This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02016R0794-20220628
Regulation (EU) 2016/794 of the European Parliament and of the Council of 11 May 2016 on the European Union Agency for Law Enforcement Cooperation (Europol) and replacing and repealing Council Decisions 2009/371/JHA, 2009/934/JHA, 2009/935/JHA, 2009/936/JHA and 2009/968/JHA
Consolidated text: Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ
Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ
02016R0794 — SL — 28.06.2022 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2016/794 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. maja 2016 (UL L 135 24.5.2016, str. 53) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) 2022/991 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2022 |
L 169 |
1 |
27.6.2022 |
UREDBA (EU) 2016/794 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 11. maja 2016
o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE, CILJI IN NALOGE EUROPOLA
Člen 1
Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
„pristojni organi držav članic“ pomeni vse policijske organe in druge službe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki obstajajo v državah članicah ter so po nacionalnem pravu odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim. Pristojni organi zajemajo tudi druge javne organe, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalnem pravu odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, in boj proti njim;
„strateška analiza“ pomeni vse metode in tehnike zbiranja, shranjevanja, obdelave in ocene informacij z namenom podpiranja in razvoja kriminalitetne politike, ki bo prispevala k uspešnemu in učinkovitemu preprečevanju kaznivih dejanj in boju proti njim;
„operativna analiza“ pomeni vse metode in tehnike zbiranja, shranjevanja, obdelave in ocene informacij z namenom podpiranja preiskav kaznivih dejanj;
„organi Unije“ pomeni institucije, organe, misije, urade in agencije, ki so bili ustanovljeni s PEU in PDEU ali na njuni podlagi;
„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo in njej podrejene organe mednarodnega javnega prava ali kateri koli drug organ, ki je ustanovljen s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma;
„zasebne stranke“ pomeni subjekte in organe, ustanovljene v skladu s pravom države članice ali tretje države, zlasti družbe in podjetja, poslovna združenja, neprofitne organizacije in druge pravne osebe, ki niso zajete v točki (e);
„posamezniki“ pomeni vse fizične osebe;
▼M1 —————
„prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki se mu podatki razkrijejo, bodisi da je tretja oseba ali ne;
▼M1 —————
,upravni osebni podatki‘ pomeni osebne podatke, ki jih obdeluje Europol, razen operativnih osebnih podatkov;
,preiskovalni podatki‘ pomeni podatke, ki jih sme država članica, Evropsko javno tožilstvo (EJT), ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 ( 1 ), Eurojust ali tretja država obdelovati v okviru tekoče preiskave kaznivega dejanja, povezane z eno ali več državami članicami, v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi veljavnimi na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ali ki jih je država članica, EJT, Eurojust ali tretja država predložila Europolu v podporo takšni tekoči preiskavi kaznivega dejanja in ki vsebujejo osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov s seznama v Prilogi II;
,teroristična vsebina‘ pomeni teroristično vsebino, kot je opredeljena v členu 2, točka 7, Uredbe (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
,prikazi spolnih zlorab otrok na spletu‘ pomeni gradivo na spletu, ki predstavlja otroško pornografijo, kot je opredeljena v členu 2, točka (c), Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), ali pornografsko predstavo, kot je opredeljena v členu 2, točka (e), navedene direktive;
,krizne razmere na spletu‘ pomeni razširjanje spletnih vsebin, ki so povezane z dogodkom, ki poteka, ali nedavnim dogodkom v realnem svetu, prikazujejo ogrožanje življenja ali telesne nedotakljivosti ali pozivajo k neposrednemu ogrožanju življenja ali telesne nedotakljivosti ter so namenjene resnemu zastraševanju prebivalstva ali imajo tak učinek, če obstaja povezava ali utemeljen sum povezave s terorizmom ali nasilnim ekstremizmom ter se pričakuje eksponentno in hitro razširjanje te vsebine pri več ponudnikih spletnih storitev;
,kategorija prenosov osebnih podatkov‘ pomeni skupino prenosov osebnih podatkov, kadar se podatki nanašajo na isto posamezno okoliščino ter kadar prenosi sestavljajo iste kategorije osebnih podatkov in iste kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
,raziskovalni in inovacijski projekti‘ pomeni projekte v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba, za razvoj, učenje, preskušanje in potrjevanje algoritmov za razvoj posebnih orodij ter drugih posebnih raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki so relevantni za doseganje ciljev Europola.
Člen 3
Cilji
Cilji Europola ob tistih iz odstavka 1 zajemajo tudi z njimi povezana kazniva dejanja. Za povezana kazniva dejanja se štejejo:
kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje dejanj, za katera je pristojen Europol;
kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja dejanj, za katera je pristojen Europol;
kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznovanja storilcev dejanj, za katera je pristojen Europol.
Člen 4
Naloge
Europol izvaja naslednje naloge za doseganje ciljev iz člena 3:
zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije, vključno z kriminalističnoobveščevalnimi informacijami o kaznivih dejanjih;
države članice prek nacionalnih enot, ustanovljenih ali določenih na podlagi člena 7(2), brez odlašanja obvešča o vseh informacijah in povezavah med kaznivimi dejanji, ki jih zadevajo;
usklajuje, organizira in izvaja preiskovalne in operativne ukrepe, s čimer podpira in krepi ukrepe pristojnih organov držav članic, ki se izvajajo:
skupaj s pristojnimi organi držav članic ali
v okviru skupnih preiskovalnih skupin v skladu s členom 5 in po potrebi v sodelovanju z Eurojustom;
sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah in predlaga njihovo vzpostavitev v skladu s členom 5;
zagotavlja informacije in analitično podporo državam članicam v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki;
pripravlja ocene ogroženosti, strateške in operativne analize ter poročila o splošnem stanju;
razvija, izmenjuje in spodbuja strokovno znanje o metodah za preprečevanje kriminala, preiskovalnih postopkih ter tehničnih in forenzičnih metodah ter svetuje državam članicam;
podpira države članice pri dejavnostih čezmejne izmenjave informacij ter pri čezmejnih operacijah in preiskavah ter pri skupnih preiskovalnih skupinah, med drugim z zagotavljanjem operativne, tehnične in finančne podpore;
z zagotavljanjem upravne in finančne podpore posebnim enotam za posredovanje držav članic iz Sklepa Sveta 2008/617/PNZ ( 4 ).
zagotavlja specializirano usposabljanje in pomaga državam članicam pri organizaciji usposabljanja za člane njihovih pristojnih organov, tudi z zagotavljanjem finančne podpore, v okvirih svojih ciljev ter v skladu s kadrovskimi in proračunskimi viri, ki so mu na razpolago, pri čemer se usklajuje z Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL);
sodeluje z organi Unije, ustanovljenimi na podlagi naslova V PDEU, z OLAF in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), zlasti z izmenjavami informacij in z zagotavljanjem analitične podpore na področjih, ki spadajo v njihove pristojnosti;
zagotavlja informacije in podporo strukturam EU za krizno upravljanje ter misijam, ustanovljenim na podlagi PEU, v okvirih ciljev Europola iz člena 3;
razvija centre specializiranega strokovnega znanja Unije za boj proti nekaterim oblikam kriminalitete, ki spadajo med cilje Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti;
podpira ukrepe držav članic za preprečevanje in zatiranje oblik kriminalitete s seznama v Prilogi I, ki se olajšujejo spodbujajo ali storijo z uporabo interneta, kar vključuje:
pomoč pristojnim organom držav članic na njihovo zahtevo pri odzivanju na kibernetske napade domnevno kaznivega izvora;
sodelovanje s pristojnimi organi držav članic v zvezi z odredbami o odstranitvi v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2021/784 ter
prijavljanje spletnih vsebin zadevnim ponudnikom spletnih storitev, ki prostovoljno presodijo, ali je navedena vsebina združljiva z njihovimi pogoji poslovanja;
podpira države članice pri identifikaciji oseb, katerih kriminalne dejavnosti spadajo med oblike kriminalitete s seznama v Prilogi I in ki predstavljajo veliko tveganje za varnost;
olajšuje skupne, usklajene in prednostne preiskave v zvezi z osebami iz točke (r);
podpira države članice pri obdelavi podatkov o osebah, vpletenih v terorizem ali huda kazniva dejanja, ki jih Europolu posredujejo tretje države ali mednarodne organizacije, ter predlaga, da države članice po lastni presoji in po tem, ko so preverile in analizirale te podatke, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) v schengenski informacijski sistem (SIS) vnesejo informativne ukrepe o državljanih tretjih držav v interesu Unije (v nadaljnjem besedilu: informativni ukrepi);
podpira izvajanje ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda na podlagi Uredbe (EU) št. 1053/2013 v okviru ciljev Europola, po potrebi z zagotavljanjem strokovnega znanja in analiz;
proaktivno spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so relevantne za doseganje ciljev Europola, ter k takim dejavnostim prispeva s podpiranjem s tem povezanih dejavnosti držav članic ter izvajanjem svojih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s projekti za razvoj, usposabljanje, preskušanje in potrjevanje algoritmov za razvoj posebnih orodij, ki jih uporabljajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, in razširja rezultate dejavnosti državam članicam v skladu s členom 67;
prispeva k ustvarjanju sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi organov Unije, ki so relevantne za doseganje ciljev Europola, tudi prek inovacijskega vozlišča EU za notranjo varnost in v tesnem sodelovanju z državami članicami;
na zaprosilo podpira ukrepe držav članic pri obravnavanju kriznih razmer na spletu, zlasti z zagotavljanjem informacij, potrebnih za prepoznavanje ustreznih spletnih vsebin, zasebnim strankam;
podpira ukrepe držav članic pri obravnavanju spletnega razširjanja prikazov vsebin o spolni zlorabi otrok na spletu;
v skladu s členom 12 Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) in prek ustrezne nacionalne enote Europola ali, če zadevna država članica to dovoli, prek neposrednega stika s finančnoobveščevalnimi enotami sodeluje s finančnoobveščevalnimi enotami, ustanovljenimi na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), zlasti z izmenjavo informacij in zagotavljanjem analiz državam članicam v podporo čezmejnim preiskavam dejavnosti pranja denarja mednarodnih kriminalnih združb in financiranja terorizma;
Da bi država članica v roku 12 mesecev po tem, ko Europol predlaga možen vnos informativnega ukrepa iz prvega pododstavka, točka (t), druge države članice in Europol obvestila o rezultatu preverjanja in analizi podatkov ter o tem, ali je bil ukrep vnesen v SIS, se vzpostavi mehanizem rednega poročanja.
Države članice obvestijo Europol o vseh informativnih ukrepih, vnesenih v SIS, in vseh zadetkih takih informativnih ukrepov ter lahko v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) 2018/1862 tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ki je posredovala podatke, na podlagi katerih je bil vnesen informativni ukrep, o zadetkih o takih informativnih ukrepih.
Europol Komisiji pomaga pri pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembni za doseganje ciljev Europola.
Po potrebi lahko Europol razširja rezultate svojih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti kot del svojega prispevka k ustvarjanju sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi zadevnih organov Unije v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (w).
Europol sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči nasprotje interesov. Europol ne prejema sredstev iz danega okvirnega programa Unije, kadar pomaga Komisiji pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem in pripravi in izvajanju tega programa.
Pri oblikovanju in konceptualizaciji raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti glede zadev, ki jih zajema ta uredba, se lahko Europol po potrebi posvetuje s Skupnim raziskovalnim središčem Komisije.
Osebje Europola lahko pristojnim organom držav članic na njihovo zahtevo in v skladu z njihovim nacionalnim pravom med izvajanjem preiskovalnih ukrepov zagotovi operativno podporo, zlasti z olajšanjem čezmejne izmenjave informacij, zagotavljanjem forenzične in tehnične podpore ter navzočnostjo pri izvajanju teh ukrepov. Osebje Europola samo ne bi smelo izvajati preiskovalnih ukrepov.
POGLAVJE II
SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI IN EUROPOLOM
Člen 5
Sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah
Člen 6
Zaprosilo Europola za sprožitev preiskave kaznivega dejanja
Če se pristojni organi države članice odločijo, da v zvezi z zaprosilom Europola na podlagi odstavka 1 ne bodo ukrepali, Europol nemudoma obvestijo o razlogih za svojo odločitev, po možnosti v roku enega meseca od prejema zaprosila. Razlogov pa ni treba navesti, če bi njihovo razkritje:
bilo v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali
ogrozilo uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika.
Člen 7
Nacionalne enote Europola
Vsaka država članica prek svoje nacionalne enote ali, ob upoštevanju odstavka 5, prek pristojnega organa zlasti:
posreduje Europolu informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih ciljev, vključno z informacijami v zvezi z oblikami kriminalitete, katerih preprečevanje ali boj proti njim Unija obravnava kot prednostno nalogo;
zagotovi učinkovito komunikacijo in sodelovanje vseh zadevnih pristojnih organov z Europolom;
širi ozaveščenost o dejavnostih Europola;
v skladu s točko (a) člena 38(5) pri posredovanju informacij Europolu zagotovi skladnost z nacionalnim pravom.
Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, država članica v posameznem primeru ni dolžna zagotoviti informacij v skladu s točko (a) odstavka 6, če bi to:
bilo v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali
ogrozilo uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika ali
razkrilo informacije o organizacijah ali posameznih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti.
Vendar morajo države članice zagotoviti informacije takoj, ko zanje ne veljajo več točke (a), (b) oziroma (c) prvega pododstavka.
Člen 8
Uradniki za zvezo
POGLAVJE III
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA EUROPOLA
Člen 9
Upravna in vodstvena struktura Europola
Upravno in vodstveno strukturo Europola sestavljajo:
upravni odbor;
izvršni direktor;
kadar je primerno, drugi posvetovalni organi, ki jih ustanovi upravni odbor v skladu s točko (s) člena 11(1).
ODDELEK 1
Upravni odbor
Člen 10
Sestava upravnega odbora
V upravnem odboru se upošteva tudi načelo uravnotežene zastopanosti spolov.
Člen 11
Naloge upravnega odbora
Upravni odbor:
vsako leto z dvotretjinsko večino glasov svojih članov in v skladu s členom 12 te uredbe sprejme enotni programski dokument iz člena 32 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 ( 11 );
z dvotretjinsko večino glasov svojih članov sprejme letni proračun Europola in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Europola, v skladu s poglavjem X;
sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola in ga do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;
sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol, v skladu s členom 61;
sprejme notranjo strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi predvidenih ukrepov;
sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, tudi v zvezi z njihovimi izjavami o interesih;
v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Europola izvaja pooblastila, ki jih Kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);
sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;
sprejme notranja pravila glede postopka za izbiro izvršnega direktorja, vključno s pravili o sestavi izbirne komisije, ki zagotavljajo njeno neodvisnost in nepristranskost;
za Svet pripravi ožji seznam kandidatov za mesta izvršnega direktorja in namestnikov izvršnega direktorja ter po potrebi Svetu predlaga podaljšanje njihovega mandata ali razrešitev s položaja v skladu s členoma 54 in 55;
določi kazalnike uspešnosti in spremlja uspešnost izvršnega direktorja, vključno z izvajanjem odločitev upravnega odbora;
imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;
imenuje računovodjo, za katerega veljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;
po potrebi oblikuje oddelek za notranjo revizijo;
poskrbi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav OLAF in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ustrezno upoštevana;
opredeli merila za ocenjevanje za letno poročilo v skladu s členom 7(11);
sprejme smernice, v katerih podrobneje opredeli postopke za obdelavo informacij s strani Europola v skladu s členom 18, in sicer po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;
odloča o sklenitvi delovnih in upravnih dogovorov v skladu s členom 23(4) oziroma členom 25(1);
ob upoštevanju poslovnih in finančnih zahtev na predlog izvršnega direktorja odloča o vzpostavljanju notranjih struktur Europola, vključno s centri strokovnega znanja Unije iz točke (l) člena 4(1);
sprejme svoj poslovnik, v katerem so tudi določbe o nalogah in delovanju sekretariata upravnega odbora;
po potrebi sprejme druga notranja pravila;
imenuje uradnika za temeljne pravice iz člena 41c;
podrobneje opredeli merila, na podlagi katerih lahko Europol pripravlja predloge za morebiten vnos informativnih ukrepov v SIS.
Upravni odbor lahko, kadar to zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekliče prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in morebitni nadaljnji prenos takih pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.
Člen 12
Večletno načrtovanje in letni delovni programi
Kadar se upravni odbor odloči, da v celoti ali deloma ne bo upošteval mnenja Komisije iz prvega pododstavka, Europol to izčrpno utemelji.
Kadar se upravni odbor odloči, da ne bo upošteval nobenih zadev, ki jih izpostavi skupina za skupni parlamentarni nadzor v skladu s členom 51(2), točka (c), Europol to izčrpno utemelji.
Ko je enotni programski dokument sprejet, ga upravni odbor posreduje Svetu, Komisiji in skupini za skupni parlamentarni nadzor.
Večletno načrtovanje se izvede prek letnih delovnih programov in se, če je to potrebno, posodobi ob upoštevanju rezultatov zunanjih in notranjih ocenjevanj. Ugotovitve teh ocenjevanj se, kadar je to primerno, upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto.
Člen 13
Predsednik in namestnik predsednika upravnega odbora
Člen 14
Sestanki upravnega odbora
Dva predstavnika skupine za skupni parlamentarni nadzor sta vabljena, da se udeležita dveh rednih sestankov upravnega odbora na leto kot opazovalca brez glasovalne pravice, da bi na njem razpravljala o naslednjih vprašanjih političnega interesa:
konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih iz člena 11(1), točka (c) za preteklo leto;
enotnem programskem dokumentu iz člena 12 za prihodnje leto in letnem proračunu;
pisnih vprašanjih in odgovorih skupine za skupni parlamentarni nadzor;
zunanjih odnosih in vprašanjih partnerstva.
Upravni odbor lahko skupaj s predstavniki skupine za skupni parlamentarni nadzor določi še druga vprašanja političnega interesa, o katerih se bo razpravljalo na sestanku iz prvega pododstavka.
Člen 15
Pravila glasovanja v upravnem odboru
ODDELEK 2
Izvršni direktor
Člen 16
Odgovornosti izvršnega direktorja
Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Europolu dodeljene s to uredbo, zlasti za:
vsakodnevno upravljanje Europola;
pripravo predlogov upravnemu odboru v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola;
izvajanje odločitev, ki jih je sprejel upravni odbor;
pripravo osnutka enotnega programskega dokumenta iz člena 12, ter njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo in skupino za skupni parlamentarni nadzor;
izvajanje večletnega načrtovanja in letnega delovnega programa ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;
pripravo ustreznih osnutkov izvedbenih pravil za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;
pripravo osnutka konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Europola in njegovo predložitev v sprejetje upravnemu odboru;
pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročil o preiskavah in priporočil, ki izhajajo iz preiskav OLAF in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;
zaščito finančnih interesov Unije z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti in, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti OLAF, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kjer je to ustrezno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi;
pripravo osnutka notranje strategije Europola za boj proti goljufijam in njeno predložitev v sprejetje upravnemu odboru;
pripravo osnutka notranjih pravil za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s člani upravnega odbora in predložitev tega osnutka pravil v sprejetje upravnemu odboru;
pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Europol;
pripravo osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Europola ter izvajanje njegovega proračuna;
podporo predsedniku upravnega odbora pri pripravi sej upravnega odbora;
redno obveščanje upravnega odbora o izvajanju strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu;
obveščanje upravnega odbora o memorandumih o soglasju, podpisanih z zasebnimi strankami;
opravljanje drugih nalog na podlagi te uredbe.
POGLAVJE IV
OBDELAVA INFORMACIJ
Člen 17
Viri informacij
Europol obdeluje le informacije, ki mu jih posredujejo:
države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 7;
organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s poglavjem V;
zasebne stranke in posamezniki v skladu s poglavjem V.
Člen 18
Nameni dejavnosti obdelave informacij
Osebni podatki se lahko obdelujejo le za namene:
navzkrižnega preverjanja, katerega cilj je zaznava povezav ali drugih pomembnih zvez med informacijami, ki se nanašajo na:
osebe, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja, za katero je pristojen Europol, ali sodelovanja pri njem ali so obsojene zaradi storitve takega dejanja;
osebe, za katere obstajajo konkretni indici ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je pristojen Europol;
analiz strateškega ali tematskega značaja;
operativnih analiz;
lažje izmenjave informacij med državami članicami, Europolom, drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami;
raziskovalnih in inovacijskih projektov;
podpore državam članicam na njihovo zaprosilo pri obveščanju javnosti o osumljenih ali obsojenih osebah, ki so iskane, na podlagi nacionalne sodne odločbe v zvezi s kaznivim dejanjem, ki spada med cilje Europola, in lažjega zagotavljanja informacij s strani javnosti državam članicam in Europolu o teh osebah.
Obdelava za namene operativnih analiz iz točke (c) odstavka 2 se opravi s projekti operativne analize, v zvezi s katerimi veljajo naslednji posebni zaščitni ukrepi:
izvršni direktor za vsak projekt operativne analize opredeli posebne namene, kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, udeležence, trajanje hrambe ter pogoje za dostop, prenos in uporabo zadevnih podatkov, o tem pa obvesti upravni odbor in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;
osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo samo za namen določenega projekta operativne analize. Če se izkaže, da bi bili osebni podatki lahko pomembni za drug projekt operativne analize, se nadaljnja obdelava zadevnih osebnih podatkov dovoli samo, če je ta potrebna in sorazmerna, osebni podatki pa so skladni z določbami iz točke (a), ki se uporabljajo za drug projekt analize;
do podatkov v okviru zadevnega projekta lahko dostopa in jih obdeluje samo pooblaščeno osebje.
Europol lahko osebne podatke na podlagi prvega pododstavka obdeluje največ 18 mesecev od trenutka, ko Europol preveri, da ti podatki spadajo med njegove cilje, ali v utemeljenih primerih dlje, če je to potrebno za namene tega člena. Evropskega nadzornika za varstvo podatkov obvesti o vsakem podaljšanju obdobja obdelave. Najdaljše obdobje obdelave podatkov na podlagi prvega pododstavka je tri leta. Takšni osebni podatki so hranjeni funkcionalno ločeno od drugih podatkov.
Kadar Europol ugotovi, da ti osebni podatki iz prvega pododstavka tega odstavka niso skladni z odstavkom 5, Europol te podatke izbriše in o teh izbrisanih podatkih po potrebi ustrezno obvesti pošiljatelja podatkov.
Člen 18a
Obdelava osebnih podatkov v podporo preiskavi kaznivega dejanja
Kadar je to potrebno za podporo tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja v okviru ciljev Europola, lahko Europol obdeluje osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so na seznamu v Prilogi II, kadar:
država članica, EJT ali Eurojust Europolu zagotovi preiskovalne podatke na podlagi člena 17(1), točka (a) ali (b), in Europola zaprosi, da podpre to preiskavo:
z operativno analizo na podlagi člena 18(2), točka (c), ali
v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih z navzkrižnim preverjanjem na podlagi člena 18(2), točka (a);
Europol oceni, da operativne analize na podlagi člena 18(2), točka (c), ali navzkrižnega preverjanja na podlagi člena 18(2), točka (a), v podporo tej preiskavi ni mogoče izvesti brez obdelave osebnih podatkov, ki ne ustrezajo členu 18(5).
Rezultati ocene iz prvega pododstavka, točka (b), se zabeležijo in pošljejo v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, potem ko Europol preneha podpirati preiskavo iz prvega pododstavka.
Kadar EJT ali Eurojust zagotovi preiskovalne podatke Europolu in nima več dovoljenja za obdelavo podatkov v tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja iz odstavka 1 v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi veljavnimi na podlagi prava Unije in nacionalnega prava, obvesti Europol.
Pošiljatelji preiskovalnih podatkov iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), ali država članica z njihovim soglasjem, v kateri potekajo sodni postopki glede povezane preiskave kaznivega dejanja, lahko zaprosi Europol, da preiskovalne podatke in rezultate operativne analize teh podatkov hrani tudi po izteku obdobja obdelave iz odstavka 3, in sicer zaradi zagotavljanja verodostojnosti, zanesljivosti in sledljivosti postopka zbiranja kriminalističnoobveščevalnih informacij o kaznivem dejanju ter le toliko časa, kolikor v tisti drugi državi članici potekajo sodni postopki glede povezane preiskave kaznivega dejanja.
Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov določi pogoje v zvezi z zagotavljanjem in obdelavo osebnih podatkov v skladu z odstavkoma 3 in 4.
Kadar tretja država Europolu zagotovi preiskovalne podatke v skladu s prvim pododstavkom, lahko pooblaščena oseba za varstvo podatkov, kadar je ustrezno, o tem uradno obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.
Europol preveri, da količina osebnih podatkov iz prvega pododstavka ni očitno nesorazmerna glede na preiskavo posameznega kaznivega dejanja v zadevni državi članici. Kadar sklene, da obstaja znak, da so takšni podatki očitno nesorazmerni ali da so bili zbrani ob očitni kršitvi temeljnih pravic, Europol podatkov ne obdela in jih izbriše.
Do osebnih podatkov, ki se obdelajo na podlagi tega odstavka, lahko Europol dostopa le, kadar je to potrebno za podporo preiskavi posameznega kaznivega dejanja, za katero so bili podatki zagotovljeni. Ti osebni podatki se izmenjujejo le znotraj Unije.
Člen 19
Določanje namena in omejitev obdelave informacij s strani Europola
Kadar pošiljatelj informacij iz prvega pododstavka ne ravna v skladu z navedenim pododstavkom, Europol v soglasju z zadevnim pošiljateljem informacij obdela informacije, da določi njihovo pomembnost, pa tudi namen oziroma namene, za katere bodo nadalje obdelane.
Europol obdeluje informacije za namen, ki je drugačen od tistega, za katerega so bile posredovane, le, če to odobri pošiljatelj informacij.
Informacije, zagotovljene za namene iz člena 18(2), točke (a) do (d), lahko obdeluje tudi Europol za namene iz člena 18(2), točka (e), v skladu členom 33a.
Člen 20
Dostop držav članic in osebja Europola do informacij, ki jih hrani Europol
V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu.
Države članice imajo v skladu z nacionalnim pravom dostop do informacij iz odstavkov 1, 2 in 2a ter te informacije nadalje obdelujejo zgolj za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona:
oblikam kriminalitete, za katere je pristojen Europol, in
drugim oblikam hudih kaznivih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ ( 13 ).
Člen 20a
Odnosi z Evropskim javnim tožilstvom
V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij iz člena 19(1), in sicer le, kolikor so podatki, povezani z zadetkom, relevantni za zahtevo, predloženo na podlagi odstavka 2 tega člena.
Europol brez odlašanja uradno obvesti zadevne države članice, kadar poroča EJT na podlagi prvega pododstavka.
Kadar je informacije o kaznivem ravnanju, za katero bi EJT lahko izvajalo svojo pristojnost, Europolu zagotovila država članica, ki je navedla omejitve uporabe teh informacij na podlagi člena 19(2) te uredbe, Europol uradno obvesti EJT o obstoju teh omejitev in zadevo predloži zadevni državi članici. Zadevna država članica sodeluje neposredno z EJT, da bi izpolnila svoje obveznosti iz člena 24(1) in (4) Uredbe (EU) 2017/1939.
Člen 21
Dostop Eurojusta in OLAF do informacij, ki jih hrani Europol
V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu in le, če so podatki, povezani z zadetkom, potrebni za izvajanje nalog Eurojusta ali OLAF.
Europol brez odlašanja uradno obvesti zadevne države članice, kadar OLAF zagotovi informacije na podlagi prvega pododstavka.
Člen 22
Dolžnost uradnega obveščanja držav članic
V takem primeru se informacije ne smejo izmenjati brez izrecnega dovoljenja pošiljatelja.
V takem primeru Europol istočasno uradno obvesti pošiljatelja informacij o izmenjavi informacij in utemelji svojo analizo položaja.
POGLAVJE V
ODNOSI S PARTNERJI
ODDELEK 1
Skupne določbe
Člen 23
Skupne določbe
ODDELEK 2
Člen 24
Posredovanje osebnih podatkov organom Unije
Organ Unije, ki prejme osebne podatke, zagotovi, da se lahko potreba po posredovanju osebnih podatkov preveri.
Člen 25
Prenos osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam
Ob upoštevanju vseh omejitev, navedenih na podlagi člena 19(2) ali (3), in brez poseganja v člen 67 lahko Europol prenese osebne podatke pristojnim organom tretje države ali mednarodni organizaciji, če je takšen prenos potreben za opravljanje nalog Europola, na podlagi enega od naslednjih:
sklepa, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2016/680, s katerim se ugotovi, da tretja država, ozemlje, eden ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva (v nadaljnjem besedilu: sklep o ustreznosti);
mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;
sporazuma o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov in je bil pred 1. majem 2017 sklenjen med Europolom in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ.
Europol lahko sklene upravne dogovore za izvajanje takih sporazumov ali sklepov o ustreznosti.
▼M1 —————
Če ni sklepa o ustreznosti, lahko upravni odbor pooblasti Europol, da prenese osebne podatke pristojnemu organu tretje države ali mednarodni organizaciji, kadar:
ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom osebnih podatkov so določeni v pravno zavezujočem instrumentu ali
je Europol ocenil vse okoliščine v zvezi s prenosom osebnih podatkov in ugotovil, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
►M1 Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izvršni direktor v ustrezno utemeljenih primerih za vsak primer posebej dovoli prenos ali kategorijo prenosov osebnih podatkov pristojnemu organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je prenos, vključno s povezanimi prenosi: ◄
potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe;
potreben za zaščito upravičenih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti države članice ali tretje države;
v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij ali
v posameznih primerih potreben za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom določenega kaznivega dejanja ali izvrševanjem določene kazenske sankcije.
Če izvršni direktor ugotovi, da temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad javnim interesom za prenos iz točk (d) in (e), se osebni podatki ne prenesejo.
Odstopanja se ne smejo uporabljati za sistematične, obsežne ali strukturne prenose.
Člen 26
Izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami
Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog Europola, lahko Europol obdeluje osebne podatke, pridobljene od zasebnih strank, pod pogojem, da jih prejme od:
nacionalne enote v skladu z nacionalnim pravom;
kontaktne točke tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Europol pred 1. majem 2017 sklenil sporazum o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov, v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ, ali
organa tretje države ali mednarodne organizacije iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c), ali člena 25(4a).
Merila glede tega, ali nacionalna enota države članice, v kateri ima zadevna zasebna stranka sedež, predstavlja zadevno nacionalno enoto ali ne, se določijo v smernicah iz člena 18(7).
Brez poseganja v prvi pododstavek tega odstavka lahko Europol rezultate iz prvega pododstavka tega odstavka prenese zadevni tretji državi na podlagi člena 25(5) ali (6).
Europol osebnih podatkov ne sme posredovati ali prenesti zasebnim strankam, razen v naslednjih primerih in če je tako posredovanje ali prenos nujno potrebno in sorazmerno, kar se določi za vsak primer posebej:
je posredovanje ali prenos brez dvoma v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
je posredovanje ali prenos nujno potreben za preprečitev neposredne storitve kaznivega dejanja, vključno s terorizmom, ki spada med cilje Europola;
je posredovanje ali prenos javno dostopnih osebnih podatkov nujno potreben za opravljanje naloge iz člena 4(1), točka (m), in sta izpolnjena naslednja pogoja:
posredovanje ali prenos zadeva posamičen in določen primer;
temeljne pravice in svoboščine zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ne prevladajo nad javnim interesom, ki zahteva, da se v zadevnem primeru ti osebni podatki posredujejo ali prenesejo, ali
je posredovanje ali prenos nujno potreben, da Europol zadevno zasebno stranko obvesti, da prejete informacije ne zadostujejo, da bi lahko identificiral zadevne nacionalne enote, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
posredovanje ali prenos se izvedeta po prejemu osebnih podatkov neposredno od zasebne stranke v skladu z odstavkom 2;
manjkajoče informacije, na katere se lahko Europol sklicuje v svojem uradnem obvestilu, so jasno povezane z informacijami, ki jih je ta zasebna stranka predhodno posredovala;
manjkajoče informacije, na katere se lahko Europol sklicuje v svojem uradnem obvestilu, so strogo omejene na to, kar potrebuje za identifikacijo zadevnih nacionalnih enot.
Za posredovanje ali prenos iz prvega pododstavka tega odstavka veljajo morebitne omejitve, navedene na podlagi člena 19(2) ali (3), brez poseganja v člen 67.
Kadar v povezavi z odstavkom 5, točke (a), (b) in (d), tega člena zadevna zasebna stranka nima sedeža v Uniji ali v tretji državi iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c), ali člena 25(4a), izvršni direktor odobri prenos le, če je ta:
potreben za zaščito življenjskih interesov zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe;
potreben za zaščito upravičenih interesov zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti države članice ali tretje države;
v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona določenega kaznivega dejanja, ki spada med cilje Europola, ali
v posameznih primerih potreben za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom posameznega kaznivega dejanja, ki spada med cilje Europola.
Če izvršni direktor ugotovi, da temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad javnim interesom, ki zahteva prenos iz prvega pododstavka, točki (d) in (e), tega odstavka, se osebni podatki ne prenesejo.
Ne glede na to, ali imajo države članice jurisdikcijo glede posameznega kaznivega dejanja, države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi obdelajo zahteve iz prvega pododstavka v skladu z nacionalnim pravom, da bi se Europolu zagotovile informacije, ki jih potrebuje za identifikacijo zadevnih nacionalnih enot.
Kadar države članice uporabljajo infrastrukturo Europola za izmenjavo osebnih podatkov o kaznivih dejanjih, ki spadajo med cilje Europola, lahko Europolu odobrijo dostop do teh podatkov.
Kadar države članice uporabljajo infrastrukturo Europola za izmenjavo osebnih podatkov o kaznivih dejanjih, ki ne spadajo med cilje Europola, Europol nima dostopa do teh podatkov in se šteje kot „obdelovalec“ v skladu s členom 87 Uredbe (EU) 2018/1725.
Europol opravi oceno varnostnih tveganj, ki jih predstavlja dovoljenje zasebnim strankam, da uporabljajo njegovo infrastrukturo, ter po potrebi izvede ustrezne preventivne ukrepe in ukrepe za zmanjšanje tveganja.
▼M1 —————
Letno poročilo vključuje konkretne primere, iz katerih je razvidno, zakaj so bile zahteve Europola v skladu z odstavkom 6b tega člena potrebne za doseganje njegovih ciljev in nalog.
V letnem poročilu se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti, primeri pa se, kar zadeva osebne podatke, anonimizirajo.
To letno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Člen 26a
Izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami v kriznih razmerah na spletu
Europol lahko prenese rezultate svoje analize in preverjanja podatkov iz odstavka 1 tega člena zadevni tretji državi na podlagi člena 25(5) ali (6).
Ne glede na to, ali imajo države članice jurisdikcijo glede razširjanja vsebin, v zvezi s katerimi Europol zaproša za osebne podatke, zagotovijo, da lahko pristojni organi obdelajo zaprosila iz prvega pododstavka v skladu z nacionalno zakonodajo, da bi se Europolu zagotovile informacije, ki jih potrebuje za doseganje svojih ciljev.
Člen 26b
Izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami, da se obravnava razširjanje prikazov vsebin s spolnimi zlorabami otrok na spletu
Europol lahko prenese rezultate svoje analize in preverjanja podatkov iz prvega pododstavka tega odstavka zadevni tretji državi na podlagi člena 25(5) ali (6).
Ne glede na to, ali imajo države članice pristojnost glede razširjanja vsebin, v zvezi s katerimi Europol zaproša za osebne podatke, zagotovijo, da lahko pristojni organi držav članic zaprosila iz prvega pododstavka obdelajo v skladu z njihovim nacionalnim pravom, da se Europolu zagotovijo informacije, ki jih potrebuje za doseganje svojih ciljev.
Člen 27
Informacije, pridobljene od posameznikov
Europol obdeluje osebne podatke, pridobljene od posameznikov, če jih prejme od:
nacionalne enote v skladu z nacionalnim pravom;
kontaktne točke tretje države ali mednarodne organizacije na podlagi člena 25(1), točka (c), ali
organa tretje države ali mednarodne organizacije iz člena 25(1), točka (a) ali (b), iz člena 25(4a).
POGLAVJE VI
VARSTVO PODATKOV
Člen 27a
Obdelava osebnih podatkov s strani Europola
Za obdelavo upravnih osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol, se uporablja Uredba (EU) 2018/1725 z izjemo poglavja IX.
▼M1 —————
Člen 29
Ocena zanesljivosti vira in točnosti informacij
Zanesljivost vira informacij iz države članice oceni, kolikor je to mogoče, država članica, ki zagotovi informacije, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov:
Točnost informacij, ki izvirajo od države članice, se oceni, kolikor je to mogoče, tako da država članica, ki zagotovi informacije, uporabi naslednje oznake za oceno informacij:
Člen 30
Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov in različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki
Ne glede na prvi pododstavek, kadar je potrebno osebju pristojnih organov držav članic ali agencij Unije, ustanovljenih na podlagi naslova V PDEU, za opravljanje njihovih nalog v primerih iz člena 20(1) in (2a) te uredbe ali zaradi raziskovalnih in inovacijskih projektov v skladu s členom 33a(2), točka (d), te uredbe, odobriti neposreden dostop do osebnih podatkov, izvršni direktor ustrezno dovoli dostop omejenemu številu članov takega osebja.
▼M1 —————
Člen 31
Roki za hrambo in izbris osebnih podatkov
Osebni podatki se ne izbrišejo, če:
bi to škodovalo interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki potrebuje zaščito. V takih primerih se podatki uporabljajo le z izrecno in pisno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oporeka njihovi točnosti, in sicer za obdobje, ki državam članicam oziroma Europolu omogoča, da preverijo točnost podatkov;
jih je treba ohraniti kot dokazno gradivo ali za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali
posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje njihovemu izbrisu in namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe.
Člen 32
Varnost obdelave
Mehanizmi, s katerimi se zagotovi, da se varnostni ukrepi upoštevajo preko meja informacijskih sistemov, se ustanovijo v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2018/1725, kar zadeva Europol, in v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2016/680, kar zadeva države članice.
▼M1 —————
Člen 33a
Obdelava osebnih podatkov za raziskave in inovacije
Europol lahko obdeluje osebne podatke za namen svojih raziskovalnih in inovacijskih projektov, če je obdelava teh osebnih podatkov:
nujno potrebna in ustrezno utemeljena za doseganje ciljev zadevnega projekta;
kar zadeva posebne kategorije osebnih podatkov nujno potrebna in se zanjo uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi, ki lahko vključujejo psevdonimizacijo.
Obdelava osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol pri raziskovalnih in inovacijskih projektih, temelji na načelih preglednosti, razložljivosti, poštenosti in odgovornosti.
Brez poseganja v odstavek 1, se za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru Europolovih raziskovalnih in inovacijskih projektov, uporabljajo naslednji zaščitni ukrepi:
za vsak raziskovalni in inovacijski projekt je potrebna predhodna odobritev izvršnega direktorja v posvetovanju s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in uradnikom za temeljne pravice, in sicer na podlagi:
opisa posebnih ciljev projekta in razlage, kako projekt pomaga Europolu ali pristojnim organom držav članic pri njihovih nalogah;
opisa predvidene dejavnosti obdelave, v katerem so določeni cilji, obseg in trajanje obdelave ter nujnost in sorazmernost obdelave osebnih podatkov, kot je preučevanje in preskušanje inovativnih tehnoloških rešitev ter zagotavljanje točnosti rezultatov projekta;
opisa kategorij osebnih podatkov, ki bodo obdelani;
ocene skladnosti z načeli varstva podatkov iz člena 71 Uredbe (EU) 2018/1725, obdobja hrambe in pogojev za dostop do osebnih podatkov ter
ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, vključno s tveganji za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, tveganjem pristranskosti pri osebnih podatkih, ki se bodo uporabljali za usposabljanje algoritmov, in pri rezultatih obdelave, ter ukrepi, s katerimi naj bi se obravnavala ta tveganja in preprečevale kršitve temeljnih pravic;
pred začetkom projekta se obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;
z upravnim odborom se v skladu s smernicami iz člena 18(7) pred začetkom projekta posvetuje ali se ga obvesti;
vsi osebni podatki, ki bodo obdelani v okviru projekta:
se začasno kopirajo v posebno, ločeno in zaščiteno okolje za obdelavo podatkov pri Europolu izključno za namene izvajanja zadevnega projekta,
omogočajo dostop do njih le posebej pooblaščenemu osebju Europola v skladu s členom 30(3) te uredbe, če to dopuščajo tehnični varnostni ukrepi pa tudi posebej pooblaščenemu osebju pristojnih organov držav članic in agencij Unije, ustanovljenih na podlagi naslova V PDEU;
se ne posredujejo ali prenašajo;
ne smejo biti podlaga za sprejetje ukrepov ali odločitev, ki bi vplivali na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, kot posledica njihove obdelave;
se izbrišejo, ko se projekt zaključi ali ko se je izteklo obdobje za hrambo osebnih podatkov v skladu s členom 31;
zapisi obdelave osebnih podatkov v okviru projekta se hranijo do dveh let po zaključku projekta, in sicer izključno za namen preverjanja točnosti rezultatov obdelave podatkov ter le dokler je tako preverjanje potrebno.
Europol brez soglasja pošiljatelja podatkov ne obdeluje podatkov za namene raziskovalnih in inovacijskih projektov. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.
Člen 34
Uradno obvestilo zadevnim organom o kršitvi varstva osebnih podatkov
Uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje najmanj:
opis kršitve varstva osebnih podatkov, vključno, če je to mogoče in ustrezno, z vrstami in številom zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrstami in številom zadevnih evidenc podatkov;
opis verjetnih posledic kršitve varstva osebnih podatkov;
opis ukrepov, ki jih Europol predlaga ali sprejme za obravnavanje kršitve varstva osebnih podatkov, in
po potrebi priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih učinkov kršitve varstva osebnih podatkov.
▼M1 —————
Člen 35
Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov
▼M1 —————
▼M1 —————
Člen 36
Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa
▼M1 —————
▼M1 —————
Člen 37
Pravica do popravka, izbrisa in omejitve
▼M1 —————
Omejeni podatki se obdelujejo le za varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar je to potrebno zaradi zaščite življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe ali za namene iz člena 82(3) uredbe (EU) 2018/1725.
▼M1 —————
Člen 38
Odgovornost v zvezi z varstvom podatkov
Za točnost osebnih podatkov iz člena 71(1), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1725 so odgovorni:
država članica ali organ Unije, ki je osebne podatke zagotovil Europolu;
Europol v zvezi z osebnimi podatki, ki so jih zagotovile tretje države ali mednarodne organizacije ali so jih neposredno zagotovile zasebne stranke; z osebnimi podatki, ki jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali so rezultat lastnih analiz Europola; in z osebnimi podatki, ki jih Europol hrani v skladu s členom 31(5).
Za zakonitost prenosa podatkov je odgovorna oziroma odgovoren:
država članica, ki je osebne podatke posredovala Europolu;
Europol, če gre za osebne podatke, ki jih je Europol posredoval državam članicam, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.
Brez poseganja v prvi pododstavek, sta za zakonitost takega prenosa, kadar Europol prenese podatke na zahtevo prejemnika, odgovorna tako Europol kot prejemnik.
Člen 39
Predhodno posvetovanje
Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v pisni obliki na podlagi člena 90(4) Uredbe (EU) 2018/1725, se upošteva za nazaj, način, na katerega se izvaja obdelava, pa se ustrezno prilagodi.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je vključena v ocenjevanje nujnosti takih dejanj obdelave pred iztekom roka iz člena 90(4) Uredbe (EU) 2018/1725 in spremlja zadevno obdelavo.
Člen 39a
Evidence vrst dejavnosti obdelave
Europol vodi evidenco vseh vrst dejavnosti obdelave, za katere je odgovoren. Ta evidenca vsebuje naslednje informacije:
kontaktne podatke Europola ter ime in kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov;
namene obdelave;
opis kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in kategorij osebnih podatkov;
kategorije uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti operativni osebni podatki, vključno s prejemniki v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;
po potrebi prenose osebnih podatkov tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebni stranki, vključno z identifikacijo tega prejemnika.;
kadar je mogoče, predvidene roke za izbris različnih kategorij podatkov;
kadar je mogoče, splošni opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz člena 91 Uredbe (EU) 2018/1725;
po potrebi oblikovanje profilov;
Člen 40
Zapisovanje
Člen 41
Imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov
Člen 41a
Položaj pooblaščene osebe za varstvo podatkov
Da se pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pomaga pri opravljanju njenih nalog, se član osebja Europola lahko imenuje za pomočnika pooblaščene osebe za varstvo podatkov.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov poroča neposredno upravnemu odboru.
Zaradi zadeve, o kateri je obveščena pooblaščena oseba za varstvo podatkov in katere predmet je domnevna kršitev določb Uredbe (EU) 2018/1725, nihče ne sme utrpeti škode.
Člen 41b
Naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov opravlja zlasti naslednje naloge v zvezi z obdelavo osebnih podatkov:
na neodvisen način zagotavlja, da Europol deluje skladno z določbami o varstvu podatkov iz te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725 ter z ustreznimi določbami o varstvu podatkov iz notranjih pravil Europola, vključno s spremljanjem skladnosti s to uredbo, z Uredbo (EU) 2018/1725, z drugimi določbami prava Unije ali nacionalnega prava o varstvu podatkov in s politikami Europola v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z dodeljevanjem nalog, ozaveščanjem in usposabljanjem osebja, vključenega v dejanja obdelave, ter s tem povezanimi revizijami;
Europol in osebje, ki izvaja obdelavo osebnih podatkov, obvešča o njihovih obveznostih na podlagi te uredbe, Uredbe (EU) 2018/1725 in drugih določb prava Unije ali nacionalnega prava o varstvu podatkov ter jim svetuje glede teh obveznosti;
svetuje, kadar se to zahteva, glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov podlagi člena 89 Uredbe (EU) 2018/1725 in spremlja izvajanje ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov;
vodi register kršitev varstva osebnih podatkov in svetuje, kadar se to zahteva, v zvezi s potrebo po obvestilu ali sporočilu o kršitvi varstva osebnih podatkov na podlagi členov 92 in 93 Uredbe (EU) 2018/1725;
zagotavlja, da se evidenca o posredovanju, prenosu in prejemu osebnih podatkov hrani v skladu s to uredbo;
zagotavlja, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na svojo zahtevo seznanjeni s svojimi pravicami na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725;
sodeluje z osebjem Europola, odgovornim za postopke, usposabljanje in svetovanje, ki se nanašajo na obdelavo podatkov;
odgovarja na zahteve Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; v okviru svojih pristojnosti sodeluje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in se posvetuje z njim na njegovo zahtevo ali na lastno pobudo;
sodeluje s pristojnimi organi držav članic, zlasti s pooblaščenimi osebami za varstvo podatkov pristojnih organov držav članic in nacionalnimi nadzornimi organi pri vprašanjih v zvezi z varstvom podatkov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;
deluje kot kontaktna točka za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov pri vprašanjih v zvezi z obdelavo, vključno s predhodnim posvetovanjem na podlagi členov 40 in 90 Uredbe (EU) 2018/1725, in po potrebi izvede posvetovanje glede katerega koli drugega vprašanja znotraj njegovih pristojnosti;
pripravlja letna poročila ter jih predloži upravnemu odboru in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.
zagotavlja, da dejanja obdelave nimajo negativnega vpliva na pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo upravnega odbora ali katerega koli posameznika preiskuje zadeve in dogodke, ki se neposredno nanašajo na njene naloge in za katere izve, ter osebi, ki je naročila preiskavo ali upravnemu odboru poroča o rezultatih te raziskave.
Če izvršni direktor v določenem roku ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov obvesti upravni odbor. Upravni odbor odgovori v določenem roku, dogovorjenem s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Če upravni odbor ne zagotovi spoštovanja določb v določenem roku, pooblaščena oseba za varstvo podatkov zadevo predloži Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.
Člen 41c
Uradnik za temeljne pravice
Uradnik za temeljne pravice opravlja naslednje naloge:
svetuje Europolu, kadar meni, da je to potrebno, ali kadar se to zahteva, v zvezi s katero koli dejavnostjo Europola, ne da bi pri tem to dejavnost oviral ali povzročal zamude;
spremlja, kako Europol spoštuje temeljne pravice;
daje nezavezujoča mnenja o delovnih dogovorih;
obvešča izvršnega direktorja o morebitnih kršitvah temeljnih pravic med opravljanjem dejavnosti Europola;
spodbuja spoštovanje temeljnih pravic pri izvajanju nalog in dejavnosti Europola;
katere koli druge naloge, kadar je to določeno v tej uredbi.
Člen 41d
Usposabljanje na področju temeljnih pravic
Za vse osebje Europola, ki opravlja operativne naloge, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, se zagotovi obvezno usposabljanje o varstvu temeljnih pravic in svoboščin, tudi glede obdelave osebnih podatkov. To usposabljanje se razvije v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 ( *1 ), in Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ).
Člen 42
Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ
Člen 43
Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov
Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima naslednje dolžnosti:
obravnava in preiskuje pritožbe ter o izidu v razumnem roku obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
opravlja poizvedbe, bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi pritožbe, in o izidu v razumnem roku obvesti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;
spremlja in zagotavlja, da Europol pri obdelavi osebnih podatkov uporablja to uredbo in druge akte Unije v zvezi z varstvom fizičnih oseb;
bodisi na lastno pobudo bodisi kot odziv na posvetovanje Europolu svetuje o vseh zadevah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, zlasti preden pripravi notranji pravilnik glede varstva temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov;
vodi register novih vrst postopkov obdelave, o katerih je uradno obveščen na podlagi člena 39(1) in ki so evidentirani v skladu s členom 39(4);
opravi predhodno posvetovanje o obdelavi, o kateri je uradno obveščen.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko na podlagi te uredbe:
posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, svetuje glede uveljavljanja njihovih pravic;
zadevo predloži Europolu v primeru domnevne kršitve določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, ter po potrebi poda predloge za odpravo te kršitve in za izboljšanje varstva posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
odredi, da se zahtevkom za uveljavljanje nekaterih pravic v zvezi s podatki ugodi, kadar so taki zahtevki zavrnjeni v nasprotju s členoma 36 in 37;
opozarja ali opominja Europol;
Europolu odredi, naj izvede popravek, omejitev, izbris ali uničenje osebnih podatkov, ki so bili obdelani v nasprotju z določbami, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in o takih dejanjih uradno obvesti tretje stranke, ki so jim bili takšni podatki razkriti;
Europolu naloži začasno ali dokončno prepoved postopkov obdelave, ki so v nasprotju z določbami, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov;
zadevo predloži Europolu ter po potrebi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;
zadevo predloži Sodišču Evropske unije pod pogoji iz PDEU;
nastopa kot intervenient v tožbah, vloženih pri Sodišču Evropske unije;
upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj dejanja obdelave, če je to ustrezno, na določen način in v določenem roku uskladi s to uredbo;
odredi prekinitev prenosov podatkov uporabniku v državi članici, tretji državi ali mednarodni organizaciji;
Europolu v primeru neupoštevanja enega od ukrepov iz točk (c), (e), (f), (j) in (k) tega odstavka in glede na okoliščine posameznega primera naloži upravno globo.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov je pooblaščen, da:
od Europola pridobi dostop do vseh osebnih podatkov in vseh informacij, potrebnih za svoje poizvedbe;
pridobi dostop do vseh prostorov, v katerih Europol opravlja svoje dejavnosti, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se tam opravlja dejavnost, ki jo ureja ta uredba.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov pozove nacionalne nadzorne organe, da predložijo pripombe na ta del letnega poročila preden se sprejme letno poročilo. Evropski nadzornik za varstvo podatkov v čim večjem obsegu upošteva te pripombe in jih navede v letnem poročilu.
Del letnega poročila iz drugega pododstavka vključuje statistične informacije v zvezi s pritožbami, poizvedbami in preiskavami ter v zvezi s prenosi osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam, primeri predhodnega posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in uporabo pooblastil iz odstavka 3 tega člena.
Člen 44
Sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi nadzornimi organi
Člani in osebje nacionalnih nadzornih organov imajo pri izvajanju skupnih preverjanj z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti, pooblastila, enakovredna tistim iz člena 43(4) te uredbe, ter jih zavezujejo obveznosti, enakovredne tistim iz člena 43(6) te uredbe.
▼M1 —————
POGLAVJE VII
PRAVNA SREDSTVA IN ODGOVORNOST
Člen 47
Pravica do vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov
Člen 48
Pravica do pravnega sredstva zoper Evropskega nadzornika za varstvo podatkov
Kakršna koli tožba zoper odločitev Evropskega nadzornika za varstvo podatkov se vloži pri Sodišču Evropske unije.
Člen 49
Splošne določbe o odgovornosti in pravica do odškodnine
Člen 50
Pravica do odškodnine
POGLAVJE VIII
SKUPNI PARLAMENTARNI NADZOR
Člen 51
Skupni parlamentarni nadzor
Za namene prvega pododstavka:
predsednik upravnega odbora, izvršni direktor ali njuni namestniki nastopijo pred skupino za skupni parlamentarni nadzor na njeno zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z dejavnostmi iz prvega pododstavka, vključno s proračunskimi vidiki takih dejavnosti, organizacijsko strukturo Europola ter morebitno ustanovitvijo novih enot in specializiranih centrov, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti. Skupina za skupni parlamentarni nadzor se lahko odloči, da na svoje sestanke po potrebi povabi druge zadevne osebe;
Evropski nadzornik za varstvo podatkov nastopi pred skupino za skupni parlamentarni nadzor na njeno zahtevo in vsaj enkrat letno, da bi obravnavali splošne zadeve v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti varstvom osebnih podatkov pri dejavnostih Europola, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti;
se je treba s skupino za skupni parlamentarni nadzor posvetovati v zvezi z večletnim načrtovanjem Europola v skladu s členom 12(1).
Europol posreduje skupini za skupni parlamentarni nadzor v vednost naslednje dokumente, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti:
ocene groženj, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s ciljem Europola, ter izsledke študij in ocenjevanj, ki jih naroči Europol;
upravne dogovore, sprejete v skladu s členom 25(1).
dokument, ki vsebuje večletno načrtovanje in letni delovni program Europola, iz člena 12(1);
konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola iz člena 11(1), točka (c), vključno z relevantnimi informacijami o dejavnostih Europola in rezultatih, pridobljenih z obdelavo obsežnih podatkovnih naborov, brez razkritja operativnih podrobnosti in brez poseganja v tekoče preiskave;
poročilo o ocenjevanju, ki ga pripravi Komisija, iz člena 68(1);
letne informacije na podlagi člena 26(11) o osebnih podatkih, izmenjanih z zasebnimi strankami na podlagi členov 26, 26a in 26b, vključno z oceno učinkovitosti sodelovanja, konkretnimi primeri, iz katerih je razvidno, zakaj so bile te zahteve potrebne in sorazmerne za namene omogočanja izpolnitev ciljev in opravljanja nalog Europola, in – kar zadeva izmenjave osebnih podatkov na podlagi člena 26b – številom otrok, identificiranih na podlagi teh izmenjav, če so te informacije na voljo Europolu;
letne informacije o številu primerov, v katerih je moral Europol obdelati osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, navedene v Prilogi II, da bi države članice podprl pri tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja v skladu s členom 18a, poleg informacij o trajanju in rezultatih obdelave, vključno s konkretnimi primeri, ki kažejo, zakaj je bila ta obdelava podatkov potrebna in sorazmerna;
letne informacije o prenosih osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam na podlagi člena 25(1) ali člena 25(4a), razčlenjene glede na pravno podlago, in o številu primerov, v katerih je izvršni direktor na podlagi člena 25(5) odobril prenos ali kategorije prenosov osebnih podatkov v zvezi s tekočo preiskavo posameznega kaznivega dejanja tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, vključno z informacijami o zadevnih državah in trajanju odobritve;
letne informacije o številu primerov, v katerih je Europol predlagal možen vnos informativnih ukrepov v skladu s členom 4(1), točka (t), vključno s konkretnimi primeri, iz katerih je razvidno, zakaj je bil vnos teh ukrepov predlagan;
letne informacije o številu raziskovalnih in inovacijskih projektov, izpeljanih, vključno z informacijami o namenih teh projektov, kategorijah obdelanih osebnih podatkov, dodatnih uporabljenih zaščitnih ukrepih, vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov, potrebah po preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ki jih skušajo obravnavati ti projekti, in rezultatu teh projektov;
letne informacije o številu primerov, v katerih je Europol uporabil začasno obdelavo v skladu s členom 18(6a), in po potrebi število primerov, v katerih je bilo obdobje obdelave podaljšano;
letne informacije o številu in vrstah primerov, v katerih so bile na podlagi člena 30(2) obdelane posebne kategorije osebnih podatkov.
Primeri iz točk (f) in (i) se anonimizirajo, kolikor zadeva osebne podatke.
Primeri iz točke (g) se anonimizirajo, kolikor zadeva osebne podatke, brez razkritja operativnih podrobnosti in brez poseganja v tekoče preiskave
Člen 52
Dostop Evropskega parlamenta do informacij, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega
Člen 52a
Posvetovalni forum
Skupina za skupni parlamentarni nadzor in izvršni direktor se lahko posvetujeta s posvetovalnim forumom o vseh zadevah, povezanih s temeljnimi pravicami.
POGLAVJE IX
OSEBJE
Člen 53
Splošne določbe
Člen 54
Izvršni direktor
Ožji seznam pripravi izbirna komisija, ki jo ustanovi upravni odbor, sestavljajo pa jo člani, ki jih imenujejo države članice, in predstavnik Komisije.
Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora.
Pred imenovanjem se kandidata, ki ga je izbral Svet, lahko povabi, da se predstavi pristojnemu odboru Evropskega parlamenta, ki nato izda nezavezujoče mnenje.
Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta. Do konca tega obdobja Komisija skupaj z upravnim odborom opravi presojo, upoštevaje:
oceno uspešnosti izvršnega direktorja ter
prihodnje naloge in izzive Europola.
Člen 55
Namestniki izvršnega direktorja
Člen 56
Napoteni nacionalni strokovnjaki
POGLAVJE X
FINANČNE DOLOČBE
Člen 57
Proračun
Člen 58
Priprava proračuna
Člen 59
Izvrševanje proračuna
Člen 60
Predstavitev zaključnega računa in razrešnica
Člen 61
Finančna pravila
Finančna pravila iz odstavka 1 lahko določijo merila, na podlagi katerih lahko finančna podpora krije celotne stroške naložb iz prvega pododstavka tega odstavka;
POGLAVJE XI
DRUGE DOLOČBE
Člen 62
Pravni status
Člen 63
Privilegiji in imunitete
Člen 64
Jezikovna ureditev
Člen 65
Preglednost
Člen 66
Boj proti goljufijam
Člen 67
Pravila o varovanju občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov
Člen 68
Ocenjevanje in pregled
Člen 69
Upravne poizvedbe
Dejavnosti Europola so lahko predmet poizvedb Evropskega varuha človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.
Člen 70
Sedež
Potrebne določbe glede namestitve Europola v Kraljevini Nizozemski ter sredstev, ki jih da na voljo Kraljevina Nizozemska, ter posebna pravila, ki se tam uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Europola in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Europolom in Kraljevino Nizozemsko v skladu s Protokolom št. 6.
POGLAVJE XII
PREHODNE DOLOČBE
Člen 71
Pravno nasledstvo
Člen 72
Prehodna ureditev glede upravnega odbora
Upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, v obdobju med 13. junijem 2016 in 1. majem 2017:
opravlja naloge upravnega odbora v skladu s členom 11 te uredbe;
pripravi sprejetje pravil v zvezi z uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 glede dokumentov Europola iz člena 65(2) te uredbe ter pravil iz člena 67 te uredbe;
pripravi instrumente, ki so potrebni za uporabo te uredbe, zlasti ukrepe v zvezi s poglavjem IV, in
pregleda notranja pravila in ukrepe, ki jih je sprejel na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, da upravnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 10 te uredbe, omogoči sprejetje odločitve na podlagi člena 76 te uredbe.
Člen 73
Prehodna ureditev glede izvršnega direktorja, namestnikov direktorja in osebja
Člen 74
Prehodne proračunske določbe
Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 42 Sklepa 2009/371/PNZ, se izvede v skladu s pravili iz člena 43 navedenega sklepa.
Člen 74a
Prehodna ureditev glede obdelave osebnih podatkov v podporo tekoči določeni preiskavi kaznivega dejanja
Kadar je država članica, EJT ali Eurojust osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, navedene v Prilogi II, Europolu zagotovil pred 28. junijem 2022, lahko Europol te osebne podatke obdeluje v skladu s členom 18a, če:
zadevna država članica, EJT ali Eurojust do 29. septembra 2022 obvesti Europol, da je pooblaščen, da v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi veljavnimi na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava obdeluje te osebne podatke v tekoči preiskavi kaznivega dejanja, za katero je od Europola zahteval podporo, ko je prvotno zagotovil podatke;
zadevna država članica, EJT ali Eurojust do 29. septembra 2022 od Europola zahteva podporo pri tej tekoči preiskavi kaznivega dejanja iz točke (a), ter
Europol v skladu s členom 18a(1), točka (b), oceni, da tekoče preiskave kaznivega dejanja iz točke (a) tega odstavka ni mogoče podpirati brez obdelave osebnih podatkov, ki niso skladni s členom 18(5).
Ocena iz točke (c) tega odstavka se zabeleži in pošlje v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, potem ko Europol ne podpira več s tem povezane preiskave posameznega kaznivega dejanja.
Kadar je tretja država iz člena 18a(6) osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, navedene v Prilogi II, Europolu zagotovila pred 28. junijem 2022, lahko Europol te osebne podatke obdeluje v skladu s členom 18a(6), kadar:
je tretja država osebne podatke zagotovila v podporo preiskavi posameznega kaznivega dejanja v eni ali več državah članicah, ki jo podpira Europol;
je tretja država podatke pridobila v okviru preiskave kaznivega dejanja v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi, ki se uporabljajo v skladu z njenim nacionalnim kazenskim pravom;
tretja država do 29. septembra 2022 obvesti Europol, da je pooblaščen, da obdeluje te osebne podatke v preiskavi kaznivega dejanja, v okviru katere je pridobila podatke;
Europol v skladu s členom 18a(1), točka (b), oceni, da preiskave posameznega kaznivega dejanja iz točke (a) tega odstavka ni mogoče podpirati brez obdelave osebnih podatkov, ki niso skladni s členom 18(5), ta ocena pa se zabeleži in pošlje v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, potem ko Europol ne podpira več s tem povezane preiskave posameznega kaznivega dejanja, ter
Europol v skladu s členom 18a(6) preveri, da količina osebnih podatkov ni očitno nesorazmerna glede na preiskavo posameznega kaznivega dejanja iz točke (a) tega odstavka v eni ali več državah članicah, ki jih Europol podpira.
Člen 74b
Prehodna ureditev glede obdelave osebnih podatkov, ki jih hrani Europol
Brez poseganja v člen 74a lahko Europol za osebne podatke, ki jih je pridobil pred 28. junijem 2022 preveri, ali se ti osebni podatki nanašajo na eno od kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II. Europol ima v ta namen možnost, da lahko opravi predhodno analizo teh osebnih podatkov v obdobju do 18 mesecev od dneva, ko je Europol prvotno prejel podatke, ali v upravičenih primerih in s predhodnim dovoljenjem Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v daljšem obdobju.
Najdaljše obdobje obdelave podatkov iz prvega pododstavka je tri leta od dneva, ko Europol prejme podatke.
POGLAVJE XIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 75
Nadomestitev in razveljavitev
Zato se sklepi 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ razveljavijo z učinkom od 1. maja 2017.
Člen 76
Ohranitev veljavnosti notranjih pravil, ki jih je sprejel upravni odbor
Notranja pravila in ukrepi, ki jih je upravni odbor sprejel na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, ostanejo veljavni po 1. maju 2017, razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.
Člen 77
Začetek veljavnosti in uporaba
Členi 71, 72 in 73 se uporabljajo od 13. junija 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
PRILOGA I
Seznam oblik kriminalitete iz člena 3(1)
PRILOGA II
A. Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene navzkrižnega preverjanja, kot je navedeno v točki (a) člena 18(2) te uredbe
1. Osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo za namene navzkrižnega preverjanja, se nanašajo na:
osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile obsojene zaradi storitve takega dejanja;
osebe, za katere v okviru nacionalnega prava zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol.
2. Podatki o osebah iz odstavka 1 smejo vsebovati samo naslednje kategorije osebnih podatkov:
priimek, dekliški priimek, imena in morebitne vzdevke ali privzeta imena;
datum in kraj rojstva;
državljanstvo;
spol;
stalno bivališče, poklic in kraj, v katerem se zadržuje zadevna oseba;
številke socialnega zavarovanja, vozniška dovoljenja, osebne dokumente in podatke iz potnega lista in
kadar je potrebno, druge značilnosti, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji, tudi vse posebne stvarne fizične lastnosti, ki jih ni mogoče spreminjati, kot so podatki o prstnih odtisih in profil DNK (ugotovljen na podlagi nekodirajočega dela DNK).
3. Poleg podatkov iz odstavka 2 se lahko zbirajo in obdelujejo naslednje vrste osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebe iz odstavka 1:
kazniva dejanja, domnevna kazniva dejanja ter kdaj, kje in kako so bila (domnevno) storjena;
sredstva, ki so bila ali so morda bila uporabljena za storitev teh kaznivih dejanj, vključno s podatki o pravnih osebah;
enote, ki se ukvarjajo z zadevo, in njihove referenčne številke;
sum članstva v kriminalni združbi;
obsodbe, kadar so povezane s kaznivimi dejanji, za katera je pristojen Europol;
stranka, ki je podatke vnesla.
Ti podatki se lahko posredujejo Europolu tudi, ko se še ne nanašajo na nobeno osebo.
4. Dodatne informacije o osebah iz odstavka 1, ki jih hranijo Europol ali nacionalne enote, se lahko na zahtevo sporočijo kateri koli nacionalni enoti ali Europolu. Nacionalne enote to opravijo v skladu s svojim nacionalnim pravom.
5. Če je bil postopek proti zadevni osebi pravnomočno ustavljen ali če je bila ta oseba pravnomočno oproščena obtožbe, se podatki v zvezi z zadevo, o kateri je bila sprejeta odločitev, izbrišejo.
B. Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene analiz strateškega ali tematskega značaja, operativnih analiz ali spodbujanja izmenjave informacij iz točk (b), (c) in (d) člena 18(2)
1. Osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo za namene analiz strateškega ali tematskega značaja, za namene operativnih analiz ali spodbujanja izmenjave informacij med državami članicami, Europolom, drugimi organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, se nanašajo na:
osebe, ki so na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja;
osebe, za katere v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol;
osebe, ki bi bile lahko vabljene, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali v nadaljnjih kazenskih postopkih;
osebe, ki so bile žrtve enega od obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi določenih dejstev obstajajo razlogi za domnevo, da lahko postanejo žrtve takega kaznivega dejanja;
kontakti in povezane osebe ter
osebe, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih.
2. Glede kategorij oseb iz točk (a) in (b) odstavka 1 se lahko obdelujejo naslednje kategorije osebnih podatkov, vključno s povezanimi upravnimi podatki:
osebni podatki:
sedanji in nekdanji priimki;
sedanja in nekdanja imena;
dekliški priimek;
očetovo ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete);
materino ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete);
spol;
datum rojstva;
kraj rojstva;
državljanstvo;
zakonski stan;
privzeto ime;
vzdevek;
prevzeto ali lažno ime;
sedanje in nekdanje bivališče in/ali stalno bivališče;
fizični opis:
fizični opis;
prepoznavne značilnosti (znamenja/brazgotine/tetovaže itd.);
način identifikacije:
osebni dokument/vozniško dovoljenje;
številka nacionalne osebne izkaznice/potnega lista;
nacionalne identifikacijske številke/številka socialnega zavarovanja, če je to ustrezno;
vizualne slike in drugi podatki o izgledu;
identifikacijske informacije s področja sodne medicine, kot so prstni odtisi, profil DNK (ugotovljen na podlagi nekodirajočega dela DNK), profil glasu, krvna skupina, podatki o zobovju;
poklic in znanja:
sedanja zaposlitev in poklic;
predhodne zaposlitve in poklici;
izobrazba (šola/univerza/strokovna izobrazba);
kvalifikacije;
usposobljenost in druga področja znanja (jeziki/drugo);
ekonomske in finančne informacije:
finančni podatki (bančni računi in kode, kreditne kartice itd.);
denarna sredstva;
delnice/druga sredstva;
podatki o premoženju;
povezanost s podjetji;
stiki na področju bančnega in kreditnega poslovanja;
davčni položaj;
druge informacije v zvezi z upravljanjem finančnih zadev osebe;
vedenjski podatki:
življenjski slog (življenje nad finančnimi zmožnostmi) in vsakodnevna opravila;
premiki;
kraji, ki jih oseba pogosto obiskuje;
orožje in druge nevarne naprave;
stopnja nevarnosti;
posebne vrste tveganja, kot so verjetnost pobega, uporaba dvojnih agentov, povezave z organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;
značilnosti in profili v zvezi s kaznivimi dejanji;
zloraba drog;
kontakti in povezane osebe, vključno z vrsto in naravo kontakta ali povezave;
uporabljeni načini komuniciranja, kot so telefon (stacionarni/mobilni), faks, pozivnik, elektronska pošta, poštni naslov, spletne povezave;
uporabljena prometna sredstva, kot so vozila, ladje, letala, vključno s podatki o identiteti teh prometnih sredstev (registrske številke);
informacije v zvezi s kriminalnimi dejanji:
pretekle obsodbe;
sum udeležbe v kriminalnih dejavnostih;
načini delovanja;
sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za pripravo in/ali storitev kaznivih dejanj;
članstvo v kriminalnih združbah/organizacijah in položaj v združbi/organizaciji;
vloga v kriminalni organizaciji;
geografski obseg kriminalnih dejavnosti;
gradivo, zbrano med preiskavo, npr. video posnetki in fotografije;
sklicevanja na druge informacijske sisteme, v katerih so shranjeni podatki o osebi:
Europol;
policijski/carinski organi;
drugi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;
mednarodne organizacije;
javni subjekti;
zasebni subjekti;
informacije o pravnih osebah, povezanih s podatki iz točk (e) in (j):
naziv pravne osebe;
lokacija;
datum ustanovitve in sedež;
upravna registrska številka;
pravna oblika;
kapital;
področje dejavnosti;
nacionalne in mednarodne podružnice;
direktorji;
povezave z bankami.
3. „Kontakti in povezane osebe“ iz točke (e) odstavka 1 so osebe, v zvezi s katerimi obstajajo zadostni razlogi za domnevo da se lahko od njih pridobijo informacije, ki se nanašajo na osebe iz točk (a) in (b) odstavka 1 in so pomembne za analizo, pod pogojem, da niso vključene v eno od kategorij oseb iz točk (a), (b), (c), (d) in (f) odstavka 1. „Kontakti“ so osebe, ki imajo občasne stike z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1. „Povezane osebe“ so osebe, ki imajo redne stike z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1.
Kar zadeva kontakte in povezane osebe, se lahko podatki iz odstavka 2 po potrebi hranijo, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo razmerja med takimi osebami in osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1. V tem smislu se upošteva naslednje:
takšno razmerje se čim prej pojasni;
če se domneva, da obstaja takšno razmerje, izkaže za neutemeljeno, se podatki iz odstavka 2 brez odlašanja izbrišejo;
vsi podatki iz odstavka 2 se lahko hranijo, če so kontakti ali povezane osebe osumljene storitve kaznivega dejanja, ki spada med cilje Europola, ali če so bile obsojene storitve takšnega kaznivega dejanja, ali če po nacionalnem pravu zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bodo storile takšno kaznivo dejanje;
podatki iz odstavka 2 o kontaktih kontaktov in o povezanih osebah kontaktov ter o kontaktih povezanih oseb in povezanih osebah povezanih oseb se ne hranijo, razen podatkov o vrsti in naravi njihovih stikov ali povezave z osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1;
če pojasnilo iz prejšnjih točk ni mogoče, se to upošteva pri sprejetju odločitve o nujnosti in obsegu shranjevanja zadevnih podatkov za nadaljnje analize.
4. Kar zadeva osebe iz točke (d) odstavka 1, ki so bile žrtve enega izmed obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi določenih dejstev obstajajo razlogi za domnevo, da lahko postanejo žrtve takšnega kaznivega dejanja, se lahko hranijo podatki iz točk (a) do (c)(iii) odstavka 2 ter naslednje kategorije podatkov:
identifikacijski podatki žrtve;
razlogi za viktimizacijo;
škoda (fizična/finančna/psihološka/druga);
ali je treba zagotoviti anonimnost;
ali je mogoča udeležba na sodni obravnavi;
informacije, ki so povezane s kaznivim dejanjem in jih zagotovijo osebe iz točke (d) odstavka 1 ali so zagotovljene preko njih, po potrebi vključno z informacijami o njihovih razmerjih z drugimi osebami, za namene ugotavljanja identitete oseb iz točk (a) in (b) odstavka 1.
Po potrebi se lahko hranijo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge zadevne osebe kot žrtve oziroma potencialne žrtve.
Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.
5. Kar zadeva osebe iz točke (c) odstavka 1, ki bi lahko bile pozvane, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali v nadaljnjih kazenskih postopkih, se lahko hranijo podatki iz točk (a) do (c)(iii) odstavka 2 ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:
informacije, povezane s kaznivim dejanjem, ki jih zagotovijo te osebe, vključno z informacijami o njihovem odnosu z drugimi osebami, vključenimi v analitično delovno datoteko;
ali je treba zagotoviti anonimnost;
ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;
nova identiteta;
ali je mogoča udeležba na sodni obravnavi.
Po potrebi se lahko hranijo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot prič.
Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.
6. Kar zadeva osebe iz točke (f) odstavka 1, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih, se lahko hranijo podatki iz točk (a) do (c)(iii) odstavka 2 ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:
kodirani osebni podatki;
vrsta prejetih podatkov;
ali je treba zagotoviti anonimnost;
ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;
nova identiteta;
ali je mogoča udeležba na sodni obravnavi;
negativne izkušnje;
nagrade (finančne nagrade/usluge).
Po potrebi se lahko hranijo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge take osebe kot vira informacij.
Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.
7. Če kadar koli med analizo na podlagi resnih in preverjenih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v drugo kategorijo oseb iz te priloge in ne v kategorijo, v katero je bila prvotno vključena, lahko Europol obdeluje samo tiste podatke o navedeni osebi, ki so dovoljeni v tej novi kategoriji, vsi drugi podatki pa se izbrišejo.
Če na podlagi takšnih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v dve ali več različnih kategorij iz te priloge, lahko Europol obdeluje vse podatke, dovoljene v teh kategorijah.
( 1 ) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
( 2 ) Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79).
( 3 ) Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).
( 4 ) Sklep Sveta 2008/617/PNZ z dne 23. junija 2008 o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Evropske unije v kriznih razmerah (UL L 210, 6.8.2008, str. 73);
( 5 ) Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151, 7.6.2019, str. 15).
( 6 ) Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).
( 7 ) Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L 186, 11.7.2019, str. 122).
( 8 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 9 ) Sklep Sveta 2005/511/PNZ z dne 12. julija 2005 o zaščiti eura pred ponarejanjem z imenovanjem Europola za osrednji urad za boj proti ponarejanju eura (UL L 185, 16.7.2005, str. 35).
( 10 ) Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79 I, 21.3.2019, str. 1).
( 11 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).
( 12 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
( 13 ) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).
( *1 ) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).
( *2 ) Uredba (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ (UL L 319, 4.12.2015, str. 1).
( 14 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
( 15 ) UL C 95, 1.4.2014, str. 1.
( 16 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
( 17 ) Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).
( 18 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
( 19 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).