka (b) | 60 % točka (a) 40 % točka (b) | 40 % točka (a) 60 % točka (b | 20 % točka (a) 80 % točka (b) | 100 % točka (b) |

Če se spremeni vsaj eden od koeficientov iz člena 3(5) Priloge XI, se z učinkom od istega datuma dalje spremeni tudi povprečje.

3. Za uradnike, zaposlene pred 1. majem 2004, ki na dan 1. maja 2004 ne dobivajo pokojnine, se način izračuna iz prejšnjih odstavkov uporabi ob ugotavljanju pokojninskih pravic za:

(a) leta pokojninske dobe v smislu člena 3 Priloge VIII, pridobljena pred 1. majem 2004 in

(b) leta pokojninske dobe, ki izhajajo iz prenosa po členu 11 Priloge VIII in se nanašajo na pokojninske pravice, ki jih je uradnik, zaposlen pred 1. majem 2004, pridobil v matičnem sistemu pred 1. majem 2004.

Korekcijski koeficient se za te pokojnine uporabi le, če je uradnikovo stalno prebivališče v državi matičnega kraja v smislu člena 7(3) Priloge VII. Vendar pa uradniki, ki prejemajo pokojnino, zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov lahko izjemoma zaprosijo organ za imenovanja, da spremeni njihov matični kraj. Ta sklep se sprejme po tem, ko zadevni uradnik predloži ustrezna dokazila.

Z odstopanjem od člena 45 Priloge VIII se pokojnina upravičencem, ki prebivajo v državi članici, izplačuje v valuti države članice prebivališča pod pogoji, določenimi v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

4. Ta člen se smiselno uporablja za invalidnine in nadomestila po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov in uredb (EGS) št. 1857/89, (ES, Euratom, ESPJ) 2688/95 [9], (ES, Euratom, ESPJ) 2689/95 [10], (ES, Euratom) št. 1746/2002, (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali (ES, Euratom) št. 1748/2002. Vendar pa se ta člen ne uporablja za upravičence do nadomestila iz člena 41 Kadrovskih predpisov, ki prebivajo v državi, v kateri je kraj njihove zadnje zaposlitve.

Člen 21

Ne glede na drugi stavek drugega odstavka člena 77 imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, pravico do 2 % plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.

Člen 22

1. Uradniki, ki so na dan 1. maja 2004 stari petdeset ali več let ali imajo dvajset ali več let delovne dobe, postanejo upravičeni do starostne pokojnine, ko dopolnijo 60 let starosti.

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2004 stari med 30 in 49 let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti iz spodnje tabele:

Starost na dan 1. maja 2004 | Upokojitvena starost |

49 let | 60 let in 2 meseca |

48 let | 60 let in 4 mesece |

47 let | 60 let in 6 mesecev |

46 let | 60 let in 8 mesecev |

45 let | 60 let in 10 mesecev |

44 let | 61 let in 0 mesecev |

43 let | 61 let in 2 meseca |

42 let | 61 let in 4 mesece |

41 let | 61 let in 6 mesecev |

40 let | 61 let in 8 mesecev |

39 let | 61 let in 10 mesecev |

38 let | 61 let in 11 mesecev |

37 let | 62 let in 0 mesecev |

36 let | 62 let in 1 mesec |

35 let | 62 let in 2 meseca |

34 let | 62 let in 4 mesece |

33 let | 62 let in 5 mesecev |

32 let | 62 let in 6 mesecev |

31 let | 62 let in 7 mesecev |

30 let | 62 let in 8 mesecev |

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2004 mlajši od trideset let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti 63 let.

Razen če ni drugače predvideno v teh Kadrovskih predpisih, se upokojitvena starost uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, ki se upošteva pri vsakem sklicu na upokojitveno starost v teh Kadrovskih predpisih, ugotovi v skladu s prejšnjimi določbami.

2. Ne glede na člen 2 Priloge VIII imajo vsi uradniki, ki so začeli delati pred 1. majem 2004 * in ki ostanejo zaposleni po starosti, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine, pravico do povečanja odstotka svoje osnovne pokojnine za vsako leto dela po tej starosti, pod pogojem, da celotna pokojnina ne preseže 70 % zadnje osnovne plače v smislu drugega ali tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov, odvisno od primera.

Povečanje se dodeli tudi v primeru smrti, če je uradnik ostal na delu po starosti, v kateri je postal upravičen do starostne pokojnine.

Če uradnik, ki je začel delati pred 1. majem 2004 in na podlagi Priloge IVa dela z delovnim časom, krajšim od polnega, v pokojninski sistem prispeva sorazmerno z delovnim časom, se povečanje pokojninskih pravic, predvideno v tem členu, uporabi v enakem razmerju.

Za uradnike, stare 50 let ali več ali z 20 ali več leti delovne dobe, je povečanje pokojnine, predvideno v prejšnjem pododstavku, enako 5 % zneska pokojninskih pravic, pridobljenih v starosti 60 let. Za uradnike, stare od 40 do 49 let, je maksimalno povečanje pokojnine enako 3,0 % plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine, ne sme pa presegati 4,5 % pokojninskih pravic, ki jih ti uradniki pridobijo v starosti 60 let. Za uradnike, stare od 35 do 39 let, je maksimalno povečanje pokojnine enako 2,75 % plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine, ne sme pa presegati 4,0 % pokojninskih pravic, ki jih ti uradniki pridobijo v starosti 60 let. Za uradnike, stare od 30 do 34 let, je maksimalni pokojninski bonus 2,5 % plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine, ne sme pa presegati 3,5 % pokojninskih pravic, ki jih ti uradniki pridobijo v starosti 60 let. Za uradnike, mlajše od 30 let, je maksimalno povečanje pokojnine 2,0 % plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine.

3. Če uvedba novih pokojninskih določb v posamičnih izjemnih primerih povzroči neupravičene učinke na pokojninske pravice nekaterih uradnikov v takem obsegu, ki znatno odstopa od povprečnih znižanj, Komisija predlaga Svetu ustrezne izravnalne ukrepe. Svet odloča o tem predlogu s kvalificirano večino, predvideno v prvi alinei člena 205(2) Pogodbe ES.

4. Uradniki, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004 in ki po uporabi členov 2, 3 in 11 Priloge VIII v starosti 65 let ne morejo doseči maksimalne starostne pokojnine, predvidene v drugem odstavku člena 77 Kadrovskih predpisov, lahko pridobijo dodatne pokojninske pravice, pri čemer se upošteva navedena zgornja meja.

Prispevki, ki jih plačajo zadevni uradniki, morajo biti enakovredni celotnemu znesku njihovih prispevkov in prispevkov njihovih delodajalcev po členu 83(2) Kadrovskih predpisov. Komisija v splošnih izvedbenih določbah določi način izračunavanja prispevkov, ki jih morajo plačati zadevni uradniki, tako, da s takimi povečanjem zagotovi aktuarsko ravnotežje in uporaba metode ne zahteva subvencij iz pokojninskega sistema evropskih institucij. Komisija sprejme navedene splošne izvedbene določbe pred 1. januarjem 2005.

Ta ureditev velja za zadevne uradnike po tej ureditvi traja pet let po 1. maju 2004, pod pogojem, da je maksimalno obdobje prispevkov: tri mesece v primeru uradnikov, ki so na dan 1. maja 2004 stari od 45 do 49 let; devet mesecev v primeru uradnikov, ki so na ta dan stari od 38 do 44 let; petnajst mesecev v primeru uradnikov, ki so na ta dan stari od 30 do 37 let; in dve leti v primeru uradnikov, ki so na ta datum mlajši od 30 let.

Člen 23

1. Ne glede na člen 52 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so začeli delati pred 1. majem 2004 in ki prenehajo delati pred starostjo, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine v skladu s členom 22 te priloge, lahko zaprosijo za uporabo druge alinee člena 9 Priloge VIII:

(a) od starosti 50 let, če so na dan 1. maja 2004 stari vsaj 45 let ali imajo 20 ali več let delovne dobe;

(b) od starosti, določene v skladu s spodnjo tabelo, če so na dan 1. maja 2004 stari do 45 let:

Starost na dan 1. maja 2004 | Starost začetka prejemanja takoj izplačljive pokojnine |

45 let in starejši | 50 let in 0 mesecev |

44 let | 50 let in 6 mesecev |

43 let | 51 let in 0 mesecev |

42 let | 51 let in 6 mesecev |

41 let | 52 let in 0 mesecev |

40 let | 52 let in 6 mesecev |

39 let | 53 let in 0 mesecev |

38 let | 53 let in 6 mesecev |

37 let | 54 let in 0 mesecev |

36 let | 54 let in 6 mesecev |

35 let in mlajši | 55 let in 0 mesecev |

2. V takih primerih se poleg znižanja pokojninskih pravic iz člena 9 Priloge VIII za uradnike, ki prenehajo delati v starosti najmanj 55 let, pridobljene pokojninske pravice znižajo za nadaljnjih 4,483 %, če se prejemanje pokojnine začne v starosti 54 let; za 8,573 %, če se prejemanje začne v starosti 53 let; za 12,316 %, če se prejemanje začne v starosti 52 let; za 15,778 %, če se prejemanje začne v starosti 51 let; in za 18,934 %, če se prejemanje starostne pokojnine začne v starosti 50 let.

Člen 24

1. V primeru pokojnin, določenih pred 1. majem 2004, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, veljavnimi ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa se pravila glede družinskih dajatev in korekcijskih koeficientov, veljavnih od 1. maja 2004 dalje, uporabljajo takoj in brez poseganja v uporabo člena 20 te priloge.

Ne glede na prvi pododstavek prejemniki invalidskih ali družinskih pokojnin lahko zaprosijo, da zanje veljajo določbe, uporabne od 1. maja 2004.

2. Ob začetku veljavnosti teh določb se zajamči nominalni znesek neto pokojnine, prejete pred 1. majem 2004. Zajamčeni znesek pa se kljub temu prilagodi, če se spremenijo družinske razmere upravičenca ali če se preseli v drugo državo. Osebam, ki se upokojijo med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2007, se nominalni znesek neto pokojnine, prejete ob upokojitvi, zajamči glede na določbe Kadrovskih predpisov, veljavnih na dan njihove upokojitve.

Za namene uporabe prvega pododstavka se dodeli nadomestilo v višini razlike, če je pokojnina, izračunana na podlagi veljavnih določb, nižja od nominalne pokojnine, opredeljene spodaj.

Osebam, ki so prejemale pokojnino pred 1. majem 2004, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih pred 1. majem 2004.

Uradnikom, ki se upokojijo med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2007, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih na dan upokojitve.

V primeru, ko po 1. maju 2004 umre prejemnik pokojnine, določene pred tem datumom, se družinska pokojnina določi ob upoštevanju zajamčene nominalne pokojnine, ki jo je prejemal umrli.

3. Pod pogojem, da prejemniki invalidskih pokojnin niso prosili, da bi zanje veljale določbe, ki se uporabljajo od 1. maja 2004 dalje, in niso sposobni ponovno začeti delati, se njihove ohranjene invalidske pokojnine po tem, ko prejemniki dopolnijo 65 let starosti, štejejo za starostne pokojnine.

4. Odstavka 1 in 2 se uporabljata za prejemnike enega od nadomestil, ki se izplačujejo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po Uredbi (EGS) št. 1857/89, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2688/1995, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) št. 2689/1995, Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002, Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002. Vendar pa se njihove starostne pokojnine določijo v skladu s pravili, veljavnimi na datum začetka izplačevanja.

Člen 25

1. Za pokojnine, določene pred 1. majem 2004, se razred, ki se uporabi za izračun pokojnine, določi v skladu s tabelami iz členov 2(1) in 8(1) te priloge.

Osnovna plača, ki se upošteva pri določitvi prejemnikove pokojnine, je enaka plači iz tabele v členu 66 Kadrovskih predpisov za tako določen novi razred, na isti stopnji, ponderirani z odstotkom, enakim razmerju med osnovno plačo po stari lestvici in po lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov za isto stopnjo.

Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi zadnja stopnja istega razreda.

Za stopnje razreda D4 stare lestvice se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi prva stopnja prvega razreda.

2. Začasno se osnovna plača v smislu členov 77 in 78 Kadrovskih predpisov in Priloge VIII določi tako, da se z ustreznim množiteljem, določenim v členu 7, pomnoži plača, ki ustreza prejemnikovemu razredu, ki se upošteva pri določitvi upravičenosti do starostne pokojnine ali invalidnine, v skladu s tabelo iz člena 66 Kadrovskih predpisov.

Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun množitelja uporabi zadnja stopnja istega razreda.

Za starostne pokojnine in invalidnine, določene med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se uporablja člen 8(1).

3. Za prejemnike družinskih pokojnin se glede na umrlega uradnika ali nekdanjega uradnika uporabljata odstavka 1 in 2 tega člena.

4. Odstavka 1 in 2 tega člena se smiselno uporabljata za prejemnike enega od nadomestil, ki se izplačujejo po členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2688/1995, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2689/1995, Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002, Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002.

Člen 26

1. Zahtevki za odobritev prenosa pokojninskih pravic po členu 11(2) Priloge VIII, vloženi pred 1. majem 2004, se obravnavajo v skladu s pravili, ki so veljala ob vložitvi.

2. V kolikor rok, določen v členu 11(2) Priloge VIII, 1. maja 2004 še ni prekoračen, lahko zadevni uradnik še vedno vloži ali ponovno vloži zahtevek za prenos po členu 11(2) Priloge VIII, če takega zahtevka ni vložil v prej določenem roku, ali če je bil zahtevek zavrnjen zaradi prekoračitve teh rokov.

3. Uradniki, ki so vložili zahtevek za prenos v roku, vendar so zavrnili ponudbo in niso vložili zahtevka za prenos v prej določenem roku ali katerih zahtevek je bil zavrnjen zaradi prekoračitve rokov, lahko tak zahtevek še vložijo ali ponovno vložijo najkasneje do 31. oktobra 2004.

4. V primerih, predvidenih v odstavkih 2 in 3 tega člena, institucija, v kateri uradnik dela, določi število let pokojninske dobe, ki se upošteva po njenem sistemu na podlagi splošnih določb za izvajanje, sprejetih glede člena 11(2) Priloge VIII, ki upoštevajo določbe te priloge. Vendar pa se za namene odstavka 3 tega člena upoštevata uradnikova starost in razred ob zaposlitvi.

5. Uradniki, ki so se dogovorili za prenos pokojninskih pravic po členu 11(2) Priloge VIII pred 1. majem 2004, lahko zahtevajo, da se na podlagi tega člena ponovno izračuna po pokojninskem sistemu institucij Skupnosti že pridobljeni bonus. Ponovni izračun temelji na parametrih, veljavnih ob pridobitvi bonusa, prilagojenih v skladu s členom 22 te priloge.

6. Uradniki, ki pridobijo bonus na podlagi odstavka 1, lahko po obvestilu o bonusu po pokojninskem sistemu institucij Skupnosti, zahtevajo uporabo odstavka 5.

Člen 27

1. Ob izračunu aktuarskega ekvivalenta iz člena 11(1) in člena 12(1)(b) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom veljajo za uradnike in začasne uslužbence glede dela njihovih pravic za čas zaposlitve pred 1. majem 2004 spodnje določbe.

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine ne sme biti nižji od vsote:

(a) zneskov, ki so bili kot pokojninski prispevki odtegnjeni od osnovne plače, ki se jim prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti;

(b) odpravnine, sorazmerne z dejansko dopolnjeno delovno dobo, izračunane na podlagi ene in pol zadnje mesečne plače, ob upoštevanju odtegljaja za leto dela;

(c) celotnega zneska, plačanega Skupnostim v skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se mu prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti.

2. Vendar pa se za uradnike ali začasne uslužbence, ki prenehajo delati zaradi preklica ali prenehanja pogodb, odpravnina, ki se izplača, ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, določi glede na odločitev, sprejeto na podlagi člena 9(1)(h) Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

3. Če se za njih ne uporabi člen 11(2) ali (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, uradniki, zaposleni na dan 1. maja 2004, ki bi bili upravičeni do izplačila odpravnine v skladu s Kadrovskimi predpisi, veljavnimi pred 1. majem 2004, niso pa imeli možnosti prenosa po členu 11(1), ohranijo pravico do izplačila odpravnine, izračunane v skladu s pravili, veljavnimi pred tem datumom.

Člen 28

Uslužbenci iz člena 2 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki imajo na dan 1. maja 2004 sklenjeno pogodbo in so po tem datumu imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.

Člen 29

Za začasne uslužbence, ki so se pred 1. majem 2004 v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev zaposlili za pomoč politični skupini v Evropskem parlamentu, se ne uporablja zahteva, določena v členu 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov o tem, da mora začasni uslužbenec opraviti postopek izbire v skladu s členom 12(4) pogojev za zaposlitev.

PRILOGA XIII.1

Vrste delovnih mest v prehodnem obdobju

Vrste delovnih mest v vsaki kategoriji, kakor predvideva člen 4(n) te priloge.

Kategorija A | Kategorija C |

A*5 | Upravljavec/ | C*1 | Tajnik/referent |

| Raziskovalec-upravljavec/ | C*2 | Tajnik/referent |

| Lingvist- upravljavec | C*3 | Tajnik/referent |

A*6 | Upravljavec/ | C*4 | Tajnik/referent |

| Raziskovalec-upravljavec/ | C*5 | Tajnik/referent |

| Lingvist- upravljavec | C*6 | Tajnik/referent |

A*7 | Upravljavec/ | C*7 | Tajnik/referent |

| Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

A*8 | Upravljavec/ | | |

| Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

A*9 | Vodja enote/ | | |

| Upravljavec/ | | |

| Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

A*10 | Vodja enote | | |

| Upravljavec/ | | |

| Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

A*11 | Vodja enote | | |

| Upravljavec/ | | |

| Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

A*12 | Vodja enote | | |

| Upravljavec/ | | |

| Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

A*13 | Vodja enote | | |

| Upravljavec/ | | |

| Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

A*14 | Raziskovalec-upravljavec/ | | |

| Lingvist- upravljavec | | |

| Upravljavec/Vodja enote | | |

| Direktor | | |

A*15 | Direktor/Generalni direktor | | |

A*16 | Generalni direktor | | |

Kategorija B | Kategorija D |

B*3 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | D*1 | Uslužbenec |

B*4 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | D*2 | Uslužbenec |

B*5 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | D*3 | Uslužbenec |

B*6 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | D*4 | Uslužbenec |

B*7 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | D*5 | Uslužbenec |

B*8 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | | |

B*9 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | | |

B*10 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | | |

B*11 | Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec | | |

"

[1] UL L 56, 4.3.1968, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1750/2002 (UL L 264, 2.10.2002, str. 15)

[2] UL L 181, 28.6.1989, str. 2. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).

[3] UL L 264, 2.10.2002, str. 1.

[4] UL L 264, 2.10.2002, str. 5.

[5] UL L 264, 2.10.2002, str. 9.

[9] UL L 280, 23.11.1995, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, Euratom, ESPJ) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).

[10] UL L 280, 23.11.1995, str. 4. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SPREMEMBE POGOJEV ZA ZAPOSLITEV DRUGIH USLUŽBENCEV EVROPSKIH SKUPNOSTI

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti se spremenijo na naslednji način:

1. člen 1 se spremeni na naslednji način:

(a) v drugi alinei se za

"pomožni uslužbenci"

doda naslednje besedilo:

"do datuma, določenega v členu 52.";

(b) za alineo

"– pomožni uslužbenci"

se doda naslednja alinea:

"— pogodbeni uslužbenci";

(c) doda se naslednji odstavek:

"V teh Pogojih za zaposlitev se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.";

2. v členu 2(c) se besedilo:

"ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Skupnosti ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta";

nadomesti z:

"ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Skupnosti ali ene od političnih skupin v Evropskem parlamentu ali Odboru regij ali skupine v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru";

3. člen 3(b) se spremeni na naslednji način:

(a) v prvi alinei se besedilo "kategorij B, C ali D ali prevajalske službe" nadomesti s "funkcionalne skupine strokovni sodelavci (AST)";

(b) v drugi alinei se besedilo

"kategorije A, razen tistih v razredu A 1 ali A 2"

nadomesti s:

"funkcionalne skupine upravljavci (AD), razen visokih uslužbencev (generalni direktorji ali njim enakovredni v razredu AD 16 ali AD 15 in direktorji ali njim enakovredni v razredu AD 15 ali AD 14)";

4. za člen 3 se dodata naslednja člena:

"Člen 3a

1. V teh Pogojih za zaposlitev pomeni "pogodbeni uslužbenec"; uslužbenca, ki ni razporejen na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo, in poln ali krajši delovni čas opravlja dela v:

(a) instituciji, in sicer fizične ali upravno-administrativne naloge podpornih storitev,

(b) agencijah iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov,

(c) drugih subjektih znotraj Evropske unije, ki se po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise ustanovijo s posebnim pravnim aktom, ki ga izda ena ali več institucij in omogoča zaposlovanje takih uslužbencev,

(d) predstavništvih in delegacijah institucij Skupnosti,

(e) drugih subjektih izven Evropske unije.

2. Na podlagi podatkov, ki jih posredujejo vse institucije, predloži Komisija proračunskemu organu vsako leto poročilo o zaposlovanju pogodbenih uslužbencev, v katerem navede, ali je skupno število teh pogodbenih uslužbencev ostalo v mejah 75 % vseh zaposlenih v zadevnih agencijah, drugih subjektih v Evropski uniji, predstavništvih in delegacijah institucij Skupnosti in drugih subjektih izven Evropske unije. Če je meja prekoračena, Komisija zadevnim agencijam, drugim subjektom v Evropski uniji, predstavništvom in delegacijam institucij Skupnosti ali drugim subjektom izven Evropske unije predlaga, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje.

Člen 3b

V teh Pogojih za zaposlitev pomeni "pogodbeni uslužbenec za pomožne naloge"; uslužbenca, ki ga institucija zaposli v mejah, določenih v členu 88, v eni od funkcionalnih skupin iz člena 89a:

(a) za opravljanje dela s polnim ali krajšim delovnim časom, razen tistega iz člena 3a(1)(a), in ga ne razporedi na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo,

(b) po tem, ko se preučijo možnosti za začasno razporeditev uradnikov v instituciji, za nadomeščanje nekaterih oseb, ki trenutno ne morejo opravljati dela, zlasti:

(i) uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalne skupine AST;

(ii) izjemoma uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalne skupine AD na visoko specializiranih delovnih mestih, razen vodij enot, direktorjev, generalnih direktorjev in enakovrednih položajev.

Pogodbenih uslužbencev za pomožne naloge se ne sme zaposlovati, če se uporablja člen 3a.";

5. člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

V teh Pogojih za zaposlitev "lokalni uslužbenec"; pomeni uslužbenca, ki je ustrezno lokalni praksi zaposlen v krajih izven Evropske unije za fizična in upravno-administrativna dela na delovnem mestu, ki ni na seznamu delovnih mest, priloženem delu proračuna za posamezno institucijo, in je plačan iz skupnih sredstev naslova proračuna za ta namen. Za lokalne uslužbence v krajih zaposlitve zunaj Evropske unije se štejejo tudi uslužbenci, zaposleni za opravljanje dela, ki ni navedeno zgoraj in ga zaradi interesa službe ni mogoče dodeliti uradniku ali uslužbencu na drugem položaju v smislu člena 1.";

6. v členu 6 se v drugem odstavku besedilo "Določbe drugega odstavka člena 1" nadomesti z "Člen 1a(2), člen 1b", besedilo "drugega odstavka člena 2" pa z besedilom "člen 2(2)";

7. v členu 7a se številka "24a" nadomesti s "24b";

8. člen 8 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 8

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(a), se lahko zaposlijo za določen ali nedoločen čas. Pogodbe takih uslužbencev, ki so zaposleni za določen čas, se lahko obnovijo samo enkrat za določen čas. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(b) ali (d), se zaposlijo za največ štiri leta, zaposlitev pa je lahko tudi krajša. Njihove pogodbe se lahko obnovijo samo enkrat za največ dve leti, če je obnovitev predvidena v prvi pogodbi, in v mejah iz te pogodbe. Po tem času niso več zaposleni kot začasni uslužbenci po teh določbah. Ob izteku veljavnosti pogodb se ti uslužbenci lahko razporedijo na stalna delovna mesta v instituciji le, če so imenovani za uradnike v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(c), se zaposlijo za nedoločen čas.";

9. za člen 9 se doda naslednji člen:

"Člen 9a

Komisija zagotovi letno poročilo o zaposlovanju začasnih uslužbencev, vključno z njihovim številom, ravnjo in vrsto delovnih mest, geografsko uravnoteženostjo in proračunskimi viri po funkcionalnih skupinah.";

10. člen 10 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 10

Smiselno se uporabljajo členi 1d, 1e, 5(1), (2), (3) in (4) ter člen 7 Kadrovskih predpisov.

V pogodbi o zaposlitvi ste navedena razred in stopnja delovnega mesta začasnega uslužbenca ob zaposlitvi.

Razporeditev začasnega uslužbenca na delovno mesto v višjem razredu od tistega, v katerega je bil razporejen ob zaposlitvi, se zabeleži v sporazumu, ki dopolnjuje pogodbo o zaposlitvi.

Naslov VIII Kadrovskih predpisov se smiselno uporablja za začasne uslužbence, plačane iz proračunskih sredstev za raziskave in naložbe splošnega proračuna Evropske unije. Naslov VIIIa Kadrovskih predpisov se smiselno uporablja za začasne uslužbence, ki delajo v tretji državi.";

11. členu 12 se dodajo naslednji odstavki:

"3. Služba Evropskih skupnosti za izbor kadrov (v nadaljnjem besedilu "Služba";) različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. Služba zagotovi preglednost izbirnih postopkov začasnih uslužbencev, ki se zaposlijo po členu 2(a), (b) in (d).

4. Na zahtevo institucije Služba v izbirnih postopkih za zaposlitev začasnih uslužbencev zagotovi, da se uporabljajo enaki standardi kot pri izbiri uradnikov.

5. V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija, kakor je potrebno, splošne določbe glede postopkov zaposlovanja začasnih uslužbencev.";

12. člen 14 se spremeni na naslednji način:

(a) tretji odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Najmanj mesec dni pred iztekom poskusnega dela se pripravi poročilo o sposobnosti začasnega uslužbenca za opravljanje nalog, ki izhajajo iz njegovega delovnega mesta pa tudi o njegovem obnašanju in učinkovitosti pri delu. Zadevna oseba dobi to poročilo in ima pravico predložiti pisne pripombe. Začasni uslužbenec, katerega delo ni bilo ocenjeno kot ustrezno, da bi zadržal delovno mesto, se odpusti. Vendar pa lahko organ iz prvega odstavka člena 6 v izjemnih okoliščinah podaljša poskusno delo za največ šest mesecev in začasnega uslužbenca po možnosti razporedi v drugo službo.";

(b) v četrtem odstavku se črta besedilo: "vendar pa ne sme biti zaposlen dlje kakor traja običajno poskusno delo.";

13. v členu 15(2) se črta besedilo "za uslužbence v smislu člena 2(a), (c) in (d)";

14. v členu 16 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe.";

15. člen 17 se spremeni na naslednji način:

(a) v drugi alinei prvega odstavka se beseda "šestih" nadomesti z "dvanajstih";

(b) v četrtem odstavku

(i) se besedilo "dokaže, da za primere iz člena 28 ne more dobiti pokritja iz kakega drugega javnega sistema zavarovanja" nadomesti z "nima zaposlitve ali dela",

(ii) besedilo "po tem členu" se nadomesti z besedilom "za tveganja iz člena 28"; in

(iii) besedilo "za primere iz člena 28" se nadomesti z besedilom ", predvidenih v navedenem členu";

16. člen 20 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 20

1. Smiselno se uporabljajo členi 63, 64, 65 in 65a Kadrovskih predpisov glede valute, v kateri se izrazijo in prilagodijo osebni prejemki.

2. Smiselno se uporabljajo členi 66, 67, 69 in 70 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na osnovne plače, družinske dodatke, izselitveni dodatek in izplačilo v primeru smrti.

3. Za začasne uslužbence se smiselno se uporabljajo določbe člena 66a Kadrovskih predpisov o posebni dajatvi.

4. Začasni uslužbenec, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda."

17. V členu 21 se besedilo "3, 4 in 4a" nadomesti s "3 in 4", besedilo "družinskih dodatkov, izselitvenega dodatka in začasnih fiksnih dodatkov" pa z "družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka";

18. člen 24(3) se nadomesti z naslednjim:

"3. Vendar pa nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2, ne smeta biti nižja od:

(a) 976,85 EUR za uslužbenca, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka; in

(b) 580,83 EUR za uslužbenca, ki nima pravice do gospodinjskega dodatka.

Če sta mož in žena uradnika ali druga uslužbenca Skupnosti in imata oba pravico do nadomestila za selitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.";

19. v prvem odstavku člena 28 se besedna zveza "invalidsko pokojnino" nadomesti z "invalidnino";

20. člen 28a se spremeni na naslednji način:

(a) odstavka 3 in 4 se nadomestita, kakor sledi:

"3. Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji začasni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:

(a) 60 % osnovne plače za prvih dvanajst mesecev,

(b) 45 % osnovne plače od trinajstega do štiriindvajsetega meseca;

(c) 30 % osnovne plače od petindvajsetega do šestintridesetega meseca;

Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od 1 171,52 EUR in ne višji od 2 343,04 EUR. Te meje se prilagajajo na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

4. Nekdanji začasni uslužbenec lahko prejema nadomestilo za brezposelnost največ šestintrideset mesecev po datumu prenehanja delovnega razmerja in v nobenem primeru ne dlje od obdobja, enakovrednega eni tretjini dejansko dopolnjene delovne dobe. Če pa v tem obdobju nekdanji začasni uslužbenec preneha izpolnjevati pogoje iz odstavkov 1 in 2, se izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti prekine. Nadomestilo se začne ponovno izplačevati, če nekdanji začasni uslužbenec pred iztekom tega obdobja ponovno izpolnjuje navedene pogoje in ni upravičen do nacionalnega nadomestila za primer brezposelnosti.";

(b) odstavka 6 in 7 se nadomestita, kakor sledi:

"6. Nadomestilo za primer brezposelnosti in družinske dodatke izplačuje Komisija v evrih. Korekcijski koeficient se ne uporablja.

7. Začasni uslužbenec prispeva eno tretjino stroškov financiranja zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevek se določi v višini 0,81 % osnovne plače zadevne osebe po tem, ko se odšteje standardni dodatek v višini 1 065,02 EUR, in brez upoštevanja korekcijskih koeficientov, predvidenih v členu 64 Kadrovskih predpisov. Prispevek se mesečno odteguje od plače zadevne osebe in se skupaj s preostalima tretjinama, ki ju krije institucija, vplača v poseben sklad za brezposelnost. Ta sklad je skupen za vse institucije, ki prispevke mesečno plačujejo Komisiji, najpozneje osem dni po izplačilu osebnih prejemkov. Vse stroške iz tega člena odobri in plača Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki ureja splošni proračun Evropske unije.";

(c) odstavek 11 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"11. Komisija predloži Svetu poročilo o finančnem stanju sistema eno leto po uvedbi tega zavarovanja za primer brezposelnosti in nato vsaki dve leti. Neodvisno od tega poročila Komisija lahko predlaga Svetu, da prilagodi prispevke, predvidene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema. Svet se na predlog odzove v skladu z odstavkom 3.";

21. v členu 30 se za besedi "dolgotrajne bolezni" doda "ali invalidnosti";

22. člen 33 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 33

1. Uslužbenec, ki je popoln invalid in mora zaradi invalidnosti prenehati delati v instituciji, ima ves čas invalidnosti pravico do invalidnine, katere znesek se določi, kakor sledi.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52 Kadrovskih predpisov. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni 65 let starosti in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil uslužbenec ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % zadnje osnovne plače začasnega uslužbenca. Vendar pa ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost uslužbenca posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. V takih primerih se pokojninski prispevki plačajo iz proračuna bivšega delodajalca.

Če si uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek, predviden v členu 39.

Osebe, upravičene do invalidnine, imajo tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov, v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove invalidnine.

2. Invalidnost ugotovi invalidska komisija, predvidena v členu 9 Kadrovskih predpisov.

3. Institucija iz člena 40 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom lahko zahteva, de se prejemnik invalidnine občasno pregleda in ugotovi, da še izpolnjuje pogoje za izplačevanje invalidnine. Če invalidska komisija ugotovi, da pogojev ne izpolnjuje več, začne uslužbenec ponovno delati v instituciji, pod pogojem, da se pogodba ni iztekla.

Če pa se izkaže, da zadevne osebe ni mogoče zaposliti v Skupnostih, pogodba lahko preneha pod pogojem, da se izplača znesek v višini osebnih prejemkov, ki bi se izplačali med odpovednim rokom, in, kadar je to primerno, nadomestilo za prenehanje pogodbe, predvideno v členu 47. Uporablja se tudi člen 39.";

23. člen 34 se spremeni na naslednji način:

(a) v drugem odstavku se besedna zveza "invalidsko pokojnino" nadomesti z "invalidnino", številka "60" pa s "63";

(b) v tretjem odstavku se beseda "invalidsko" nadomesti z "invalidnino", številka "60" pa s "63";

24. v členu 35 se beseda "vdova" nadomesti s "preživeli zakonec";

25. člen 36 se spremeni na naslednji način:

(a) v prvem odstavku se beseda "Vdova" nadomesti s "Preživeli zakonec", beseda "upravičena" z besedo "upravičen" in besedna zveza "vdovske pokojnine" z "družinske pokojnine";

(b) v drugem odstavku se besedna zveza "vdovsko pokojnino" nadomesti z "družinsko pokojnino";

26. člen 37 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 37

Če umre uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ki nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se ob njegovi smrti štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.

Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.

Če uslužbenec ali upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, se uporabijo določbe tretjega odstavka člena 80 Kadrovskih predpisov.

Če umre nekdanji začasni uslužbenec v smislu člena 2(a), (c) ali (d), ki je prenehal delati pred dopolnjenim 63. letom starosti in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo prejšnji odstavki.

Pokojnina po starših za osebo, ki se šteje kot vzdrževanec, opredeljen v členu 2(4) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ne sme preseči dvakratnega zneska otroškega dodatka.

Če umre biološki roditelj, ki ga je nadomestil posvojitelj, se pokojnina po starših ne izplača.

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.";

27. člen 39 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 39

1. Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2 upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V in Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Če ima uslužbenec pravico do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, izplačanimi na podlagi člena 42.

Člen 9(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom se uporablja pod naslednjimi pogoji:

organ za imenovanja lahko v interesu službe in na podlagi objektivnih meril ter preglednega postopka, ki se uvede s pomočjo splošnih izvedbenih določb, odloči, da se v enem letu za največ osem začasnih uslužbencev iz vseh institucij ne uporabi nobeno znižanje pokojnin. Letno število se lahko spreminja, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti dveletno povprečje deset in načelo proračunske nevtralnosti. Pred iztekom petih let Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o oceni izvajanja tega ukrepa. Kadar je to primerno, Komisija po postopku iz člena 283 Pogodbe ES pripravi predlog, da se po petih letih spremeni maksimalno letno število.

2. Za uslužbence v smislu člena 2 teh Pogojev za zaposlitev se smiselno uporablja člen 11(2) in (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

3. Oseba, ki postane upravičena do starostne pokojnine, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Odstotni delež gospodinjskega dodatka se izračuna na podlagi prejemnikove pokojnine.";

28. v členu 40 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

"Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti, ki se po postopku iz člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom lahko revidirajo.";

29. v členu 41 se za "člena 83" vstavi besedilo "in člena 83a";

30. v členu 42 se besedilo "16,5 % njegove osnovne plače" nadomesti z "dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov";

31. člen 47 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 47

Delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha zaradi smrti in:

(a) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti; ali

(b) pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

(i) na datum, naveden v pogodbi;

(ii) ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost zgodnejšega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Za začasne uslužbence z obnovljeno pogodbo je najdaljši rok šest mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija razdre pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine njegove osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom prenehanja veljavnosti pogodbe;

(iii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 12(2), točka (a), ob upoštevanju po navedeni določbi možne dovoljene izjeme. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz podtočke (ii) te točke (b); ali

(c) pri pogodbi za nedoločen čas:

(i) ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši rok tri in najdaljši deset mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Odpovedni rok se med porodniškim ali bolniškim dopustom prekine z upoštevanjem zgoraj navedenih omejitev; ali

(ii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 12(2), točka (a), ob upoštevanju po navedeni določbi možne dovoljene izjeme. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz podtočke (i) te točke (c).";

32. črta se točka (b) člena 48, točka (c) se preštevilči v točko (b);

33. v drugem pododstavku člena 49(1) se besedilo "členom 88 Kadrovskih predpisov" nadomesti s "členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom";

34. v drugem pododstavku člena 50(2) se besedilo "členom 88 Kadrovskih predpisov" nadomesti s "členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom";

35. člena 51 in 52 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 51

Pogodbe pomožnih uslužbencev se sklenejo za določen čas; lahko se obnovijo.

Člen 52

Dejansko trajanje zaposlitve pomožnega uslužbenca, vključno s podaljšanjem, ne sme presegati treh let ali trajati dlje kot do 31. decembra 2007. Po 31. decembru 2006 se novih pomožnih uslužbencev ne sme zaposlovati.";

36. v četrtem pododstavku člena 53 se besedilo "Člen 1a" nadomesti s "Člen 1d";

37. členu 57 se doda besedilo "razen člena 55a(2)(d) in (e)";

38. člen 65 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 65

Smiselno se uporabljata člen 67, razen člena 67(1)(c), in člen 69 Kadrovskih predpisov ter členi 1, 2 in 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na plačila družinskih dodatkov in dodatka za izselitev.";

39. člen 66 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 66

Če je uslužbenec plačan po dnevih, je osebni prejemek za vsak dan dela enak eni dvajsetini mesečnih osebnih prejemkov. Osebni prejemki se izplačajo ob koncu tekočega tedna.";

40. člena 67 in 68 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 67

Smiselno se uporabljajo členi 7, 11, 12, 13 in 13a Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na povračilo potnih stroškov in dnevnic ter na dodelitev gospodinjskega dodatka in dodatka za prevoz na delo.

Člen 68

Uslužbencem, ki so plačani mesečno, se osebni prejemki izplačajo najkasneje zadnji delovni dan v mesecu.

Kadar uslužbencu ne pripadajo osebni prejemki za poln mesec, se znesek razdeli na tridesetine in

(a) je število tridesetin za plačilo enako dejanskemu številu plačanih dni, če je le-teh petnajst ali manj;

(b) je število tridesetin za plačilo enako razliki med dejanskim številom neplačanih dni in trideset, če je dejansko število plačanih dni več kot petnajst.

Kadar upravičenost do družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka ne začne veljati na dan nastopa službe, jih uslužbenci prejemajo od prvega dne v mesecu, ko nastopi taka upravičenost. Ob prenehanju upravičenosti dobijo uslužbenci pripadajoče zneske do zadnjega dne v mesecu, v katerem upravičenost preneha.";

41. člen 70(1) se spremeni na naslednji način:

(a) v prvem odstavku se za besedo "invalidnosti" vstavi beseda "brezposelnosti";

(b) v drugem pododstavku se za besedilo "sistem socialne varnosti" doda "ali zavarovanje za primer brezposelnosti";

42. člen 74 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 74

Delovno razmerje pomožnega uslužbenca preneha zaradi smrti in:

(a) na datum, naveden v pogodbi;

(b) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti;

(c) ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost zgodnejšega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija razdre pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine njegove osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom prenehanja veljavnosti pogodbe;

(d) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 55(1), točka (a), ob upoštevanju po navedeni določbi možne dovoljene izjeme. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (c) tega člena.";

43. člen 75 se spremeni na naslednji način:

(a) v prvem stavku se črta besedilo ", za določen ali nedoločen čas";

(b) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

"(c) uslužbenec ne izpolnjuje zahtev iz člena 55(1)(d). Vendar pa pogodba lahko preneha le, če je upravičen do invalidnine;";

44. členu 78 se doda naslednji odstavek:

"Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2006, po tem datumu veljajo za zadevne uslužbence pogoji, določeni v skladu s postopkom iz člena 90.";

45. obstoječi naslov IV postane naslov V, doda se naslednji naslov:

"NASLOV IV

POGODBENI USLUŽBENCI

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 79

1. Pogodbeni uslužbenci so plačani iz skupnih sredstev dela proračuna za institucijo za ta namen.

2. V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija, kakor je potrebno, splošne predpise za izvajanje, ki urejajo zaposlovanje pogodbenih uslužbencev.

3. Komisija predloži letno poročilo o zaposlovanju pogodbenih uslužbencev, vključno z njihovim številom, ravnjo in vrsto delovnih mest, geografsko uravnoteženostjo in proračunskimi viri po funkcionalnih skupinah.

4. Institucije, agencije in drugi subjekti, ki zaposlujejo pogodbene uslužbence, pripravijo v okviru proračunskega postopka okvirne letne napovedi glede zaposlovanja pogodbenih uslužbencev po funkcionalnih skupinah.

Člen 80

1. Pogodbeni uslužbenci so razdeljeni v štiri funkcionalne skupine, ki ustrezajo delu, ki ga je treba opraviti. Vsaka funkcionalna skupina je razdeljena na razrede in stopnje.

2. Vrsta dela in ustrezne funkcionalne skupine so navedene v naslednji tabeli:

Funkcionalna skupina | Razredi | Naloge |

IV | 13 do 18 | Upravno-administrativne, svetovalne, jezikovne in enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |

III | 8 do 12 | Izvedbene naloge, naloge pri pripravi osnutkov, računovodske in druge enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |

II | 4 do 7 | Pisarniške in tajniške naloge, naloge pisarniškega poslovanja in druge enakovredne naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |

I | 1 do 3 | Fizične in upravno-administrativne naloge podpornih storitev, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |

3. Vsaka institucija ali organ iz člena 3a na podlagi te tabele in po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise opredeli pristojnosti za vsako vrsto dela.

4. Smiselno se uporablja člen 1e Kadrovskih predpisov o socialnih ukrepih in delovnih pogojih.

POGLAVJE 2

PRAVICE IN OBVEZNOSTI

Člen 81

Smiselno se uporablja člen 11.

POGLAVJE 3

POGOJI ZA ZAPOSLITEV

Člen 82

1. Pogodbeni uslužbenci se izbirajo na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, brez razlikovanja glede na rasno ali etično pripadnost, politično, filozofsko ali versko prepričanje, starost ali invalidnost, spol ali spolno usmeritev in ne glede na zakonski stan ali družinske razmere.

2. Za zaposlitev pogodbenega uslužbenca se zahteva vsaj:

(a) uspešno zaključeno obvezno izobraževanje za funkcionalno skupino I;

(b) za funkcionalni skupini II in III:

(i) z diplomo potrjena višja izobrazba ali

(ii) z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali

(iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni;

(c) za funkcionalno skupino IV:

(i) izobrazba, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali

(ii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

3. Pogodbeni uslužbenec se lahko zaposli, le če:

(a) je državljan ene od držav članic in uživa vse državljanske pravice, razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d) je fizično sposoben opravljati delo; in

(e) predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov Skupnosti in o zadovoljivem znanju drugega jezika Skupnosti v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

4. V prvi pogodbi organ iz prvega odstavka člena 6 lahko opusti zahtevo, da mora zadevna oseba predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točk (a), (b) in (c) odstavkov 2 in 3, če se zaposli za manj kot tri mesece.

5. Služba Evropskih skupnosti za izbor kadrov različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. Služba zagotovi preglednost postopka za izbiro pogodbenih uslužbencev.

6. V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija, kakor je potrebno, splošne določbe glede postopkov zaposlovanja pogodbenih uslužbencev.

Člen 83

Pred zaposlitvijo pogodbeni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 82(3)(d).

Smiselno se uporablja člen 33 Kadrovskih predpisov.

Člen 84

1. Pogodbeni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo za najmanj eno leto, opravi na začetku zaposlitve šestmesečno poskusno delo, če je v funkcionalni skupini I, in devetmesečno poskusno delo, če je v kateri koli drugi funkcionalni skupini.

2. Če pogodbeni uslužbenec v času poskusnega dela zaradi bolezni ali nesreče ne more delati mesec dni ali več, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 poskusno delo ustrezno podaljša.

3. Najmanj mesec dni pred iztekom poskusnega dela se pripravi poročilo o sposobnosti pogodbenega uslužbenca, da opravlja naloge na delovnem mestu pa tudi o njegovem obnašanju in učinkovitosti pri delu. Zadevna oseba to poročilo dobi in ima pravico, da predloži pisna pojasnila. Pogodbeni uslužbenec, čigar delo ni bilo ocenjeno kot ustrezno, da bi zadržal delovno mesto, se odpusti. Vendar pa lahko organ iz prvega odstavka člena 6 v izjemnih okoliščinah podaljša poskusno delo za največ šest mesecev in pogodbenega uslužbenca po možnosti razporedi v drugo službo.

4. Če je delo pogodbenega uslužbenca na poskusnem delu očitno neustrezno, se poročilo lahko pripravi kadar koli v času poskusnega dela. Zadevna oseba to poročilo dobi in ima pravico, da predloži pisna pojasnila. Na podlagi poročila organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se pogodbeni uslužbenec pred pretekom poskusnega dela odpusti z enomesečnim odpovednim rokom.

5. Odpuščeni pogodbeni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusnega dela.

POGLAVJE 4

POSEBNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE IZ ČLENA 3A

Člen 85

1. Pogodbe se s pogodbenimi uslužbenci iz člena 3a lahko sklenejo za določen čas najmanj treh mesecev in največ petih let. Obnovijo se lahko samo enkrat za določen čas, ki ne sme presegati petih let. Skupno trajanje prve pogodbe in prve obnovitve mora biti vsaj šest mesecev za funkcionalno skupino I in vsaj devet mesecev za druge funkcionalne skupine. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas.

Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3b, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.

2. Z odstopanjem od zadnjega stavka prvega pododstavka 1 organ za imenovanja lahko odloči, da se z uslužbencem iz funkcionalne skupine I šele četrta obnovitev pogodbe sklene za nedoločen čas, pod pogojem, da skupno trajanje njegove zaposlitve za določen čas ne preseže deset let.

3. Pogodbeni uslužbenec iz funkcionalne skupine IV mora pred obnovitvijo pogodbe za nedoločen čas izkazati sposobnost dela v tretjem od jezikov iz člena 314 Pogodbe ES. Smiselno se uporabljajo skupna pravila o dostopu do usposabljanja in modalitetah ocenjevanja iz člena 45(2) Kadrovskih predpisov.

4. Pogodbeni uslužbenci morajo pred obnovitvijo pogodbe za nedoločen čas opraviti poskusno delo v skladu s členom 84.

Člen 86

1. Pogodbeni uslužbenci iz člena 3a se zaposlijo samo v

(i) razredih 13, 14 ali 16 funkcionalne skupine IV,

(ii) razredih 8, 9 ali 10 funkcionalne skupine III,

(iii) razredu 4 ali 5 funkcionalne skupine II,

(iv) razredu 1 funkcionalne skupine I.

Pri razvrščanju pogodbenih uslužbencev v razrede vsake od funkcionalnih skupin se upoštevajo kvalifikacije in izkušnje zadevnih oseb. Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se lahko upoštevajo v Skupnosti prevladujoči pogoji na trgu dela. Pogodbeni uslužbenec se zaposli na prvi stopnji svojega razreda.

2. Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a, ki zasede novo delovno mesto v funkcionalni skupini, se ne sme razporediti v razred ali stopnjo, nižjo od razreda ali stopnje za prejšnje delovno mesto.

Pogodbeni uslužbenec, ki zasede delovno mesto v višji funkcionalni skupini, se razporedi v tak razred in stopnjo, da so njegovi osebni prejemki vsaj enaki tistim, da katerih je bil upravičen po prejšnji pogodbi.

Enake določbe se uporabljajo za pogodbenega uslužbenca, ki sklene novo pogodbo z institucijo ali organom takoj po predhodni pogodbi z drugo institucijo ali organom.

Člen 87

1. Za pogodbene uslužbence iz člena 3a, zaposlene za najmanj eno leto, se smiselno uporablja prvi odstavek člena 43 Kadrovskih predpisov glede poročil.

2. Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, se samodejno poviša v naslednjo stopnjo tega razreda.

3. Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a se razporedi v naslednji višji razred iste funkcionalne skupine z odločitvijo organa iz prvega odstavka člena 6. Tak pogodbeni uslužbenec se razporedi na prvo stopnjo naslednjega višjega razreda. Po tem, ko se preučijo primerjalne odlike pogodbenih uslužbencev, upravičenih do napredovanja v razredu, in poročila o njihovem delu, se lahko povišajo izključno uslužbenci, izbrani med pogodbenimi uslužbenci iz člena 3a, ki so sklenili pogodbo za vsaj tri leta in so bili v svojem razredu najmanj dve leti. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) Kadrovskih predpisov.

4. Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a se lahko razporedi v višjo funkcionalno skupino samo, če sodeluje v splošnem postopku izbire.

POGLAVJE 5

POSEBNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE IZ ČLENA 3B

Člen 88

V primeru pogodbenih uslužbencev iz člena 3b:

(a) se pogodbe sklepajo za določen čas; lahko so obnovijo;

(b) dejansko trajanje zaposlitve v instituciji, vključno z vsemi obnovitvami pogodbe, ne sme preseči treh let.

Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3a, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.

Člen 89

1. Pogodbeni uslužbenec iz člena 3b se lahko zaposli v katerem koli razredu funkcionalnih skupin II, III in IV iz člena 80, pri čemer se upoštevajo kvalifikacije in izkušnje zadevne osebe. Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se lahko upoštevajo v Skupnosti prevladujoči pogoji na trgu dela. Pogodbeni uslužbenec se zaposli na prvi stopnji svojega razreda.

2. Pogodbeni uslužbenec iz člena 3b, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, se samodejno poviša v naslednjo stopnjo tega razreda.

Člen 90

Z odstopanjem od določb tega naslova veljajo za konferenčne tolmače, ki jih zaposli Evropski parlament ali Komisija v imenu institucij in organov Skupnosti, pogoji, določeni v Sporazumu, ki so ga dne 28. julija 1999 sklenili Evropski parlament, Komisija in Sodišče Evropskih skupnosti v imenu institucij na eni strani in združenja, ki zastopajo stroko, na drugi strani.

Spremembe navedenega sporazuma, potrebne zaradi začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 [1], se sprejmejo pred 31. decembrom 2006 v skladu s postopkom, določenim v členu 78. Spremembe navedenega sporazuma po 31. decembru 2006 sprejmejo institucije sporazumno.

POGLAVJE 6

DELOVNI POGOJI

Člen 91

Smiselno se uporabljajo členi 16 do 18.

POGLAVJE 7

PREJEMKI IZ DELA IN STROŠKI

Člen 92

Ob upoštevanju sprememb, določenih v členih 93 in 94, se smiselno uporabljajo členi 19 do 27.

Člen 93

Lestvica osnovnih plač je predvidena v naslednji tabeli:

| | | Stopnja |

| | Razred | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |

FG IV | | 18 | 5109,81 | 5216,07 | 5324,55 | 5435,28 | 5548,31 | 5663,69 | 5781,47 |

| 17 | 4516,18 | 4610,10 | 4705,97 | 4803,84 | 4903,74 | 5005,71 | 5109,81 |

| 16 | 3991,52 | 4074,53 | 4159,26 | 4245,75 | 4334,05 | 4424,18 | 4516,18 |

| 15 | 3527,81 | 3601,17 | 3676,06 | 3752,51 | 3830,54 | 3910,20 | 3991,52 |

| 14 | 3117,97 | 3182,81 | 3249,00 | 3316,56 | 3385,53 | 3455,94 | 3527,81 |

| 13 | 2755,74 | 2813,05 | 2871,55 | 2931,26 | 2992,22 | 3054,45 | 3117,97 |

FG III | | 12 | 3527,75 | 3601,11 | 3676,00 | 3752,44 | 3830,47 | 3910,12 | 3991,43 |

| 11 | 3117,94 | 3182,78 | 3248,96 | 3316,52 | 3385,49 | 3455,89 | 3527,75 |

| 10 | 2755,74 | 2813,04 | 2871,54 | 2931,25 | 2992,21 | 3054,43 | 3117,94 |

| 9 | 2435,61 | 2486,26 | 2537,96 | 2590,73 | 2644,61 | 2699,60 | 2755,74 |

| 8 | 2152,67 | 2197,43 | 2243,13 | 2289,77 | 2337,39 | 2385,99 | 2435,61 |

FG II | | 7 | 2435,55 | 2486,20 | 2537,91 | 2590,70 | 2644,59 | 2699,59 | 2755,74 |

| 6 | 2152,56 | 2197,33 | 2243,03 | 2289,68 | 2337,31 | 2385,92 | 2435,55 |

| 5 | 1902,45 | 1942,02 | 1982,41 | 2023,64 | 2065,73 | 2108,70 | 2152,56 |

| 4 | 1681,40 | 1716,37 | 1752,07 | 1788,51 | 1825,71 | 1863,69 | 1902,45 |

FG I | | 3 | 2071,35 | 2114,34 | 2158,22 | 2203,01 | 2248,73 | 2295,40 | 2343,04 |

| 2 | 1831,16 | 1869,17 | 1907,96 | 1947,56 | 1987,98 | 2029,24 | 2071,35 |

| 1 | 1618,83 | 1652,43 | 1686,72 | 1721,73 | 1757,46 | 1793,93 | 1831,16 |

Člen 94

Ne glede na člen 24(3) nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2 navedenega člena, ne smeta biti nižja od:

- 734,76 EUR za pogodbenega uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka; in

- 435,62 EUR za pogodbenega uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

POGLAVJE 8

PREJEMKI SOCIALNE VARNOSTI

Oddelek A

Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, prejemki socialne varnosti

Člen 95

Smiselno se uporablja člen 28. Vendar pa se člen 72(2) in (2a) Kadrovskih predpisov ne uporablja za pogodbenega uslužbenca, ki je do 63. leta starosti delal v Skupnostih, razen če ni bil več kot tri leta zaposlen kot pogodbeni uslužbenec.

Člen 96

1. Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji Skupnosti brezposeln in:

(a) od Skupnosti ne prejema starostne pokojnine ali invalidnine,

(b) mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi odstopa ali razveljavitve pogodbe iz disciplinskih razlogov,

(c) je dopolnil najmanj šest mesecev dela,

(d) prebiva v državi članici

ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnost po nacionalnem sistemu, mora to prijaviti instituciji, kjer je bil zaposlen, ki o tem takoj obvesti Komisijo. V takih primerih se znesek teh nadomestil odšteje od nadomestila, izplačanega po odstavku 3.

2. Nekdanji pogodbeni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

(a) je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;

(b) izpolnjuje zakonske obveznosti navedene države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;

(c) vsak mesec pošlje instituciji, kjer je bil zaposlen, potrdilo pristojne nacionalne službe za zaposlovanje o tem, ali izpolnjuje obveznosti in pogoje iz (a) in (b), institucija pa potrdilo takoj pošlje Komisiji.

V primeru bolezni, nesreče, materinstva, invalidnosti, ali v podobnih primerih, ali če pristojni nacionalni organ odobri oprostitev, Skupnost lahko dodeli ali še naprej izplačuje nadomestilo, tudi če obveznosti po nacionalni zakonodaji iz točke b niso izpolnjene.

Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme predpise, potrebne za izvajanje tega člena.

3. Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji pogodbeni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:

(a) 60 % osnovne plače za prvih 12 mesecev,

(b) 45 % osnovne plače od 13. do 24. meseca,

(c) 30 % osnovne plače od 25. do 36. meseca.

Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od 878,64 EUR in ne višji od 1 757,28 EUR. Te meje se prilagajajo na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

4. Nekdanji pogodbeni uslužbenec lahko prejema nadomestilo za brezposelnost največ šestintrideset mesecev po datumu prenehanja delovnega razmerja in v nobenem primeru ne dlje od obdobja, enakovrednega eni tretjini dejansko dopolnjene delovne dobe. Če pa v tem obdobju nekdanji pogodbeni uslužbenec preneha izpolnjevati pogoje iz odstavkov 1 in 2, se izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti prekine. Nadomestilo se začne ponovno izplačevati, če nekdanji pogodbeni uslužbenec pred iztekom tega obdobja ponovno izpolnjuje navedene pogoje in ni upravičen do nacionalnega nadomestila za primer brezposelnosti.

5. Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi nadomestila za primer brezposelnosti po pogojih, določenih v členu 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.

Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima, kakor predvideva člen 72 Kadrovskih predpisov, pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.

6. Nadomestilo za primer brezposelnosti in družinske dodatke izplačuje Komisija v evrih. Korekcijski koeficient se ne uporablja.

7. Pogodbeni uslužbenec prispeva eno tretjino stroškov financiranja zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevek se določi v višini 0,81 % osnovne plače zadevne osebe po tem, ko se odšteje standardni dodatek v višini 798,77 EUR, in brez upoštevanja korekcijskih koeficientov, predvidenih v členu 64 Kadrovskih predpisov. Prispevek se mesečno odteguje od plače zadevne osebe in se skupaj s preostalima tretjinama, ki ju krije institucija, vplača v poseben sklad za brezposelnost. Ta sklad je skupen za vse institucije, ki prispevke mesečno plačujejo Komisiji, najpozneje osem dni po izplačilu osebnih prejemkov. Vse stroške, ki izhajajo iz uporabe tega člena, odobri in plača Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki ureja splošni proračun Evropskih skupnosti.

8. Za nadomestila za primer brezposelnosti, ki se izplačujejo brezposelnim nekdanjim pogodbenim uslužbencem, velja Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68.

9. Nacionalne službe, odgovorne za zaposlovanje in brezposelnost, ki delujejo skladno z nacionalno zakonodajo, in Komisija učinkovito sodelujejo pri zagotavljanju pravilne uporabe tega člena.

10. Podrobna ureditev, sprejeta na podlagi člena 28a(10), se za ta člen uporablja brez poseganja v določbe tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena.

11. Komisija predloži Svetu poročilo o finančnem stanju sistema eno leto po uvedbi tega zavarovanja za primer brezposelnosti in nato vsaki dve leti. Neodvisno od tega poročila Komisija lahko predlaga Svetu, da prilagodi prispevke, predvidene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema. Svet se na predlog odzove v skladu z odstavkom 3.

Člen 97

Smiselno se uporablja člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena.

Člen 98

Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku smiselno uporablja za pogodbenega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.

Oddelek B

Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti

Člen 99

Pogodbeni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti ali invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.

Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh Pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.

Člen 100

Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je pogodbeni uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v instituciji.

Pogodbeni uslužbenec se na to odločitev lahko pritoži invalidski komisiji, predvideni v odstavku 1(b) člena 9 Kadrovskih predpisov.

Člen 101

1. Pogodbeni uslužbenec, ki je popoln invalid in mora zaradi invalidnosti prenehati delati v instituciji, ima ves čas invalidnosti pravico do invalidnine, katere znesek se določi na naslednji način.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52 Kadrovskih predpisov. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni 65 let starosti in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil pogodbeni uslužbenec ob nastanku invalidnosti.

2. Invalidnina znaša 70 % zadnje osnovne plače pogodbenega uslužbenca. Vendar pa ne sme biti nižja od mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

3. Če je invalidnost pogodbenega uslužbenca posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. V takih primerih se pokojninski prispevki plačajo iz proračuna bivšega delodajalca.

4. Če si pogodbeni uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek, predviden v členu 109.

5. Osebe, upravičene do invalidnine, imajo v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove invalidnine.

Člen 102

1. Invalidnost ugotovi invalidska komisija, predvidena v točki (b) člena 9(1) Kadrovskih predpisov.

2. Pravica do invalidnine nastane dan po tem, ko delovno razmerje pogodbenega uslužbenca preneha na podlagi členov 47 in 48, ki se smiselno uporabljata.

3. Institucija iz člena 40 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom lahko zahteva, da prejemnik invalidnine opravi občasne preglede in se ugotovi, da še izpolnjuje pogoje za izplačevanje invalidnine. Če invalidska komisija ugotovi, da pogojev ne izpolnjuje več, začne pogodbeni uslužbenec ponovno delati v instituciji, pod pogojem, da se pogodba ni iztekla.

Če pa se izkaže, da zadevne osebe ni mogoče zaposliti v Skupnostih, pogodba lahko preneha pod pogojem, da se izplača znesek v višini osebnih prejemkov, ki bi se izplačali med odpovednim rokom, in, kadar je to primerno, nadomestilo za prenehanje pogodbe, predvideno v členu 47. Uporabi se tudi člen 109.

Člen 103

1. Upravičenci po umrlem pogodbenem uslužbencu, opredeljeni v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor predvidevajo členi 104 do 107.

2. Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do invalidnine, ali do starostne pokojnine, ali ki je prenehal delati pred dopolnjenim 63. letom starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, imajo po njem upravičene osebe, opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII, pravico do družinske pokojnine, kakor predvideva navedena Priloga.

3. Kadar več kot eno leto ni znano bivališče pogodbenega uslužbenca, ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki je prenehal delati pred dopolnjenim 63. letom starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabijo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.

Člen 104

Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so vdova, otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.

Člen 105

Preživeli zakonec pogodbenega uslužbenca je upravičen do družinske pokojnine v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca niti nižja od osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. Ob smrti pogodbenega uslužbenca se znesek družinske pokojnine zviša na 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala pogodbenemu uslužbencu, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje, ne glede na delovno dobo ali starost.

Oseba, ki prejema družinsko pokojnino, ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Otroški dodatek pa je v višini dvakratnega zneska dodatka, predvidenega v členu 67(1)(b) Kadrovskih predpisov.

Člen 106

1. Če umre pogodbeni uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ki nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.

2. Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.

3. Če umre pogodbeni uslužbenec ali upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine, pogoji iz odstavka 1 pa niso izpolnjeni, se uporabijo določbe tretjega odstavka člena 80 Kadrovskih predpisov.

4. Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je prenehal delati pred dopolnjenim 63. letom starosti in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo prejšnji odstavki.

5. Pokojnina po starših za osebo, ki se šteje kot vzdrževani otrok, opredeljen v členu 2(4) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ne sme preseči dvakratnega zneska otroškega dodatka. Vendar pa upravičenost vzdrževanca do pokojnine preneha, če ga je po veljavni nacionalni zakonodaji dolžna vzdrževati tretja oseba.

6. Če umre biološki roditelj, ki ga je nadomestil posvojitelj, se pokojnina po starših ne izplača.

7. Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Člen 107

Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Člen 108

Smiselno se uporabljajo pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov.

Oddelek C

Starostna pokojnina in odpravnina

Člen 109

1. Ob prenehanju dela je pogodbeni uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. V pokojninske pravice pogodbenega uslužbenca, ki je upravičen do starostne pokojnine, niso vključena obdobja, za katera so prispevki plačani po členu 112 teh Pogojev za zaposlitev.

2. Za pogodbene uslužbence se smiselno uporablja člen 11(2) in (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

3. Oseba, več kot tri leta zaposlena kot pogodbeni uslužbenec, ki postane upravičena do starostne pokojnine, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov; gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi prejemnikove pokojnine.

Člen 110

1. Pogodbeni uslužbenec, ki je imenovan za uradnika ali začasnega uslužbenca Skupnosti, ne dobi odpravnine, predvidene v členu 109(1).

Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve pogodbenega uslužbenca v eni od Skupnosti.

2. Če institucija uporabi možnost, predvideno v členu 112, se pokojninske pravice pogodbenega uslužbenca za obdobje, v katerem se bili zneski odtegnjeni, sorazmerno znižajo.

3. Prejšnji odstavek se ne uporabi, če pogodbeni uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske skupaj s 3,5-odstotnimi letnimi obrestnimi obrestmi, ki se po postopku iz člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom lahko revidirajo.

Oddelek D

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

Člen 111

Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se smiselno uporabljajo določbe členov 83 in 83a Kadrovskih predpisov ter členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Člen 112

V skladu s pogoji, ki jih določi institucija, lahko pogodbeni uslužbenec zahteva, da institucija opravi vsa plačila, potrebna za vzpostavitev ali ohranitev njegovih pokojninskih pravic, zavarovanja za primer brezposelnosti, invalidskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja v državi, v kateri je bil nazadnje vključen v take sisteme. Pogodbeni uslužbenec v času plačevanja teh prispevkov ne uživa ugodnosti sistema zdravstvenega zavarovanja Skupnosti. V času plačevanja teh prispevkov pogodbeni uslužbenec tudi ni vključen v sistema Skupnosti za življenjsko zavarovanje in zavarovanje za primer invalidnosti in ne pridobiva pravic po sistemu Skupnosti za zavarovanje za primer brezposelnosti in pokojninsko zavarovanje.

Dejansko tako plačevanje za nobenega pogodbenega uslužbenca ne sme trajati dlje od šestih mesecev. Vendar pa institucija lahko odloči, da to obdobje podaljša na eno leto. Plačila bremenijo proračun Skupnosti. Plačila za vzpostavitev ali ohranitev pokojninskih pravic ne smejo presegati dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov.

Oddelek E

Poravnavanje zahtevkov pogodbenih uslužbencev

Člen 113

Smiselno se uporabljajo členi 40 do 44 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Oddelek F

Izplačevanje dajatev

Člen 114

1. Smiselno se uporabljajo člen 81a in 82 Kadrovskih predpisov ter člen 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede izplačevanja dajatev.

2. Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih njegovim upravičencem, se na način, ki ga določi institucija iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, odštejejo vsi zneski, ki jih pogodbeni uslužbenec dolguje Skupnostim za zavarovanje na datum, ko postanejo pravice iz tega sistema izplačljive. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

Oddelek G

Subrogacija v korist Skupnosti

Člen 115

Smiselno se uporabljajo določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist Skupnosti.

POGLAVJE 9

POVRNITEV NEUPRAVIČENIH PLAČIL

Člen 116

Uporabljajo se določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil.

POGLAVJE 10

PRITOŽBE

Člen 117

Smiselno se uporabljajo določbe naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah.

POGLAVJE 11

POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI

Člen 118

Za pogodbene uslužbence, ki delajo v tretji državi, se smiselno uporabljajo določbe členov 6 do 16 in 19 do 25 Priloge X h Kadrovskim predpisom. Vendar pa se člen 21 navedene Priloge uporablja samo, če je pogodba sklenjena za najmanj eno leto.

POGLAVJE 12

PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

Člen 119

Za pogodbene uslužbence se smiselno uporabljajo členi 47 do 50a.

V primeru disciplinskega postopka proti pogodbenemu uslužbencu ima disciplinska komisija iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom in člena 49 teh Pogojev za zaposlitev dva dodatna člana, ki sta iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni pogodbeni uslužbenec. Ta dva dodatna člana se imenujeta skladno s priložnostnim postopkom, o katerem se dogovorita organ iz prvega odstavka člena 6 teh Pogojev za zaposlitev in odbor uslužbencev."

;

46. obstoječa člena 79 in 80 se preštevilčita in postaneta člena 120 in 121;

47. obstoječi člen 81 postane člen 122 in se nadomesti z naslednjim:

"Člen 122

Vse spore med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v tretji državi, se predloži arbitražni komisiji v skladu s pogoji, opredeljenimi v klavzuli o arbitraži iz delavčeve pogodbe.";

48. črta se naslov VI;

49. obstoječi naslov V postane naslov VI, prejšnja člena 82 in 83 pa člena 123 in 124;

50. člen 124 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 124

Smiselno se uporabljajo členi 1c, 1d, 11, 11a, 12 in 12a, prvi odstavek člena 16, členi 17, 17a, 19, 22, 22a in 22b, prvi in drugi odstavek člena 23 in drugi odstavek člena 25 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov ter člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov glede pritožb.";

51. v naslovu VII se črtajo obstoječi členi 99, 100 in 101, doda se naslednji člen:

"Člen 125

Brez poseganja v druge določbe Pogojev za zaposlitev določa Priloga k Pogojem za zaposlitev prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene po pogodbi iz teh Pogojev za zaposlitev.";

52. v naslovu VIII postane obstoječi člen 102 člen 126, obstoječi člen 103 pa člen 127;

53. v novem členu 126 se besedilo "člena 103" nadomesti s "člena 127";

54. doda se Priloga, kakor sledi:

PRILOGA

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev

Člen 1

1. Za druge uslužbence, zaposlene na dan 30. aprila 2004, se smiselno uporabljajo določbe Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

2. V času od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev:

(a) v prvi alinei točke (b) člena 3 "funkcionalne skupine strokovni sodelavci (AST)" nadomesti s "kategoriji B in C";

(b) v drugi alinei točke (b) člena 3 se besedilo "funkcionalne skupine upravljavci (AD)" nadomesti s "kategorije A", "AD 16 ali AD 15" se nadomesti z "A*16 ali A*15", besedilo "AD 15 ali AD 14" pa se nadomesti z "A*15 ali A*14".

Člen 2

1. V skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organ iz prvega odstavka člena 6 Pogojev za zaposlitev ponudi zaposlitev kot pogodbeni uslužbenec za nedoločen čas vsem osebam, ki jih Skupnosti na dan 1. maja 2004 po pogodbi za nedoločen čas kot lokalne uslužbence zaposlujejo v Evropski uniji ali ki so na podlagi nacionalne zakonodaje zaposlene v agencijah in subjektih iz člena 3a(1)(b) in (c) Pogojev za zaposlitev. Ponudba za zaposlitev temelji na oceni nalog, ki jih morajo opraviti pogodbeni uslužbenci. Zadevna pogodba začne veljati najkasneje 1. maja 2005. Za take pogodbe se ne uporablja člen 84 Pogojev za zaposlitev.

2. Če bi bili osebni prejemki uslužbenca, ki sprejme ponujeno pogodbo, zaradi razvrstitve v razrede nižji, lahko institucija plača dodaten znesek, pri čemer upošteva trenutne razlike v fiskalni zakonodaji in zakonodaji s področja socialne varnosti in pokojnin države članice zaposlitve in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za zadevnega pogodbenega uslužbenca.

3. V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija, kakor je potrebno, splošne določbe za izvajanje odstavkov 1 in 2.

4. Uslužbenec, ki ne sprejme ponudbe iz odstavka 1, lahko z institucijo ohrani svoj pogodbeni odnos.

Člen 3

Pet let po 1. maju 2004 lahko lokalni ali pogodbeni uslužbenci Generalnega sekretariata Sveta, ki so imeli v sekretariatu pred 1. majem 2004 status lokalnega uslužbenca, sodelujejo na notranjih natečajih Sveta pod enakimi pogoji kot uradniki in začasni uslužbenci institucije.

Člen 4

Pogodbe, ki so jih pogodbeni uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev sklenili za določen čas in so na dan 1. maja 2004 veljavne, se lahko obnovijo. Če je bila pogodba že enkrat obnovljena, se nova pogodba sklene za nedoločen čas. Veljavne pogodbe, sklenjene z začasnimi uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev za nedoločen čas, ostanejo nespremenjene.

Člen 5

1. Za nekdanje začasne uslužbence, ki so na dan 1. maja 2004 brezposelni in na katere se nanašajo določbe člena 28a teh pogojev za zaposlitev, veljavnih pred 1. majem 2004, se navedene določbe uporabljajo do konca obdobja brezposelnosti.

2. Začasni uslužbenci, katerih pogodbe tečejo na dan 1. maja 2004, lahko zahtevajo uporabo člena 28a teh pogojev za zaposlitev, veljavnih pred 1. majem 2004. Tako zahtevo morajo začasni uslužbenci vložiti najkasneje trideset koledarskih dni po datumu izteka pogodb.

[1] UL L 124, 27.4.2004, str. 1.

--------------------------------------------------