(a) omrežje vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, kot je opredeljeno v oddelku 1.1 Priloge I k Direktivi 2008/57/ES;

(b) omrežje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, kot je opredeljeno v oddelku 2.1 Priloge I k Direktivi 2008/57/ES;

(c) vse druge dele omrežja.

(a) tehničnih predpisih iz odstavka 1;

(b) postopkih za ocenjevanje skladnosti in postopkih verifikacije, ki jih je treba izvesti za uporabo nacionalnih predpisov iz odstavka 1;

(c) organih, ki so bili oblikovani v skladu z odstavkom 3 člena 17 Direktive 2008/57/ES in imenovani za izvajanje postopkov ocenjevanja skladnosti in verifikacije posebnih primerov iz oddelka 7.3 Priloge.

(a) ugotavljanja ovir za dostopnost;

(b) zagotavljanja informacij za uporabnike;

(c) spremljanja in vrednotenja napredka v zvezi z dostopnostjo.

(a) javna območja postaj, ki so namenjena prevozu potnikov in so opredeljena v točki 2.1.1 Priloge;

(b) tirna vozila, kot so opredeljena v točki 2.1.2 Priloge.

(a) države članice, ki želijo sodelovati;

(b) predstavniški organi iz železniškega sektorja;

(c) predstavniški organi uporabnikov;

(d) Evropska agencija za železniški promet.

(a) spremljanje razvoja minimalne strukture podatkov za popis sredstev;

(b) podpiranje držav članic pri dokončanju njihovih popisov sredstev in izvedbenih načrtov;

(c) pomoč Komisiji pri spremljanju izvajanja TSI;

(d) spodbujanje izmenjave najboljših praks;

(e) pomoč Komisiji pri določanju skupnih prednostnih nalog in meril za izvajanje TSI iz člena 8;

(f) po potrebi dajanje priporočil Komisiji, zlasti za krepitev izvajanja TSI.

(a) podsisteme, odobrene v skladu z navedeno odločbo;

(b) projekte za nove, prenovljene ali nadgrajene podsisteme, ki so na dan objave te uredbe v poznejši fazi razvoja ali so predmet pogodbe, ki se izvaja;

(c) projekte za nova tirna vozila obstoječe konstrukcije iz točke 7.1.2 Priloge k tej uredbi.

— da vmesni prostor med pragom te odprtine vrat (ali iztegnjeno premostitveno ploščo te odprtine vrat) in peronom ne presega 75 mm, merjeno v vodoravni smeri, in 50 mm, merjeno v navpični smeri, ter

— da v tirnem vozilu ni notranje stopnice med pragom vrat in predprostorom.

(1) Železniški sistem Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2008/57/ES in del katerega so podsistemi, je integriran sistem, katerega usklajenost se preverja. Zlasti se pregleda usklajenost specifikacij za vsak podsistem, njegovih vmesnikov s sistemom, v katerega je vključen, ter predpisov za obratovanje in vzdrževanje.

(2) Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov in njihovih vmesnikov, ki so opisane v točkah 4.2 in 4.3, ne predpisujejo uporabe posebnih tehnologij ali tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost železniškega omrežja Unije. Toda inovativne rešitve za interoperabilnost lahko zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Da bi se omogočile tehnološke inovacije, se te specifikacije in metode ocenjevanja razvijejo po postopku, opisanem v členu 6 Uredbe.

(3) Ob upoštevanju vseh veljavnih bistvenih zahtev so v točki 4.2 te TSI določeni osnovni parametri v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe za podsistema infrastruktura in tirna vozila. Zahteve in odgovornosti v zvezi z obratovanjem so določene v TSI vodenje in upravljanje prometa (TSI OPE) ter v točki 4.4 te TSI.

(1) V skladu z bistvenimi zahtevami iz oddelka 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem infrastruktura v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe naslednje:

— parkirna mesta za invalide in funkcionalno ovirane osebe,

— dostopi brez ovir,

— vrata in vhodi,

— talne površine,

— označevanje prozornih ovir,

— stranišča in previjalnice,

— pohištvo in prostostoječe naprave,

— sistem izdaje vozovnic, prostori za informacije in točke za pomoč potnikom,

— razsvetljava,

— vidne informacije: oznake, piktogrami, natisnjene ali dinamične informacije,

— zvočne informacije,

— širina in robovi peronov,

— konec peronov,

— pripomočki za vstop, ki so shranjeni na peronih,

— nivojski prehodi čez progo.

(2) Osnovni parametri, ki so navedeni v točkah 4.2.1.1 do 4.2.1.15, se uporabljajo za področje uporabe podsistema infrastruktura, ki je opredeljen v točki 2.1.1; razdelijo se lahko v dve kategoriji, in sicer na:

— parametre, za katere je treba navesti tehnične podrobnosti, na primer parametre v zvezi s peroni in s tem, kako doseči perone. V tem prvem primeru se podrobno opišejo osnovni parametri in navedejo tehnične podrobnosti za izpolnitev zahteve,

— parametre, za katere ni treba navesti tehničnih podrobnosti, na primer vrednost za klančine ali značilnosti parkirnih mest. V tem drugem primeru je osnovni parameter opredeljen kot funkcionalna zahteva, ki se lahko izpolni tako, da se uporabi več tehničnih rešitev.

(1) Če ima postaja posebno parkirišče, je na njem rezervirano zadostno število parkirnih mest, prilagojenih za invalide in funkcionalno ovirane osebe, ki so upravičeni do uporabe teh mest, in sicer na tistem delu parkirišča, ki je najbližje vhodu, dostopnem tem uporabnikom.

(1) Zagotovijo se dostopi brez ovir, ki povezujejo naslednja javna območja infrastrukture, če so zagotovljena:

— prestopne točke na druge oblike prevoza na območju postaje (na primer taksi, avtobus, tramvaj, podzemno železnico, trajekt ipd.),

— parkirišča,

— dostopne vhode in izhode,

— prostore za informacije,

— sisteme vidnega in zvočnega obveščanja,

— prostore za izdajo vozovnic,

— točke za pomoč potnikom,

— čakalnice,

— stranišča,

— perone.

(2) Dostopi brez ovir potekajo tako, da so čim krajši.

(3) Odsevnost talnih površin na dostopih brez ovir je majhna.

(1) Svetla širina vseh dostopov brez ovir, nadhodov in podhodov znaša najmanj 160 cm, razen v območjih, ki so opredeljena v točkah 4.2.1.3(2) (vrata), 4.2.1.12(3) (peroni) in 4.2.1.15(2) (nivojski prehodi)).

(2) Pragovi, ki so nameščeni na horizontalni poti, se vidno razlikujejo od tal v okolici in niso višji od 2,5 cm.

(1) Če dostop brez ovir vključuje spremembo nivoja, se poleg stopnic zagotovi tudi dostop brez stopnic za funkcionalno ovirane osebe.

(2) Širina stopnic na dostopih brez ovir, izmerjena med oprijemali, je najmanj 160 cm. Vsaj prva in zadnja stopnica sta označeni s trakom v kontrastni barvi in namestijo se vsaj otipne opozorilne oznake na površini pred prvo stopnico navzdol.

(3) Če niso na voljo dvigala, se za invalide in funkcionalno ovirane osebe, ki ne morejo uporabljati stopnic, namestijo klančine. Naklon klančin je zmeren. Strm naklon je dovoljen samo za klančine na kratkih razdaljah.

(4) Stopnice in klančine so opremljene z oprijemali na obeh straneh in na dveh višinah.

(5) Če klančine niso na voljo, se zagotovijo dvigala, ki so vsaj tipa 2 v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 1 Dodatka A. Dvigala tipa 1 so dovoljena samo med prenovo ali nadgradnjo postaj.

(6) Tekoče stopnice in tekoče klančine so zasnovane v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 2 Dodatka A.

(7) Nivojski prehodi čez progo so lahko del dostopa brez ovir, če izpolnjujejo zahteve iz točke 4.2.1.15.

(1) Dostopi brez ovir so jasno označeni z vidnimi informacijami, kot je podrobno opisano v točki 4.2.1.10.

(2) Za slabovidne osebe se informacije o dostopu brez ovir zagotovijo vsaj z oznakami na pohodni površini, ki so otipne in v kontrastni barvi. Ta odstavek se ne uporablja za dostope brez ovir do parkirišč.

(3) Poleg tega ali kot alternativo je dovoljeno uporabljati tehnične rešitve z daljinsko upravljanimi napravami, ki oddajajo zvok, ali telefonskimi aplikacijami. Če so predvidene za uporabo kot alternativa, se obravnavajo kot inovativne rešitve.

(4) Če so vzdolž dostopov brez ovir do peronov na dosegu oprijemala ali stene, so ti opremljeni s kratkimi informacijami (na primer o številki perona ali smeri) v Braillovi ali reliefni pisavi na oprijemalu ali steni v višini med 145 cm in 165 cm.

(1) Ta točka se uporablja za vsa vrata in vhode, ki so na dostopih brez ovir, razen za vrata z dostopom do stranišč, ki niso namenjena invalidom in funkcionalno oviranim osebam.

(2) Svetla širina vrat znaša najmanj 90 cm in vrata lahko uporabljajo invalidi in funkcionalno ovirane osebe.

(3) Dovoljena so vrata z ročnim odpiranjem, polavtomatska ali avtomatska vrata.

(4) Naprave za odpiranje in zapiranje vrat so na višini 80 cm do 110 cm.

(1) Vse talne obloge, talne površine in vse pohodne površine stopnic so nedrseče.

(2) V postajnem poslopju na pohodnih površinah ni nikjer neravnin, višjih od 0,5 cm, razen pragov, odtočnih kanalov in otipnih oznak na pohodni površini.

(1) Prozorne ovire na dostopih za potnike ali vzdolž njih, npr. steklena vrata ali prozorne stene, se označijo. S temi oznakami se prozorne ovire naredijo opazne. Te oznake niso obvezne, če so potniki pred trkom zavarovani kako drugače – npr. z oprijemali ali neprekinjenim nizom klopi.

(1) Če je postaja opremljena s stranišči, je najmanj ena kabina za oba spola dostopna z invalidskim vozičkom.

(2) Če je postaja opremljena s stranišči, je na voljo tudi previjalnica, namenjena ženskam in moškim.

(1) Vsi kosi pohištva in vse prostostoječe naprave na postajah se vidno razlikujejo od ozadja in imajo zaobljene robove.

(2) Na območju postaje so pohištvo in prostostoječe naprave (vključno s predmeti na konzolah in obešenimi predmeti) razporejeni tako, da ne ovirajo slepih in slabovidnih oseb, in so razpoznavni za osebe z dolgo palico.

(3) Na vsakem peronu, na katerem lahko potniki čakajo na vlak, in v vsaki čakalnici je najmanj eno območje s sedeži in prostorom za invalidski voziček.

(4) Če je to območje zaščiteno pred vremenskimi vplivi, je dostopno za uporabnika invalidskega vozička.

(1) Če so vzdolž dostopov brez ovir prodajna okna, prostori za informacije in točke za pomoč potnikom, je vsaj en prostor dostopen za uporabnike invalidskega vozička in osebe nižje rasti ter vsaj en prostor opremljen s sistemom indukcijske zanke kot slušnim pripomočkom.

(2) Če prodajalca vozovnic pri prodajnem oknu od potnika ločuje vmesna zasteklitev, je ta odstranljiva, v nasprotnem primeru pa je opremljena z zvočnikom. Vsaka taka steklena pregrada je iz prozornega stekla.

(3) Če je okno opremljeno z elektronsko napravo za prikaz cene prodajalcu vozovnic, je okno opremljeno tudi z napravo za prikaz cene potniku, ki kupuje vozovnico.

(4) Če so na dostopu brez ovir na postaji nameščeni avtomati za prodajo vozovnic, ima vsaj eden od teh avtomatov vmesnik, ki ga lahko dosežejo uporabniki invalidskega vozička in osebe nižje rasti.

(5) Če so nameščeni avtomati za kontrolo vozovnic, vsaj pri enem od teh širina prostega prehoda znaša najmanj 90 cm in gre skozenj lahko uporabnik invalidskega vozička z dolžino, ki znaša največ 1 250  mm. Če se postaja nadgrajuje ali prenavlja, je dovoljena najmanjša širina, ki znaša 80 cm.

(6) Če se uporabljajo vrtljivi križi, je ves čas obratovanja postaje na voljo vsaj en prehod brez take ovire za invalide in funkcionalno ovirane osebe.

(1) Stopnja osvetljenosti zunanjih območij postaje je zadostna, da olajša iskanje poti ter označuje spremembe nivoja, vrata in vhode.

(2) Stopnja osvetljenosti vzdolž dostopov brez ovir je prilagojena vizualnim potrebam potnikov. Pozornost se posveti zlasti spremembam nivoja, pisarnam in avtomatom za prodajo vozovnic, prostorom za informacije in prikazovalnikom informacij.

(3) Peroni so osvetljeni v skladu s specifikacijami iz zaporednih številk 3 in 4 Dodatka A.

(4) Razsvetljava v sili zagotavlja zadostno vidljivost za evakuacijo in identifikacijo opreme za gašenje požara in varnostne opreme.

(1) Zagotovijo se naslednje informacije:

— varnostne informacije in varnostna navodila,

— oznake za opozorila, prepovedi in obveznosti,

— informacije o odhodih vlakov,

— oznake storitev na postaji, ki so na voljo, in dostopa do teh storitev.

(2) Pisava, simboli in piktogrami, ki so uporabljeni za vidne informacije, se jasno razlikujejo od ozadja.

(3) Označevanje se zagotovi na vseh točkah, kjer se poti ločijo, in v intervalih na poti sami. Oznake, simboli in piktogrami so dosledno uporabljeni na celotni poti.

(4) Informacije o odhodih vlakov (vključno s končno postajo, vmesnimi postajami, številko perona in uro) so na voljo na višini, ki znaša največ 160 cm, vsaj na enem mestu na postaji. Ta zahteva se uporablja tako za natisnjene kot za dinamične informacije.

(5) Pisava, uporabljena za besedila, je lahko berljiva.

(6) Vse varnostne oznake, oznake za opozorila, obveznosti in prepovedi vključujejo piktograme.

(7) Oznake za otipne informacije so zagotovljene v:

— straniščih za informacije o načinu uporabe in za klic na pomoč, če je potrebno,

— dvigalih v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 1 Dodatka A.

(8) Za prikaz informacij o času, predstavljenih s števkami, se uporabi 24-urni sistem.

(9) Naslednji posebni grafični simboli in piktogrami so zagotovljeni skupaj s simbolom za invalidski voziček v skladu z Dodatkom N:

— informacije o smeri za poti, posebej namenjene invalidskim vozičkom,

— oznake za stranišča, dostopna z invalidskim vozičkom, in drugo opremo, če je ta na voljo,

— če so na peronu objavljene informacije o sestavi vlaka, oznake za mesto vstopa z invalidskim vozičkom.

(10) Če so nameščene indukcijske zanke, so označene, kot je opisano v Dodatku N.

(11) V straniščih, dostopnih z invalidskim vozičkom, ki so opremljena z oprijemali na tečajih, je zagotovljen grafični simbol, ki prikazuje oprijemalo v zloženem in nameščenem položaju.

(12) Na enem mestu je drug ob drugem nameščenih največ pet piktogramov, vključno z usmerjevalno puščico za eno samo smer.

(13) Prikazovalniki so v skladu z zahtevami iz točke 5.3.1.1. Pojem „prikazovalnik“ iz te točke se nanaša na kakršno koli podporo dinamičnih informacij.

(1) Najmanjša vrednost zvočnih informacij po indeksu STI-PA znaša 0,45 v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 5 Dodatka A.

(1) Nevarno območje perona se začne na robu perona ob progi in je opredeljeno kot območje, kjer potniki ne smejo stati, ko mimo vozijo ali prispejo vlaki.

(2) Širina perona je lahko vzdolž perona različna.

(3) Najmanjša širina perona brez ovir je vsota širine nevarnega območja in širine dveh prostih površin po 80 cm v nasprotnih smereh (160 cm). Na koncih perona se lahko ta širina klinasto zoži na 90 cm.

(4) Na tej prosti površini, ki meri 160 cm, so dovoljene ovire. V tej točki se oprema, ki je zahtevana za sistem signalizacije, in varnostna oprema, ne obravnavata kot ovire. Najmanjša razdalja od ovir do nevarnega območja v skladu z naslednjo preglednico znaša:

(5) Če so na vlaku ali na peronu pripomočki za vstop in izstop uporabnikov invalidskega vozička, je na mestih, kjer se bodo ti pripomočki verjetno uporabljali, zagotovljen prostor (brez ovir), ki meri 150 cm od roba pripomočka v smeri, kjer se uporabnik invalidskega vozička spusti na peron ali dvigne z njega. Nove postaje to zahtevo izpolnjujejo za vse vlake, ki se bodo predvidoma ustavljali na njih.

(6) Meja nevarnega območja na strani, ki je najdlje od roba perona ob progi, je označena z vidnimi in otipnimi oznakami na pohodni površini.

(7) Vidna oznaka je opozorilni pas v kontrastni barvi, z nedrsečo površino in širino, ki znaša najmanj 10 cm.

(8) Otipne oznake na pohodni površini so lahko dveh vrst:

— vzorec, ki vzbuja pozornost in označuje mejo nevarnega območja,

— vzorec, ki usmerja in označuje smer poti po varni strani perona.

(9) Material roba perona ob progi se vidno razlikuje od temne barve vmesnega prostora med peronom in progo.

(1) Konec perona je opremljen z oviro, ki potnikom preprečuje dostop, ali vidno oznako in otipnimi oznakami na pohodni površini ter vzorcem, ki vzbuja pozornost in označuje nevarnost.

(1) Če se na peronu uporablja klančina, izpolnjuje zahteve iz točke 5.3.1.2.

(2) Če se na peronu uporablja dvižna ploščad, izpolnjuje zahteve iz točke 5.3.1.3.

(3) Zagotovi se varno shranjevanje pripomočkov za vstop, tudi prenosnih klančin, tako da ne ovirajo potnikov in zanje niso nevarne, ko so shranjene na peronu.

(1) Nivojski prehodi čez progo na postajah so dovoljeni v sklopu dostopa brez stopnic ali ovir v skladu z nacionalnimi predpisi.

(2) Če se nivojski prehodi čez progo uporabljajo kot del dostopov brez stopnic do drugih poti:

— so široki najmanj 120 cm (če so dolgi manj kot 10 m) ali 160 cm (če so dolgi 10 m ali več),

— je njihov naklon zmeren; strm naklon je dovoljen samo za klančine na kratkih razdaljah,

— so zasnovani tako, da se na površini prehoda ali na tiru ne more zagozditi niti najmanjše kolo invalidskega vozička, kot je opredeljeno v Dodatku M,

— je na mestih, kjer so dostopi do nivojskih prehodov opremljeni z varnostnimi labirintnimi ograjami, da se ljudem prepreči nenameren/nenadzorovan prehod čez tire, širina pohodnih poti v ravni liniji in znotraj labirintne ograje znaša najmanj 90 cm, lahko pa je manjša od 120 cm; manevrski prostor je dovolj velik za uporabnika invalidskega vozička.

(3) Če se nivojski prehodi čez progo uporabljajo kot del dostopov brez ovir, ki so enotna rešitev za vse potnike:

— izpolnjujejo vse zgoraj navede specifikacije,

— sta začetek in konec površine prehoda označena z vidnimi in otipnimi oznakami,

— so pod nadzorom ali se na podlagi nacionalnih prepisov zagotovi oprema za varno prečkanje slepih in slabovidnih oseb in/ali se nivojski prehod upravlja tako, da je zagotovljeno varno prečkanje slabovidnih oseb.

(4) Če ni mogoče izpolniti vseh navedenih zahtev, nivojski prehod čez progo ni del dostopa brez stopnic ali ovir.

(1) V skladu z bistvenimi zahtevami iz oddelka 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem tirna vozila v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe naslednje:

— sedeži,

— prostori za invalidske vozičke,

— vrata,

— razsvetljava,

— stranišča,

— prehodi,

— informacije za potnike,

— spremembe višine,

— oprijemala,

— spalniki, dostopni z invalidskimi vozički,

— položaj stopnic za vstop in izstop iz vozila.

(1) Na vseh sedežih ob prehodu so nameščeni držaji ali navpična oprijemala ali drugi pripomočki, ki jih potnik lahko uporabi za stabilnost pri gibanju po prehodu, razen če je sedež, v vzravnanem položaju oddaljen manj kot 200 mm od:

— hrbtišča drugega, v nasprotno smer obrnjenega sedeža, ki je opremljen z držajem ali navpičnim oprijemalom ali drugim pripomočkom, ki ga lahko potnik uporabi za stabilnost,

— oprijemala ali pregradne stene.

(2) Držaji ali drugi pripomočki, ki jih potnik lahko uporabi za stabilnost, so nameščeni na višini od 800 mm do 1 200  mm nad tlemi, merjeno od središča uporabnega dela držaja, ne segajo v prehod in se vidno razlikujejo od sedeža.

(3) V predelkih vagonov z vzdolžno razporejenimi sedeži se za zagotavljanje stabilnosti uporabljajo oprijemala. Ta oprijemala so med seboj oddaljena največ 2 000  mm, nameščena na višini od 800 mm do 1 200  mm nad tlemi in se vidno razlikujejo od druge notranje opreme vozila.

(4) Držaji ali drugi pripomočki nimajo ostrih robov.

(1) Najmanj 10 odstotkov sedežev v stalni vlakovni kompoziciji ali posameznem vozilu in v vsakem razredu je označenih kot prednostni sedeži za invalide in funkcionalno ovirane osebe.

(2) Prednostni sedeži in vozila s takimi sedeži so opremljeni z oznakami v skladu z Dodatkom N. Navede se, da morajo drugi potniki take sedeže prepustiti osebam, ki so upravičene do teh sedežev, če jih želijo uporabiti.

(3) Prednostni sedeži so v prostoru za potnike v neposredni bližini zunanjih vrat. V dvonivojskih vozilih ali vlakovnih kompozicijah so lahko prednostni sedeži na obeh nivojih.

(4) Raven opreme, ki je nameščena na prednostnih sedežih je najmanj enaka ravni opreme, ki je nameščena na običajnih sedežih istega tipa.

(5) Če so sedeži določenega tipa opremljeni z nasloni za roke, so prednostni sedeži istega tipa opremljeni s premičnimi nasloni; to ne velja za naslone za roke ob bočni strani vozila ali vzdolž pregradne stene v oddelkih. Premični naslon se lahko premakne do naklona hrbtišča sedeža, tako da omogoča neoviran dostop do sedeža ali katerega koli sosednjega prednostnega sedeža.

(6) Prednostni sedeži niso prekucni sedeži.

(7) Vsak prednostni sedež in prostor, ki je na voljo uporabniku sedeža, je v skladu s slikami H1 do H4 iz Dodatka H.

(8) Celotna uporabna sedalna površina prednostnega sedeža je široka najmanj 450 mm (glej sliko H1).

(9) Na sprednjem robu sedeža je zgornji del blazine prednostnega sedeža med 430 mm in 500 mm nad tlemi.

(10) Svetla višina prostora nad vsakim sedežem znaša najmanj 1 680  mm nad tlemi, razen pri dvonivojskih vlakih, kjer so nad sedeži police za prtljago. V takem primeru je pod policami za prtljago dovoljena manjša višina prostora nad sedežem za prednostne sedeže, in sicer 1 520  mm, pod pogojem, da se pri vsaj 50 % prednostnih sedežev ohrani višina prostora nad sedežem, ki znaša 1 680  mm.

(11) Pri sedežih s premičnim hrbtnim naslonom dimenzije veljajo za sedež v povsem vzravnanem položaju.

(1) Pri prednostnih sedežih, obrnjenih v isto smer, je prostor pred vsakim sedežem skladen s sliko H2.

(2) Razdalja med sprednjo površino hrbtnega naslona in navpično ravnino skozi zadnjo točko sedeža spredaj znaša najmanj 680 mm, pri čemer se razdalja med sedeži meri na sredini sedeža, 70 mm nad stičiščem sedežne blazine in hrbtnega naslona.

(3) Razdalja med sprednjim robom sedežne blazine in isto navpično ravnino na sedežu spredaj znaša najmanj 230 mm.

(1) Pri prednostnih sedežih, obrnjenih drug proti drugemu, znaša razdalja med sprednjima robovoma sedežnih blazin najmanj 600 mm (glej sliko H3). Taka razdalja se ohranja, tudi če eden od sedežev, obrnjenih drug proti drugemu, ni prednostni sedež.

(2) Če sta drug proti drugemu obrnjena prednostna sedeža opremljena z mizico, znaša vodoravna razdalja med sprednjim robom sedežne blazine in sprednjim robom mizice najmanj 230 mm (glej sliko H4). Če eden od sedežev, obrnjenih drug proti drugemu, ni prednostni sedež, je razdalja od tega sedeža do mizice lahko manjša, če se med sprednjima robovoma sedežnih blazin ohrani razdalja, ki znaša 600 mm. Skladnost s tem odstavkom se ne zahteva za mizice, ki so pritrjene na steno in katerih dolžina ne presega središčnice sedeža ob oknu.

(1) Glede na dolžino enote, brez upoštevanja lokomotive ali pogonske glave, ima enota najmanj toliko prostorov, dostopnih z invalidskim vozičkom, kot je navedeno v naslednji preglednici:

(2) Za zagotovitev stabilnosti je prostor za invalidski voziček zasnovan tako, da je invalidski voziček obrnjen v smer vožnje ali v nasprotno smer.

(3) Po celotni dolžini prostora za invalidski voziček znaša širina 700 mm, in sicer od tal do višine najmanj 1 450  mm, z dodatnim prostorom za roke v širini 50 mm na vsaki strani, ob kateri stoji kakršna koli ovira za prosto gibanje rok uporabnikov invalidskega vozička (npr. stena ali konstrukcija) v višini od 400 mm do 800 mm nad tlemi (če je ena stran invalidskega vozička ob prehodu, ni treba izpolniti zahteve po dodatnih 50 mm na tej strani invalidskega vozička, kjer je že prostor).

(4) Najmanjša razdalja na vzdolžni ravnini med zadnjim delom prostora za invalidski voziček in naslednjo površino je v skladu s slikami I1 do I3 iz Dodatka I.

(5) Na prostoru za invalidski voziček med tlemi in stropom vozila ni nobenih ovir, razen police za prtljago, vodoravnega oprijemala v skladu z zahtevami iz točke 4.2.2.9, ki je pritrjeno na steno ali na strop vozila, ali mizice.

(6) V zadnjem delu prostora za invalidski voziček je konstrukcija ali druga ustrezna oprema, ki je široka najmanj 700 mm. Višina konstrukcije ali opreme je taka, da se invalidski voziček, ki je nanjo naslonjen s hrbtno stranjo, ne more prevrniti vznak.

(7) V prostoru za invalidski voziček so lahko vgrajeni prekucni sedeži, vendar ti v zloženem položaju ne zmanjšujejo najmanjših predpisanih mer prostora za invalidski voziček.

(8) V prostor za invalidski voziček ali neposredno pred njega ni dovoljeno namestiti nobene stalne opreme, kot so nosilci za kolesa ali smuči.

(9) Ob vsakem prostoru za invalidski voziček ali nasproti njega je na voljo vsaj en sedež za spremljevalca, ki potuje z uporabnikom invalidskega vozička. Ta sedež zagotavlja enako raven udobja kot drugi potniški sedeži in je lahko tudi na nasprotni strani prehoda.

(10) Na vlakih, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 250 km/h, razen na dvonivojskih vlakih, se lahko uporabnik invalidskega vozička na prostoru za invalidski voziček, premesti na potniški sedež, ki je opremljen s premičnim naslonom za roke. Uporabnik invalidskega vozička se na potniški sedež premesti sam. V tem primeru je dovoljeno, da se sedež za spremljevalca prestavi v drugo vrsto. Ta zahteva velja za število prostorov za invalidski voziček na enoto iz preglednice 5.

(11) Prostor za invalidski voziček je opremljen z napravo za klic na pomoč, s katero lahko uporabnik invalidskega vozička v primeru nevarnosti obvesti osebo, ki lahko ustrezno ukrepa.

(12) Naprava za klic na pomoč je nameščena tako, da jo lahko uporabnik invalidskega vozička enostavno doseže, kot je prikazano na sliki L1 v Dodatku L.

(13) Naprava za klic na pomoč ni nameščena v ozki vdolbini, ki onemogoča takojšnje in namerno upravljanje z dlanjo, vendar je lahko zaščitena pred nenamerno uporabo.

(14) Vmesnik naprave za klic na pomoč ustreza opredelitvi iz točke 5.3.2.6.

(15) Neposredno ob prostoru za invalidski voziček ali v njem je kot oznaka prostora za invalidski voziček zagotovljena oznaka, ki je v skladu z Dodatkom N.

(1) Te zahteve se uporabljajo samo za vrata, ki zagotavljajo dostop do drugega javno dostopnega dela vlaka, razen za vrata stranišč.

(2) Naprava za odpiranje ali zapiranje vrat, ki se upravlja ročno in jo uporabljajo potniki, se upravljajo z dlanjo in s silo, ki ne presega 20 N.

(3) Elementi za upravljanje vrat, ročni, na tipke ali drugi, se vidno razlikujejo od površine, na kateri so nameščeni.

(4) Njihov vmesnik za potnike je v skladu s specifikacijami iz točke 5.3.2.1.

(5) Če sta napravi za odpiranje in zapiranje vrat nameščeni druga nad drugo, je naprava za odpiranje vedno na vrhu.

(1) Svetla širina vseh zunanjih odprtin vrat, namenjenih potnikom, znaša v odprtem položaju najmanj 800 mm.

(2) Na vlakih, katerih konstrukcijsko določena hitrost je manjša od 250 km/h, znaša svetla širina vrat za dostop z invalidskim vozičkom, ki omogočajo nivojski dostop, kot je opredeljen v točki 2.3, v odprtem položaju najmanj 1 000  mm.

(3) Vse zunanje odprtine potniških vrat so na zunanji strani označene tako, da se vidno razlikujejo od preostalega stranskega dela vozila.

(4) Zunanje odprtine vrat za dostop z invalidskim vozičkom so odprtine vrat, ki so najbližje prostorom za invalidski voziček.

(5) Vrata za dostop z invalidskim vozičkom so jasno označena z oznako v skladu z Dodatkom N.

(6) Na notranji strani vozila je mesto zunanje odprtine vrat jasno označeno s kontrastno barvo tal ob vratih.

(7) Da je vrata mogoče odpreti, osebam v vlaku in zunaj njega sporoči dobro slišen in dobro viden signal. Ta opozorilni signal traja najmanj pet sekund, če pa se vrata v tem času odprejo, lahko signal ugasne po 3 sekundah.

(8) Če se vrata odpirajo avtomatsko ali jih daljinsko odpira strojevodja ali drug član vlakovnega osebja, traja opozorilni signal najmanj 3 sekunde od začetka odpiranja.

(9) Pred začetkom zapiranja vrat, ki se zapirajo avtomatsko ali daljinsko, se potnike na vlaku in zunaj njega opozori z zvočnim in vidnim opozorilnim signalom. Opozorilni signal se začne najmanj 2 sekundi pred začetkom zapiranja vrat in se nadaljuje med zapiranjem vrat.

(10) Zvočni vir opozorilnih signalov vrat je nameščen v območju lokalne naprave za upravljanje vrat, če take naprave ni, pa ob odprtini vrat.

(11) Vidni signal je viden v vlaku in zunaj njega ter je na takem mestu, da je čim manj možnosti, da ga zakrijejo potniki v predprostoru.

(12) Opozorilni zvočni signali potniških vrat so v skladu s specifikacijami iz Dodatka G.

(13) Vrata upravlja vlakovno osebje ali se upravljajo polavtomatsko (tj. s tipkami, na katere pritisnejo potniki) ali avtomatsko.

(14) Elementi za upravljanje vrat so na krilu vrat ali ob njem.

(15) Sredina elementov za upravljanje zunanjih vrat s perona ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 200  mm nad peroni, merjeno navpično nad vsemi peroni, za katere je vlak zasnovan. Če je vlak zasnovan za eno višino perona, sredina elementov za upravljanje zunanjih vrat ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 100  mm nad navedeno višino perona, merjeno navpično.

(16) Sredina elementov za upravljanje zunanjih vrat z notranje strani ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 100  mm nad tlemi vozila, merjeno navpično.

(1) Avtomatska in polavtomatska notranja vrata so opremljena z napravami, ki preprečujejo zagozditev potnikov med premikanjem vrat.

(2) Svetla širina notranjih vrat, ki so namenjena uporabnikom invalidskega vozička, znaša najmanj 800 mm.

(3) Sila, potrebna za odpiranje ali zapiranje ročnih vrat, ne presega 60 N.

(4) Sredina elementov za upravljanje notranjih vrat ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 100  mm nad tlemi vozila, merjeno navpično.

(5) Avtomatska vrata, ki povezujejo vozila, delujejo sočasno v paru, ali pa druga vrata avtomatsko zaznajo, da se jim približuje potnik, in se odprejo.

(6) Če je več kot 75 % površine vrat prozornih, je jasno označena z vidnimi oznakami.

(1) Najmanjše vrednosti povprečne osvetljenosti v območjih za potnike so v skladu s točko 4.1.2 specifikacije iz zaporedne številke 6 Dodatka A. Zahteve v zvezi z enotnostjo teh vrednosti se ne uporabljajo za skladnost s to TSI.

(1) Če je vlak opremljen s stranišči, je s prostora za invalidski voziček zagotovljen dostop do univerzalnega stranišča.

(2) Standardna stranišča izpolnjujejo zahteve iz točk 5.3.2.2 in 5.3.2.3.

(3) Univerzalna stranišča izpolnjujejo zahteve iz točk 5.3.2.2 in 5.3.2.4.

(4) Če je vlak opremljen s stranišči, je zagotovljena previjalnica. Če ločena previjalnica ni zagotovljena ali če je zagotovljena, vendar ni dostopna za uporabnika invalidskega vozička, so univerzalna stranišča opremljena s previjalno mizo. Previjalna miza izpolnjuje zahteve iz točke 5.3.2.5.

(1) Od vhoda v vozilo del prehoda poteka, kot sledi:

— skozi vozila v skladu s sliko J1 iz Dodatka J,

— med sosednjimi vozili enotne vlakovne kompozicije v skladu s sliko J2 iz Dodatka J,

— od in do vrat za dostop z invalidskim vozičkom, prostorov za invalidski voziček in območij, dostopnih z invalidskim vozičkom, vključno s spalniki in univerzalnimi stranišči, če so ti zagotovljeni, v skladu s sliko J3 iz Dodatka J.

(2) Zahteve glede najmanjše višine ni treba preverjati na:

— vseh območjih dvonivojskih vozil,

— sredinskih prehodih in območjih vrat enonivojskih vozil.

(3) Ob prostoru za invalidski voziček in na drugih mestih, kjer se mora invalidski voziček obrniti za 180°, je zagotovljen prostor za obračanje s premerom, ki znaša najmanj 1 500  mm. Del tega prostora za obračanje je lahko tudi prostor za invalidski voziček.

(4) Če mora uporabnik invalidskega vozička spremeniti smer, je širina prehoda obeh hodnikov v skladu s preglednico K1 iz Dodatka K.

(1) Zagotovijo se naslednje informacije:

— varnostne informacije in varnostna navodila,

— zvočna varnostna navodila skupaj z vidnimi signali v izrednih primerih,

— oznake za opozorila, prepovedi in obveznosti,

— informacije v zvezi s potjo vlaka, vključno z informacijami o zamudah in nenačrtovanih postankih,

— informacije v zvezi z razvrstitvijo prostorov in opreme na vlaku.

(2) Vidne informacije se jasno razlikujejo od ozadja.

(3) Pisava, uporabljena za besedila, je lahko berljiva.

(4) Za prikaz informacij o času, predstavljenih s števkami, se uporabi 24-urni sistem.

(1) Vse varnostne oznake, oznake za opozorila, prepovedi in obveznosti vključujejo piktograme in so oblikovane v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 7 Dodatka A.

(2) Na enem mestu je drug ob drugem nameščenih največ pet piktogramov, vključno z usmerjevalno puščico za eno samo smer.

(3) Naslednji posebni piktogrami so zagotovljeni skupaj s simbolom za invalidski voziček v skladu z Dodatkom N:

— usmerjevalne informacije za opremo, dostopno z invalidskim vozičkom,

— oznake lokacije vrat, ki so dostopna z invalidskim vozičkom, na zunanji strani vlaka,

— oznake za prostore za invalidski voziček na vlaku,

— oznake za univerzalna stranišča.

(4) Če so zagotovljene indukcijske zanke, so označene s piktogramom v skladu z Dodatkom N.

(5) V univerzalnih straniščih, ki so opremljena z oprijemali na tečajih, je zagotovljen piktogram, ki prikazuje oprijemalo v zloženem in nameščenem položaju.

(6) Če vozilo zagotavlja rezervirane sedeže, je številka ali črka vozila (ki se uporablja v sistemu rezervacij) prikazana na zunanji strani vsakih vstopnih vrat ali ob njih. Številka ali črka je prikazana s pisavo, ki je visoka vsaj 70 mm in vidna, ko so vrata odprta ali zaprta.

(7) Če so sedeži označeni s črkami ali številkami, je številka ali črka sedeža prikazana na vsakem sedežu ali ob njem, s pisavo, ki je visoka vsaj 12 mm. Take številke in črke se vidno razlikujejo od ozadja.

(8) Oznake z otipnimi informacijami so zagotovljene v:

— straniščih in spalnikih, dostopnih z invalidskim vozičkom, za informacije o načinu uporabe in napravo za klic na pomoč, če je ustrezno,

— tirnih vozilih, za tipko za odpiranje/zapiranje vrat, ki so dostopna potnikom, in naprave za klic na pomoč.

(1) Končna postaja ali pot je prikazana na zunanji strani vlaka na strani perona, ob vsaj enih vratih za dostop potnikov, na vsaj vsakem drugem vozilu vlaka.

(2) Če vlaki obratujejo v železniškem sistemu, v katerem so na peronih postaj vsakih 50 m ali pogosteje prikazane dinamične vidne informacije, in če so informacije o končni postaji ali poti prikazane tudi na sprednji strani vlaka, prikaz teh informacij na bočni strani vozil ni obvezen.

(3) Končna postaja ali pot vlaka je prikazana v vsakem vozilu.

(4) Naslednja postaja vlaka je prikazana tako, da jo je mogoče prebrati z najmanj 51 % potniških sedežev v vsakem vozilu, vključno z 51 % prednostnih sedežev in z vseh prostorov za invalidski voziček.

(5) Ta informacija se prikaže najmanj dve minuti pred prihodom vlaka na zadevno postajo. Če je naslednja postaja oddaljena manj kot dve minuti predvidene vožnje, se prikaže takoj po odhodu s prejšnje postaje.

(6) Zahteva, da so informacije o končni in naslednji postaji vidne z 51 % potniških sedežev, se ne uporablja za vagone z oddelki, ki imajo največ 8 sedežev in hodnik ob strani. Vendar pa so te informacije vidne osebam, ki stojijo zunaj oddelka na hodniku, in potnikom na prostoru za invalidski voziček.

(7) Informacije o naslednji postaji so lahko prikazane na istem prikazovalniku kot končna postaja. Takoj po zaustavitvi vlaka pa se na prikazovalniku znova prikaže končna postaja.

(8) Če je sistem avtomatski, omogoča preklice in popravke nepravilnih ali zavajajočih informacij.

(9) Notranji in zunanji prikazovalniki so v skladu z zahtevami iz točke 5.3.2.7. Pojem „prikazovalnik“ iz te točke se razume kot kakršna koli podpora dinamičnih informacij.

(1) Vlak je opremljen s sistemom za obveščanje potnikov, ki ga za redno obveščanje ali obveščanje v izrednih primerih uporablja strojevodja ali drug član osebja, ki je izrecno odgovoren za potnike.

(2) Sistem za obveščanje potnikov lahko deluje ročno, avtomatsko ali se programira vnaprej. Če je sistem za obveščanje potnikov avtomatski, omogoča preklice in popravke nepravilnih ali zavajajočih informacij.

(3) S sistemom za obveščanje potnikov je mogoče najaviti končno in naslednjo postajo vlaka na vsaki postaji ali ob odhodu z nje.

(4) S sistemom za obveščanje potnikov je mogoče najaviti naslednjo postajo vlaka vsaj dve minuti pred prihodom vlaka na to postajo. Če je naslednja postaja oddaljena manj kot dve minuti predvidene vožnje, se najavi takoj po odhodu s prejšnje postaje.

(5) Najmanjša vrednost zvočnih informacij po indeksu STI-PA znaša 0,45 v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 5 Dodatka A. Sistem za obveščanje potnikov izpolnjuje zahtevo za vse sedeže in prostore za invalidske vozičke.

(1) Višina notranjih stopnic (razen stopnic za zunanji dostop) znaša največ 200 mm, najmanjša globina pa 280 mm, merjeno na vzdolžni srednjici stopnic. Za dvonivojske vlake lahko ta vrednost za stopnice za dostop v zgornji in spodnji nivo znaša 270 mm.

(2) Prva in zadnja stopnica sta označeni vsaj s trakom v kontrastni barvi in z globino, ki znaša 45 mm do 55 mm po celotni širini stopnice na sprednji in zgornji površini čelnega vogala stopnice.

(3) Stopnišče z več kot tremi stopnicami je opremljeno z oprijemali na obeh straneh in na dveh višinah. Višje oprijemalo je nameščeno na višini od 850 mm do 1 000  mm nad tlemi. Nižje oprijemalo je nameščeno na višini od 500 mm do 750 mm nad tlemi.

(4) Stopnišče z eno, dvema ali tremi stopnicami je opremljeno najmanj z enim oprijemalom na obeh straneh ali drugim pripomočkom, ki ga lahko potnik uporabi za stabilnost.

(5) Oprijemala so v skladu s točko 4.2.2.9.

(6) Med predprostorom zunanjih vrat za dostop z invalidskim vozičkom, prostorom za invalidski voziček, univerzalnim spalnikom in univerzalnim straniščem ne sme biti nobenih stopnic razen pragov vrat, ki pa niso višji od 15 mm, razen če je za premostitev stopnice zagotovljeno dvigalo. Dvigalo je v skladu z zahtevami iz točke 5.3.2.10.

(7) Največji naklon klančin v tirnih vozilih ne presega naslednjih vrednosti:

(1) Vsa oprijemala v vozilu imajo okrogel prerez z zunanjim premerom od 30 mm do 40 mm in so najmanj 45 mm oddaljena od vseh sosednjih površin, razen svojih nosilcev.

(2) Če je oprijemalo ukrivljeno, znaša polmer krivine na notranji površini najmanj 50 mm.

(3) Vsa oprijemala se vidno razlikujejo od ozadja.

(4) Zunanje odprtine vrat so na obeh straneh opremljene z oprijemali, ki so nameščena na notranji strani, kolikor je mogoče blizu zunanji steni vozila. Izjemoma to ne velja za eno stran odprtine vrat, če je opremljena z napravo, kot je dvigalo na vozilu.

(5) Ta oprijemala so:

— navpična oprijemala, ki segajo od 700 mm do 1 200  mm nad prag prve stopnice, za vse zunanje odprtine vrat,

— dodatna oprijemala na višini od 800 mm do 900 mm nad prvo uporabno stopnico in so vzporedna s črto čelnih vogalov stopnice, za odprtine vrat z več kot dvema vstopnima stopnicama.

(6) Če je sredinski prehod med vozili, ki ga uporabljajo potniki, ožji od 1 000  mm in daljši od 2 000  mm, je opremljen z oprijemali ali držaji v samem prehodu ali ob njem.

(7) Če je sredinski prehod širok 1 000  mm ali širši, so v sredinskem prehodu zagotovljena oprijemala ali držaji.

(1) Če je vlak opremljen s spalniki za potnike, je zagotovljeno vozilo z najmanj enim spalnikom, dostopnim z invalidskim vozičkom.

(2) Če ima vlak več kot eno vozilo s spalniki za potnike, sta na vlaku zagotovljena najmanj dva spalnika, dostopna z invalidskim vozičkom.

(3) Če je v železniškem vozilu spalnik, dostopen z invalidskim vozičkom, je na zunanji strani vrat zadevnega vozila in vrat spalnika, dostopnega z invalidskim vozičkom, oznaka v skladu z Dodatkom N.

(4) Za notranji prostor spalnika, dostopnega z invalidskim vozičkom, se upoštevajo zahteve iz točke 4.2.2.6 v zvezi s tem, kaj se v spalniku pričakuje od uporabnika invalidskega vozička.

(5) Spalnik je opremljen z najmanj dvema napravama za klic na pomoč, ki v primeru uporabe pošljeta signal osebi, ki lahko ustrezno ukrepa; vzpostavitev komunikacije ni potrebna.

(6) Vmesnik naprav za klic na pomoč ustreza opredelitvi iz točke 5.3.2.6.

(7) Ena naprava za klic na pomoč je nameščena največ 450 mm nad tlemi, merjeno navpično od površine tal do sredine elementa za upravljanje. Nameščena je tako, da jo lahko doseže na tleh ležeča oseba.

(8) Druga naprava za klic na pomoč je nameščena najmanj 600 mm in največ 800 mm nad tlemi, merjeno navpično do sredine elementa za upravljanje.

(9) Ti dve napravi za klic na pomoč sta nameščeni na dveh različnih navpičnih površinah spalnika.

(10) Naprave za klic na pomoč se razlikujejo od vseh drugih elementov za upravljanje opreme v spalniku, so drugačne barve kot vse druge naprave za upravljanje in se vidno razlikujejo od ozadja.

(1) Dokaže se, da je točka na sredini čelnega vogala stopnice za dostop ob vseh vratih za dostop potnikov, na obeh straneh vozila, ki pravilno deluje in ki z novimi kolesi osredinjeno stoji na tirih, znotraj površine, ki je opredeljena kot položaj stopnice („Step location“) na spodnji sliki 1.

(2) Vrednosti bq0, δh, δν+ in δν- so odvisne od tipa perona, na katerem se bo tirno vozilo predvidoma ustavljalo. Te vrednosti so naslednje:

— bq0 se izračuna na podlagi tirne širine, po kateri naj bi vozil vlak, v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 8 Dodatka A. Svetli profili so opredeljeni v poglavju 4.2.3.1 TSI infrastruktura (TSI INF),

— δh, δν+ in δν- so opredeljene v preglednicah 7 do 9.

(3) Tehnična dokumentacija, ki se zahteva v točki 4.2.12 TSI lokomotive in potniška tirna vozila (TSI LOC&PAS), vključuje informacije o višini in odmiku teoretičnega perona, katerih rezultat je navpični vmesni prostor (δν+), ki meri 230 mm, in vodoravni vmesni prostor (δh), ki meri 200 mm, s točke na sredini čelnega vogala najnižje stopnice tirnega vozila na ravni progi brez naklona.

(1) Vse stopnice za vstop in izstop imajo nedrsečo površino in njihova dejanska svetla širina je enaka širini odprtine vrat.

(2) Notranje stopnice za zunanji dostop so globoke najmanj 240 mm med navpičnimi robovi stopnice in visoke največ 200 mm. Višina posamezne stopnice se lahko poveča na največ 230 mm, če se dokaže, da se s tem število vseh potrebnih stopnic zmanjša za eno.

(3) Dvižna višina vseh stopnic je enaka.

(4) Prva in zadnja stopnica sta označeni vsaj s trakom v kontrastni barvi z globino od 45 mm do 55 mm, ki zavzema najmanj 80 % celotne širine stopnice na zgornji površini čelnega vogala stopnice. Podoben trak označuje sprednjo površino zadnje stopnice ob vstopu v enoto.

(5) Zunanja vstopna stopnica, fiksna ali premična, je med stopnicami visoka največ 230 mm in globoka najmanj 150 mm.

(6) Če je vgrajena stopniščna ploščad in je podaljšek praga vrat na zunanji strani vozila ter če med to ploščadjo in tlemi vozila ni nobene spremembe višine, se taka ploščad v okviru te specifikacije ne šteje za stopnico. Dopustno je tudi majhno zmanjšanje višine, za največ 60 mm, med tlemi ob pragu vrat in površino zunaj vozila, ki se uporablja kot vodilo in tesnilo vrat, in tak prehod se ne šteje za stopnico.

(7) Do predprostora vozila se povzpne po največ 4 stopnicah, od katerih je ena lahko zunanja.

(8) Za tirna vozila, ki naj bi se med normalnim obratovanjem ustavljala na obstoječih peronih, nižjih od 380 mm, na katerih so vstopna vrata za potnike nad podstavnimi vozički, ni zahtevana skladnost z navedenima točkama (2) in (5), če se lahko dokaže, da je zaradi tega porazdelitev višine stopnic enakomernejša.

(1) Zagotovljen je varen sistem shranjevanja, tako da pripomočki za vstop, vključno s prenosnimi klančinami, ne ovirajo potnikovega invalidskega vozička ali pripomočka za gibanje ali da ob nenadnem zaviranju ne ogrožajo potnikov.

(2) V skladu s predpisi iz točke 4.4.3 so v tirnih vozilih lahko zagotovljene naslednje vrste pripomočkov za vstop:

(1) Premična stopnica je zložljiva naprava, ki je vgrajena v vozilo na nivoju, nižjem od praga vrat, je povsem avtomatska in se aktivira skupaj s programom odpiranja/zapiranja vrat.

(2) Premostitvena plošča je zložljiva naprava, ki je vgrajena v vozilo tako, da je čim bližje nivoju praga vrat, je povsem avtomatska in se aktivira skupaj s programom odpiranja/zapiranja vrat.

(3) Če iztegnjene premične stopnice ali premostitvene plošče presegajo predpisane mere, se premikanje vlaka ob iztegnjeni stopnici ali plošči onemogoči.

(4) Premična stopnica ali premostitvena plošča se povsem iztegne, preden se vrata odprejo in lahko potniki stopijo nanjo, ter se lahko začne zlagati šele takrat, ko potniki ne morejo več stopiti skozi odprtino vrat.

(5) Premične stopnice in premostitvene plošče so v skladu z zahtevami iz točke 5.3.2.8.

(1) Klančina na vozilu je naprava, ki je nameščena med pragom vrat vozila in peronom. Lahko je ročna, polavtomatska ali avtomatska.

(2) Klančine na vozilu izpolnjujejo zahteve iz točke 5.3.2.9.

(1) Dvigalo na vozilu je naprava, ki je vgrajena v odprtino vrat vozila in omogoča premostitev največje razlike v višini med tlemi vozila in peronom postaje, na kateri se uporablja.

(2) Ko je dvigalo v zloženem položaju, je najmanjša svetla širina odprtine vrat v skladu s točko 4.2.2.3.2.

(3) Dvigala na vozilu izpolnjujejo zahteve iz točke 5.3.2.10.

— Splošno

— Upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje ima pisne smernice, ki zagotavljajo, da imajo vsi invalidi in vse funkcionalno ovirane osebe ves čas obratovanja dostop do potniške infrastrukture v skladu s tehničnimi zahtevami te TSI. Poleg tega so te smernice, če je to ustrezno, združljive z vsemi smernicami prevoznika v železniškem prometu, ki bi želel uporabljati prostore (glej točko 4.4.2). Smernice se izvajajo z ustreznim obveščanjem osebja, postopki in usposabljanjem. Smernice za infrastrukturo med drugim vključujejo operativne predpise za naslednje primere:

— Dostopnost postaje

— Sprejmejo se operativni predpisi, da se zagotovijo informacije o ravni dostopnosti vseh postaj.

— Postaje brez osebja – izdaja vozovnic slabovidnim potnikom

— Sprejmejo in izvajajo se operativni predpisi glede postaj brez osebja, opremljenih z avtomati za prodajo vozovnic (glej točko 4.2.1.8). V takih primerih se vedno zagotovi drugačen način izdajanja vozovnic, ki je primeren za slabovidne potnike (na primer dovoljen nakup vozovnice na vlaku ali na končni postaji).

— Kontrola vozovnic – vrtljivi križi

— Če se za kontrolo vozovnic uporabljajo vrtljivi križi, se izvajajo operativni predpisi, ki invalidom in funkcionalno oviranim osebam omogočajo vzporeden prehod skozi te kontrolne točke. Ta posebni prehod je primeren za uporabnike invalidskega vozička; upravlja ga lahko osebje ali avtomat.

— Razsvetljava na peronu

— Na peronih, kjer se ne pričakuje noben vlak, je dovoljeno ugasniti razsvetljavo.

— Vidne in zvočne informacije – zagotavljanje doslednosti

— Izvajajo se operativni predpisi, da se zagotovi usklajenost bistvenih vidnih in zvočnih informacij (glej točki 4.2.1.10 in 4.2.1.11). Osebje, ki obvešča potnike, upošteva standardne postopke, da zagotovi popolno doslednost bistvenih informacij.

— Informacije o poti se ne združujejo z oglasi.

— 
Opomba: Splošne informacije o storitvah javnega prevoza se v okviru te točke ne obravnavajo kot oglasi.

— Sistem za zvočno obveščanje potnikov na zahtevo

— Če na postaji zvočnih informacij ne zagotavlja sistem javnega ozvočenja (glej 4.2.1.11), se z izvajanjem operativnih predpisov zagotovi druga oblika sistema zvočnega obveščanja potnikov na postaji (npr. telefonska služba za informacije z informatorjem ali odzivnikom).

— Peron – območje uporabe pripomočka za vstop uporabnikov invalidskih vozičkov

— Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje skupaj določita eno ali več območij na peronu, kjer se bo pripomoček verjetno uporabljal, pri čemer upoštevata različne sestave vlaka.

— Izvajajo se operativni predpisi, da se določi, kjer je to mogoče, mesto zaustavitve vlakov glede na območja uporabe pripomočkov za vstop.

— Varnost ročnih pripomočkov in pripomočkov na mehanski pogon za vstop uporabnikov invalidskih vozičkov

— Osebje postaje izvaja operativne predpise o upravljanju pripomočkov za vstop (glej točko 4.2.1.14).

— Izvaja se operativni predpis glede tega, kako osebje uporablja premično varnostno pregrado, s katero so opremljena dvigala za invalidske vozičke (glej točko 4.2.1.14).

— Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da lahko osebje varno upravlja klančine za vstop pri nameščanju, zavarovanju, dviganju, spuščanju in shranjevanju (glej točko 4.2.1.14).

— Pomoč pri vstopu na vlak in izstopu iz njega

— Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se osebje zaveda, da invalidi in funkcionalno ovirane osebe morda potrebujejo pomoč pri vstopanju na vlak in izstopanju iz njega, ter po potrebi zagotovi tako pomoč.

— Pogoji, pod katerimi se invalidom in funkcionalno oviranim osebam zagotovi pomoč, so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

— Nadzorovan nivojski prehod čez progo

— Če so dovoljeni nadzorovani nivojski prehodi čez progo, se izvajajo operativni predpisi, ki zagotavljajo, da osebje na takih prehodih čez progo ponuja ustrezno pomoč invalidom in funkcionalno oviranim osebam, vključno z obveščanjem, kdaj je varno prečkati progo.

— Splošno

— Prevoznik v železniškem prometu ima pisne smernice, ki zagotavljajo, da je dostop do potniških tirnih vozil ves čas obratovanja v skladu s tehničnimi zahtevami te TSI. Poleg tega so te smernice združljive s smernicami upravljavca infrastrukture ali upravljavca postaje (glej točko 4.4.1). Smernice se izvajajo z ustreznim obveščanjem osebja, postopki in usposabljanjem. Smernice za tirna vozila med drugim vključujejo operativne predpise za naslednje primere:

— Dostop do prednostnih sedežev in njihova rezervacija

— V zvezi s sedeži, ki so razvrščeni kot „prednostni sedeži“, sta dve možnosti: (i) nerezervirano in (ii) rezervirano (glej točko 4.2.2.1.2). V primeru (i) so operativni predpisi namenjeni drugim potnikom (tj. z oznakami), od katerih zahtevajo, da dajo prednost invalidom in funkcionalno oviranim osebam, ki so upravičeni do uporabe teh sedežev, in da jim ustrezno odstopijo zasedene sedeže. V primeru (ii) prevoznik v železniškem prometu izvaja operativne predpise, ki zagotavljajo enakopravno obravnavo invalidov in funkcionalno oviranih oseb v sistemu rezervacij vozovnic. Ti predpisi zagotavljajo, da so prednostni sedeži do določenega časa pred odhodom vlaka za rezervacije na voljo samo invalidom in funkcionalno oviranim osebam. Po tem času pred odhodom lahko prednostne sedeže rezervirajo vsi potniki, vključno z invalidi in funkcionalno oviranimi osebami.

— Prevoz psov pomočnikov

— Sprejmejo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se invalidom in funkcionalno oviranim osebam prevoz psa pomočnika ne zaračunava dodatno.

— Dostop do prostorov za invalidske vozičke in njihova rezervacija

— Predpisi za dostop do prednostnih sedežev in njihovo rezervacijo veljajo tudi za prostore za invalidski voziček, pri čemer imajo prednost samo uporabniki invalidskega vozička. Operativni predpisi tudi zagotavljajo, da spremljevalec (ki ni funkcionalno ovirana oseba) lahko sedi na (i) rezerviranem ali (ii) nerezerviranem sedežu ob ali nasproti prostora za invalidski voziček.

— Dostop do univerzalnih spalnikov in njihova rezervacija

— Predpisi za rezervacijo prednostnih sedežev veljajo tudi za univerzalne spalnike (glej točko 4.2.2.10). Operativni predpisi pa prepovedujejo uporabo univerzalnih spalnikov brez rezervacije (tj. vedno je obvezna vnaprejšnja rezervacija).

— Aktiviranje zunanjih vrat, ki ga izvede vlakovno osebje

— Izvajajo se operativni predpisi o postopku aktiviranja zunanjih vrat, ki ga izvede vlakovno osebje, da se zagotovi varnost za vse potnike, vključno z invalidi in funkcionalno oviranimi osebami (glej točko 4.2.2.3.2).

— Naprava za klic na pomoč na prostoru za invalidski voziček, v univerzalnih straniščih ali spalnikih, dostopnih z invalidskim vozičkom

— Izvajajo se operativni predpisi, da se zagotovita ustrezno odzivanje in ukrepanje vlakovnega osebja ob aktiviranju naprave za klic na pomoč (glej odstavke 4.2.2.2, 4.2.2.5 in 4.2.2.10). Odzivanje in ukrepanje se lahko razlikuje glede na vir klica na pomoč.

— Zvočna varnostna navodila v izrednih primerih

— Izvajajo se operativni predpisi o prenosu zvočnih varnostnih navodil za potnike v izrednih primerih (glej točko 4.2.2.7.4). Ti predpisi vključujejo tudi naravo navodil in način prenosa.

—

— postajne perone, na katerih mora pripomoček za vstop upravljati upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje, in tirna vozila, za katera se uporablja,

— postajne perone, na katerih mora pripomoček za vstop upravljati prevoznik v železniškem prometu, in tirna vozila, za katera se uporablja,

— tirna vozila, na katerih mora pripomoček za vstop zagotoviti in upravljati prevoznik v železniškem prometu, ter postajni peron, na katerem se bo uporabljal,

— tirna vozila, na katerih mora pripomoček za vstop zagotoviti prevoznik v železniškem prometu, upravljati pa ga mora upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje, in postajne perone, na katerih se bo uporabljal,

— pogoje za zagotavljanje drugih oblik prevoza, če:

—

Poklicno usposabljanje osebja, ki opravlja naloge spremljanja vlakov, izvajanja storitev in zagotavljanja pomoči potnikom na postaji ter prodaje vozovnic, zajema ozaveščanje o invalidnosti in enakopravnosti, vključno s posebnimi potrebami vseh invalidov in funkcionalno oviranih oseb.

Poklicno usposabljanje tehnikov in vodstvenih delavcev, odgovornih za vzdrževanje in upravljanje infrastrukture ali tirnih vozil, zajema ozaveščanje o invalidnosti in enakopravnosti, vključno s posebnimi potrebami vseh invalidov in funkcionalno oviranih oseb.

(1) Prikazovalniki so tako veliki, da lahko prikažejo imena posameznih postaj ali besede sporočil. Vsako ime postaje ali besede sporočil so prikazani najmanj 2 sekundi.

(2) Če se uporablja (vodoravno ali navpično) drseči prikaz, je vsaka cela beseda prikazana najmanj 2 sekundi, hitrost vodoravnega drsenja pa ne presega 6 črk ali številk na sekundo.

(3) Prikazovalniki so zasnovani in ocenjeni za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na največjo razdaljo pri gledanju v skladu z naslednjo enačbo:

(1) Klančine so zasnovane in ocenjene za območje uporabe, opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo pri največjem naklonu 18 %.

(2) Klančine so primerne za invalidski voziček z značilnostmi, ki so podrobno opisane v Dodatku M.

(3) Klančine imajo nosilnost najmanj 300 kg, če je breme na sredini naprave in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.

(4) Če klančina deluje na električni pogon, omogoča način ročnega upravljanja v primeru izpada energije.

(5) Površina klančine je nedrseča in njena dejanska svetla širina znaša najmanj 760 mm.

(6) Klančine s svetlo širino, ki znaša manj kot 1 000  mm, imajo na obeh straneh dvignjene robove, da se prepreči zdrs koles pripomočka za gibanje.

(7) Zaključka na obeh koncih klančine sta poševno odrezana in nista višja od 20 mm. Opremljena sta z opozorilnimi trakovi v kontrastni barvi.

(8) Klančina je opremljena z mehanizmom za varno pritrjevanje, tako da se med vstopanjem ali izstopanjem ne more premikati.

(9) Na klančini so oznake različnih kontrastnih barv.

(1) Dvigala so zasnovana in ocenjena za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo.

(2) Dvigala so primerna za invalidski voziček z značilnostmi, ki so podrobno opisane v Dodatku M.

(3) Dvigala imajo nosilnost, ki znaša najmanj 300 kg, če je breme na sredini naprave in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.

(4) Površina dvižne ploščadi je nedrseča.

(5) Dvižna ploščad ima na površini svetlo širino, ki znaša najmanj 800 mm, in dolžino, ki znaša najmanj 1 200  mm. V skladu z Dodatkom M je na voljo dodatna dolžina za noge, ki znaša 50 mm in je na višini 100 mm nad dvižno ploščadjo, pri čemer se upošteva, da je lahko invalidski voziček usmerjen naprej ali vzvratno.

(6) Premostitvena plošča nad vmesnim prostorom med dvižno ploščadjo in tlemi vagona ima svetlo širino, ki znaša najmanj 760 mm.

(7) Če so zagotovljeni, vsi upravljalni elementi za namestitev, spuščanje na tla, dviganje in spravljanje dvigala zahtevajo neprekinjen ročni pritisk upravljavca dvigala in preprečujejo nepravilno zaporedje operacij dvigala, ko je ploščad dvigala zasedena.

(8) Dvigalo ima vgrajene možnosti za namestitev, spuščanje zasedenega dvigala na tla ter dviganje in spravljanje praznega dvigala v primeru izpada energije.

(9) Med dviganjem ali spuščanjem osebe se noben del ploščadi dvigala ne premika s hitrostjo nad 150 mm/s, med nameščanjem ali spravljanjem pa ne s hitrostjo nad 600 mm/s (razen pri ročnem nameščanju ali spravljanju).

(10) Največji dovoljeni pospešek zasedene ploščadi v vodoravni ali navpični smeri je 0,3 g.

(11) Ploščad dvigala je opremljena s pregradami, ki preprečujejo zdrs koles invalidskega vozička z nje med delovanjem.

(12) Premična pregrada ali vgrajena oblikovna rešitev preprečuje, da bi invalidski voziček zdrsnil z roba, ki je najbližje vozilu, dokler ni dvigalo v povsem dvignjenem položaju.

(13) Vse stranice ploščadi dvigala, ki v dvignjenem položaju segajo čez vozilo, so opremljene z najmanj 25 mm visokimi pregradami. Te pregrade ne ovirajo manevriranja v prehod ali iz njega.

(14) Pregrada na dovozni stranici ploščadi (zunanja pregrada), ki se uporablja kot dovozna klančina, ko je dvigalo na tleh, je v dvignjenem ali zaprtem položaju dovolj visoka, sicer se vgradi dodatni sistem, ki preprečuje, da bi električni invalidski voziček zapeljal s ploščadi ali prevozil pregrado.

(15) Dvigalo omogoča, da je uporabnik invalidskega vozička usmerjen naprej ali vzvratno.

(16) Na dvigalu so oznake različnih kontrastnih barv.

(1) Naprava za upravljanje vrat je opremljena z vidno oznako, na ali ob njej, ko je omogočena, in se lahko upravlja z dlanjo, pri čemer sila ne presega 15 N.

(2) Zaznati jo je mogoče na dotik (na primer: z otipnimi oznakami); ta oznaka opredeljuje funkcijo naprave.

(1) Sredina vseh kljuk vrat, zaklepov ali naprav za upravljanje vrat z zunanje ali notranje strani sanitarnega prostora je na višini, ki znaša najmanj 800 mm in največ 1 100  mm nad pragom vrat stranišča.

(2) Vidna in otipna oznaka (ali zvočni signal) v stranišču in zunaj njega kaže, da so vrata zaklenjena.

(3) Vse naprave za upravljanje vrat in druga oprema v sanitarnem prostoru (razen opreme za previjanje in naprav za klic na pomoč) se upravljajo s silo, ki ne presega 20 N.

(4) Vse naprave za upravljanje, tudi sistem za splakovanje, se vidno razlikujejo od površine ozadja in jih je mogoče zaznati z otipom.

(5) Zagotovljene so jasne in natančne informacije za upravljanje vseh naprav, pri čemer se uporabijo piktogrami in otipne oznake.

(6) Sedež in pokrov školjke ter vsa oprijemala se vidno razlikujejo od ozadja.

(1) Standardno stranišče ni zasnovano za dostop uporabnikom invalidskega vozička.

(2) Najmanjša uporabna širina vrat je 500 mm.

(3) Ob sedežu školjke in umivalniku je pritrjeno navpično in/ali vodoravno oprijemalo v skladu s točko 4.2.2.9.

(1) Univerzalno stranišče je namenjeno vsem potnikom, vključno z invalidi in funkcionalno oviranimi osebami.

(2) Območje uporabe univerzalnega stranišča je določeno z metodo, ki se uporabi za njegovo ocenjevanje (A ali B v skladu s točko 6.1.3.1).

(3) Svetla širina vhodnih vrat stranišča znaša najmanj 800 mm. Če so vrata avtomatska ali polavtomatska, se lahko delno odprejo, da lahko spremljevalec uporabnika invalidskega vozička zapusti in ponovno vstopi v modul stranišča.

(4) Na zunanji strani vrat je oznaka v skladu z Dodatkom N.

(5) V sanitarnem prostoru je dovolj prostora, da se lahko invalidski voziček, kot je opredeljen v Dodatku M, premakne v položaj, s katerega je mogoče uporabnika invalidskega vozička stransko in prečno premestiti na sedež školjke.

(6) Pred sedežem školjke je najmanj 700 mm prostora, ki sledi profilu sedeža školjke.

(7) Na vsaki strani sedeža školjke je vodoravno oprijemalo, ki je v skladu z zahtevami iz točke 4.2.2.9 in sega vsaj do sprednjega roba sedeža školjke.

(8) Oprijemalo na strani, ki je dostopna z invalidskim vozičkom, je nameščeno tako, da se lahko uporabnik invalidskega vozička neovirano premesti na sedež školjke in z njega.

(9) Površina spuščenega sedeža školjke je na višini od 450 mm do 500 mm nad tlemi.

(10) Vsa oprema je uporabniku invalidskega vozička zlahka dostopna.

(11) Sanitarna kabina je opremljena z najmanj dvema napravama za klic na pomoč, ki ob uporabi pošljeta signala osebi, ki lahko ustrezno ukrepa; vzpostavitev komunikacije ni potrebna.

(12) Vmesnik naprav za klic na pomoč ustreza opredelitvi iz točke 5.3.2.6.

(13) Ena naprava za klic na pomoč je nameščena največ 450 mm nad tlemi, merjeno navpično od površine tal do sredine elementa za upravljanje. Nameščena je tako, da jo lahko doseže na tleh ležeča oseba.

(14) Druga naprava za klic na pomoč je nameščena najmanj 800 mm in največ 1 100  mm nad tlemi, merjeno navpično do sredine elementa za upravljanje.

(15) Ti dve napravi za klic na pomoč sta nameščeni na različnih navpičnih površinah kabine stranišča, tako da sta dosegljivi z različnih položajev.

(16) Elementi za upravljanje naprav za klic na pomoč se razlikujejo od vseh drugih elementov za upravljanje v stranišču, so drugačne barve kot vse druge naprave za upravljanje in se vidno razlikujejo od ozadja.

(17) Če je zagotovljena previjalna miza, je njena uporabna površina v spuščenem položaju od 800 mm do 1 000  mm nad tlemi.

(1) Uporabna površina previjalne mize je široka najmanj 500 mm in dolga najmanj 700 mm.

(2) Oblikovana je tako, da dojenček ne more po nesreči zdrseti z nje, nima ostrih robov in prenese obremenitev, ki znaša najmanj 80 kg.

(3) Zloži se lahko samo z eno roko in silo, ki ne presega 25 N.

(1) je označena z oznako, ki ima zeleno ali rumeno ozadje (v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 10 Dodatka A), in belim simbolom za zvonec ali telefon; oznaka je lahko na tipki, v okvirju ali na ločenem piktogramu;

(2) vključuje vidne in otipne simbole;

(3) oddaja vidne in zvočne signale za obveščanje uporabnika, da je v stanju delovanja;

(4) po potrebi zagotavlja dodatne informacije o upravljanju;

(5) se lahko upravlja z dlanjo in sila, ki je za to potrebna, ne presega 30 N.

(1) Vsako ime postaje (ki je lahko skrajšano) ali besede sporočil so prikazani najmanj 2 sekundi.

(2) Če se uporablja (vodoravno ali navpično) drseči prikaz, je vsaka cela beseda prikazana najmanj 2 sekundi, hitrost vodoravnega drsenja pa ne presega povprečno 6 črk ali številk na sekundo.

(3) Pisava, uporabljena za besedila, je lahko berljiva.

(4) Velike tiskane črke in številke na zunanjih prikazovalnikih so visoke vsaj 70 mm na sprednjih prikazovalnikih in 35 mm na stranskih prikazovalnikih.

(5) Notranji prikazovalniki so zasnovani in ocenjeni za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na največjo razdaljo pri gledanju v skladu z naslednjo enačbo:

(1) Premična stopnica ali premostitvena plošča je zasnovana in ocenjena za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na širino odprtine vrat, ki ji ustreza.

(2) Mehanska trdnost naprave je v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 11 Dodatka A.

(3) Nameščen je ustrezen mehanizem, da se zagotovi stabilnost naprave v iztegnjenem in zloženem položaju.

(4) Površina naprave je nedrseča in njena dejanska svetla širina je enaka širini odprtine vrat.

(5) Naprava je opremljena s sistemom za zaznavanje ovir v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 11 Dodatka A.

(6) Naprava ima vgrajene možnosti za namestitev in spravljanje v primeru izpada energije.

(1) Klančine so zasnovane in ocenjene za območje uporabe, opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo pri največjem naklonu 18 %.

(2) Klančine imajo nosilnost najmanj 300 kg, če je breme na sredini klančine in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.

(3) Klančino za dostop ročno namesti osebje, ali pa se namesti polavtomatsko z mehanskimi sredstvi, ki jih lahko upravlja osebje ali potnik.

(4) Če klančina deluje na električni pogon, omogoča način ročnega upravljanja v primeru izpada energije.

(5) Površina klančine je nedrseča in ima dejansko svetlo širino najmanj 760 mm.

(6) Klančine s svetlo širino, ki znaša manj kot 1 000  mm, imajo na obeh straneh dvignjene robove, da se prepreči zdrs koles pripomočka za gibanje.

(7) Zaključka na obeh koncih klančine sta poševno odrezana in nista višja od 20 mm. Opremljena sta z opozorilnimi trakovi v kontrastni barvi.

(8) Med uporabo za vstopanje in izstopanje je klančina nameščena tako, da se ne more premakniti.

(9) Polavtomatska klančina je opremljena z napravo, ki lahko ustavi gibanje premičnega dela, če njen sprednji rob pride v stik s predmetom ali osebo, medtem ko se plošča premika.

(10) Na klančini so oznake različnih kontrastnih barv.

(1) Dvigala so zasnovana in ocenjena za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo.

(2) Površina dvižne ploščadi je nedrseča. Dvižna ploščad ima na površini svetlo širino, ki znaša najmanj 760 mm, in dolžino, ki znaša najmanj 1 200  mm. V skladu z Dodatkom M je na voljo dodatna dolžina za noge, ki znaša 50 mm in je na višini 100 mm nad dvižno ploščadjo, pri čemer se upošteva, da je lahko invalidski voziček usmerjen naprej ali vzvratno.

(3) Premostitvena plošča nad vmesnim prostorom med dvižno ploščadjo in tlemi vagona ima svetlo širino, ki znaša najmanj 720 mm.

(4) Dvigalo ima nosilnost, ki znaša najmanj 300 kg, če je breme na sredini naprave in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.

(5) Če so zagotovljeni, vsi upravljalni elementi za nameščanje, spuščanje na tla, dviganje in spravljanje dvigala zahtevajo neprekinjen ročni pritisk in preprečujejo nepravilno zaporedje operacij dvigala, ko je ploščad dvigala zasedena.

(6) Dvigalo omogoča načine za namestitev, spuščanje zasedenega dvigala na tla ter dviganje in spravljanje praznega dvigala v primeru izpada energije.

(7) Med dviganjem ali spuščanjem osebe se noben del ploščadi dvigala ne premika s hitrostjo nad 150 mm/s, med nameščanjem ali spravljanjem pa ne s hitrostjo nad 600 mm/s (razen pri ročnem nameščanju ali spravljanju).

(8) Največji dovoljeni pospešek zasedene ploščadi v vodoravni ali navpični smeri je 0,3 g.

(9) Ploščad dvigala je opremljena s pregradami, ki preprečujejo zdrs koles invalidskega vozička s ploščadi dvigala med delovanjem.

(10) Premična pregrada ali vgrajena oblikovna rešitev preprečuje, da bi invalidski voziček zdrsnil z roba, ki je najbližje vozilu, dokler ni dvigalo v povsem dvignjenem položaju.

(11) Vse stranice ploščadi dvigala, ki v dvignjenem položaju segajo čez vozilo, so opremljene z najmanj 25 mm visokimi pregradami. Te pregrade ne ovirajo manevriranja v prehod ali iz njega.

(12) Pregrada na dovozni stranici ploščadi (zunanja pregrada), ki se uporablja kot dovozna klančina, ko je dvigalo na tleh, je v dvignjenem ali zaprtem položaju dovolj visoka, sicer se vgradi dodatni sistem, ki preprečuje, da bi električni invalidski voziček zapeljal s ploščadi ali prevozil pregrado.

(13) Dvigalo omogoča, da je invalidski voziček usmerjen naprej ali vzvratno.

(14) Na dvigalu so oznake različnih kontrastnih barv.

— pri vozilih, kjer je razpoložljiva širina tal manjša od 2 400  mm,

— pri obstoječih tirnih vozilih, ko se prenavljajo ali nadgrajujejo.

— parkirna mesta,

— vrata in vhodi, prozorne ovire s pripadajočimi oznakami,

— otipne oznake na pohodni površini, otipne informacije vzdolž dostopov brez ovir,

— klančine in stopnice z oprijemali,

— nosilci in oznake pohištva,

— prostori za izdajo vozovnic in informacije,

— avtomati za prodajo in kontrolo vozovnic,

— vidne informacije: oznake, piktogrami, dinamične informacije,

— peroni, vključno z zaključki in robovi, območja, zaščitena pred vremenskimi vplivi, in prostori za čakanje, če so zagotovljeni,

— nivojski prehodi čez progo.

(1) ugotavljanju obstoječih ovir za dostopnost;

(2) zagotavljanju praktičnih informacij za uporabnike;

(3) spremljanju in vrednotenju napredka v zvezi z dostopnostjo.

(1) CEN/TS 16614-1:2014 Javni prevoz – Izmenjava omrežnih in voznorednih podatkov (NeTEx) – 1. del: Izmenjavni format za topologijo omrežja javnega prevoza 2014-05-14

(2) EN 12896-1:2016 Javni prevoz. Referenčni podatkovni model. Splošni pojmi (Transmodel)

(1) subjekti, ki zbirajo podatke o dostopnosti v zvezi s sredstvi, niso nujno neodvisni od dnevnega upravljanja navedenih sredstev;

(2) pri prvem zbiranju podatkov o dostopnosti v skladu z začetkom veljavnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/772 ( 8 ) se lahko skladnost postaj s to TSI popiše kot neocenjena;

(3) če se na postaji ali njenih elementih opravi nadgradnja, prenova ali kakršno koli delo, ki je predvideno v nacionalnem izvedbenem načrtu za to TSI, se ustrezni podatki o dostopnosti po potrebi posodobijo, vključno s podatki o skladnosti s to TSI;

(4) podatki o skladnosti s to TSI se lahko posodobijo na podlagi VIV, kot je opisano v točki 6.2.4 te TSI;

(5) delovnega stanja opreme ni treba popisati.

(1) javnost lahko dostopa do informacij z javnega spletnega mesta, ki ga gosti Agencija Evropske unije za železnice;

(2) registrirani nacionalni organi lahko pridobijo vse podatke o dostopnosti, ki zadevajo državo članico;

(3) Komisija in Agencija Evropske unije za železnice lahko pridobita vse podatke o dostopnosti.

(1) institucionalnih povratnih informacij združenj uporabnikov, vključno z organizacijami, ki zastopajo invalide: obstoječe strukture se lahko uporabljajo, če so vključeni predstavniki iz organizacij invalidov in funkcionalno oviranih oseb ter če odražajo stanje na ustrezni ravni, kar ni nujno nacionalna raven. Postopek za dajanje povratnih informacij uporabnikov je organiziran tako, da navedenim organizacijam omogoča enakopravno sodelovanje;

(2) povratnih informacij posameznikov: obiskovalci spletnega mesta imajo možnost, da poročajo o napačnih informacijah glede podatkov o dostopnosti v zvezi z določeno postajo in dobijo potrditev, da je bila njihova pripomba prejeta.

— če se dostop brez ovir ustvari iz obstoječih nadhodov, stopnic in podhodov, vključno z vrati, dvigali in avtomati za kontrolo vozovnic, skladnost z zahtevami v zvezi s širino ni obvezna,

— skladnost z zahtevami v zvezi z najmanjšo širino perona za obstoječe postaje ni obvezna, če so vzrok za neskladnost določene ovire na peronu (npr. nosilni stebri, stopnišča, dvigala itd.) ali obstoječi tiri, ki jih verjetno ni mogoče premakniti,

— če je obstoječa postaja ali njen del razglašen za zgodovinski spomenik in zaščiten z nacionalno zakonodajo, je dovoljeno prilagoditi zahteve te TSI, da se ne posega v nacionalno zakonodajo za zaščito zgradbe.

— Ozadje (dejstva in številke – socialni podatki – razvoj potreb po mobilnosti in omejitve mobilnosti)

— Pravni okvir

— Metodologija za izdelavo nacionalnih izvedbenih načrtov (posvetovanja z združenji, posvetovanja z lokalnimi prometnimi organi, vmesniki z drugimi nacionalnimi izvedbenimi načrti itd.)

— Pregled stanja: postaje

— Pregled stanja: tirna vozila

— Pregled stanja: operativni predpisi

— Pravilo prednostnega razvrščanja

— Merila, po katerih se obravnavajo podsistemi v načrtu

— Obseg nadgradnje in prenove postaj ter tirnih vozil

— Vsa druga dela, namenjena odpravi ovir za dostopnost, ki ne sodijo na področje uporabe člena 20 Direktive 2008/57/ES

— Uvedba operativnih ukrepov (pomoči), da se nadomesti preostalo pomanjkanje dostopnosti

— Navzkrižno sklicevanje na pogodbene sporazume (Direktiva 2012/34/EU, člen 30 ( 9 )) in javna naročila storitev (Uredba (ES) št. 1370/2007 ( 10 ))

— Drugi viri

— Posodobitev popisa sredstev in primerjava s cilji

— Posodobitev načrta

— Počasi pulzirajoč večtonski signal (do 2 pulza na sekundo), ki ga sestavljata dva, v zaporedju oddana tona.

— Frekvence

—

— in:

—

— Raven zvočnega tlaka

—

— Hitro pulzirajoč ton (6–10 pulzov na sekundo)

— Frekvenca

—

— Raven zvočnega tlaka

—

— Preskusi v predprostoru se izvedejo s povprečno vrednostjo meritev, opravljenih s serijo mikrofonov (zasnovanih za merjenje hrupa hupe v kabini v skladu s TSI hrup iz Odločbe Komisije 2006/66/ES ( 11 )) na različnih mestih; serija vključuje 8 enakomerno razporejenih mikrofonov, nameščenih v krogu s polmerom 250 mm.

— Preskusi se izvedejo s serijo, ki je razvrščena vodoravno (vsi mikrofoni so na isti razdalji nad tlemi, kot je prikazano na sliki G1). Za oceno bo uporabljena povprečna vrednost meritev, opravljenih z vsemi 8 mikrofoni.

— 
Slika G1
Vodoravna postavitev serije mikrofonov

— Preskusi se izvedejo s povprečno vrednostjo meritev, opravljenih s serijo mikrofonov (zasnovanih za merjenje hrupa hupe v kabini v skladu s TSI hrup iz 2006/66/ES) na različnih mestih; serija vključuje 8 enakomerno razporejenih mikrofonov, nameščenih v krogu s polmerom 250 mm.

— Za zunanji preskus je predvidena višina perona odvisna od proge, na kateri naj bi vozilo obratovalo (če ta proga vključuje več kot 1 višino perona, je treba uporabiti nižjo višino, torej če sta na progi perona z višino 760 mm in 550 mm, se preskus izvede za nižjo, tj. za 550 mm).

— Preskusi se izvedejo s serijo, ki je razvrščena vodoravno (vsi mikrofoni so na isti razdalji nad peronom). Za oceno bo uporabljena povprečna vrednost meritev, opravljenih z vsemi 8 mikrofoni.

— Širina 700 mm in najmanj dodatnih 50 mm na vsaki strani za roke med premikanjem.

— Dolžina 1 200  mm in dodatnih 50 mm za noge.

— Najmanjše kolo premosti vmesni prostor z dimenzijami 75 mm v vodoravni smeri in 50 mm v navpični smeri.

— Največ 1 375  mm, vključno z uporabnikom, ki je znotraj 95 odstotkov moške populacije.

— 1 500  mm.

— Skupna teža 300 kg za voziček in uporabnika (vključno z morebitno prtljago) za električni invalidski voziček, pri katerem ni potrebna pomoč pri prečkanju pripomočka za vstop.

— Skupna teža 200 kg za voziček in uporabnika (vključno z morebitno prtljago) za ročni invalidski voziček.

— Višina ovir, ki jo je mogoče premostiti, 50 mm (največ).

— Svetla višina od tal 60 mm (najmanj) s kotom naklona navzgor 10o, na vrhu v smeri naprej (pod naslonom za noge).

— je dinamično stabilen v vseh smereh pod kotom 6 stopinj,

— je statično stabilen v vseh smereh (tudi pri uporabljeni zavori) pod kotom 9 stopinj.

— bralna razdalja v mm, deljeno z 250, pomnoženo z 1,25 = velikost okvira v mm, če se uporablja okvir.