This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02014R0795-20210525
Regulation of the European Central Bank (EU) No 795/2014 of 3 July 2014 on oversight requirements for systemically important payment systems (ECB/2014/28)
Consolidated text: Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28)
Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28)
02014R0795 — SL — 25.05.2021 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (UL L 217 23.7.2014, str. 16) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2094 z dne 3. novembra 2017 |
L 299 |
11 |
16.11.2017 |
|
UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2021/728 z dne 29. aprila 2021 |
L 157 |
1 |
5.5.2021 |
UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) št. 795/2014
z dne 3. julija 2014
o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme
(ECB/2014/28)
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Plačilni sistem se določi kot SPPS, če: (a) je primeren za priglasitev kot sistem v skladu z Direktivo 98/26/ES s strani države članice, katere valuta je euro, ali je njegov upravljavec ustanovljen v euroobmočju, vključujoč ustanovitev v obliki podružnice, prek katere se sistem upravlja; in (b) v koledarskem letu izpolni najmanj dva od naslednjih pogojev:
povprečna skupna dnevna vrednost obdelanih plačil, denominiranih v eurih, presega 10 milijard EUR;
skupno število obdelanih plačil, denominiranih v eurih, doseže najmanj enega od naslednjih pragov:
njegova čezmejna dejavnost (tj. udeleženci, ustanovljeni v drugi državi kot upravljavec SPPS, in/ali čezmejne povezave z drugimi plačilnimi sistemi) zajema pet ali več držav in ustvari najmanj 33 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, ki jih obdela ta SPPS;
uporablja se za poravnavo drugih IFT.
Postopek določanja se izvede enkrat letno.
Ne glede na odstavek 3 lahko Svet ECB na podlagi preudarne in utemeljene presoje v skladu z odstavkom 2 odloči, da plačilni sistem določi kot SPPS tudi v katerem koli od naslednjih primerov:
kadar bi bila taka odločitev primerna ob upoštevanju narave, velikosti in kompleksnosti plačilnega sistema, narave in pomembnosti njegovih udeležencev, nadomestljivosti plačilnega sistema in razpoložljivosti nadomestnih možnosti zanj ter razmerja, soodvisnosti in drugih interakcij, ki jih ima sistem s širšim finančnim sistemom;
kadar plačilni sistem ne izpolnjuje meril iz odstavka 3 zgolj zato, ker se merila, določena v točki (b) odstavka 3, izpolnijo v obdobju, krajšem od koledarskega leta, in je verjetno, da bo plačilni sistem še izpolnjeval merila, ko bo ocenjen pri naslednjem preveritvenem pregledu.
Odločitev, ki se sprejme na podlagi odstavka 2, velja do preklica. Enkrat letno se izvede preveritveni pregled plačilnih sistemov, ki so bili določeni kot SPPS, da se preveri, ali ti plačilni sistemi še izpolnjujejo merila za določitev kot SPPS. Odločitev, ki se sprejme v skladu z odstavkom 2, se razveljavi, če:
se pri dveh zaporednih preveritvenih pregledih ugotovi, da SPPS ne izpolnjuje meril iz odstavka 3 in/ali odstavka 3-a, ali
se pri enem preveritvenem pregledu ugotovi, da SPPS ne izpolnjuje meril iz odstavka 3 in/ali odstavka 3-a, upravljavec SPPS pa Svetu ECB dokaže, da je malo verjetno, da bo SPPS ta merila izpolnil pred naslednjim preveritvenim pregledom.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
„plačilni sistem“ pomeni formalen dogovor med tremi ali več udeleženci, brez upoštevanja morebitnih poravnalnih bank, centralnih nasprotnih strank, klirinških hiš ali posrednih udeležencev, s skupnimi pravili in standardiziranimi postopki za izvrševanje nalogov za prenos med udeleženci;
„nalog za prenos“ ima enak pomen kot „prenosni nalog“, kakor je opredeljen v prvi alinei člena 2(i) Direktive 98/26/ES;
„sistemsko tveganje“ pomeni tveganje, da v primeru, če udeleženec ali upravljavec SPPS ne izpolni obveznosti, ki jih ima v SPPS, drugi udeleženci in/ali upravljavec SPPS ne bodo mogli izpolniti svojih obveznosti ob zapadlosti, potencialno z učinkom prenosa vplivov, ki bi ogrozil stabilnost finančnega sistema ali zaupanje vanj;
„upravljavec SPPS“ pomeni pravni subjekt, ki je pravno odgovoren za upravljanje SPPS;
„pristojni organ“ pomeni:
nacionalno centralno banko Eurosistema, ki je primarno odgovorna za pregled in je kot taka določena v skladu s členom 1(2), ali
v zvezi s plačilnim sistemom, ki je SPPS in izpolnjuje merila iz člena 1(3)(iii), „pristojni organ“ pomeni:
ECB ali
kadar je bila nacionalna centralna banka Eurosistema primarno odgovorna za pregled v obdobju petih ali več let neposredno pred sprejetjem odločitve iz člena 1(2), ECB in to nacionalno centralno banko;
„SPPS Eurosistema“ pomeni SPPS, ki je v lasti in upravljanju centralne banke Eurosistema;
„pravno tveganje“ pomeni tveganje, ki izhaja iz uporabe zakonov ali drugih predpisov, njegova posledica pa je običajno izguba;
„kreditno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo mogla v celoti izpolniti svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti ali kadar koli v prihodnosti;
„likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo imela dovolj sredstev za izpolnitev svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti, bi pa lahko imela za to dovolj sredstev v prihodnosti;
„operativno tveganje“ pomeni tveganje, da bodo pomanjkljivosti v informacijskih sistemih ali notranjih procesih, človeške napake, napake pri vodenju ali motnje zaradi zunanjih dogodkov ali storitev, zaupanih zunanjim izvajalcem, povzročile zmanjšanje, poslabšanje ali prekinitev storitev, ki jih zagotavlja SPPS;
„skrbniško tveganje“ pomeni tveganje, da bo prišlo do izgube v zvezi s finančnim premoženjem, ki je v skrbništvu, v primeru skrbnikove ali podskrbnikove insolventnosti, malomarnosti, goljufije, slabega upravljanja ali neustreznega vodenja evidenc;
„naložbeno tveganje“ pomeni tveganje izgube, s katerim se sooča upravljavec SPPS ali udeleženec, kadar upravljavec SPPS vlaga svoja sredstva ali sredstva udeležencev, npr. zavarovanje;
„tržno tveganje“ pomeni tveganje izgube v bilančnih in zunajbilančnih postavkah zaradi gibanj tržnih cen;
„sistem za odloženo neto poravnavo“ pomeni sistem, pri katerem se poravnava v centralnobančnem denarju izvede na neto osnovi na koncu vnaprej določenega poravnalnega cikla, npr. na koncu delovnega dne ali med delovnim dnem;
„čezmejno zavarovanje“ pomeni zavarovanje, pri katerem je z vidika države, v kateri je finančno premoženje sprejeto za zavarovanje, najmanj eden od naslednjih elementov tuj: (a) valuta, v kateri je finančno premoženje denominirano; (b) država, v kateri se finančno premoženje nahaja, ali (c) država, v kateri je ustanovljen izdajatelj;
„čezmejno plačilo“ pomeni plačilo med udeležencema, ki sta ustanovljena v različnih državah;
„infrastruktura finančnega trga“ (IFT) pomeni večstranski sistem med udeleženimi institucijami, vključno z upravljavcem sistema, ki se uporablja za kliring, poravnavo ali evidentiranje plačil, poslov z vrednostnimi papirji ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugih finančnih transakcij;
„neposredni udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki je v pogodbenem razmerju z upravljavcem SPPS, ga zavezujejo pravila tega SPPS, sme pošiljati naloge za prenos v ta sistem in je sposoben naloge za prenos prejemati iz njega;
„posredni udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki nima neposrednega dostopa do storitev SPPS in ga običajno pravila tega SPPS neposredno ne zavezujejo, kliring, poravnava in evidentiranje njegovih nalogov za prenos pa se v tem SPPS izvaja prek neposrednega udeleženca. Posredni udeleženec je v pogodbenem razmerju z neposrednim udeležencem. Ti pravni subjekti so lahko samo:
kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
investicijska podjetja, kakor so opredeljena v točki 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
podjetje s sedežem zunaj Unije, katerega funkcije se ujemajo s funkcijami kreditne institucije ali investicijskega podjetja v Uniji, kakor sta opredeljena v točkah (i) in (ii);
državni organi in podjetja z javnim jamstvom ter centralne nasprotne stranke oziroma 'srednje stranke', posredniki za poravnavo, klirinške hiše in upravljavci sistemov, kakor so opredeljeni v členu 2(c), (d), (e) in (p) Direktive 98/26/ES;
„odbor“ pomeni upravni odbor ali nadzorni svet upravljavca SPPS ali oboje, v skladu z nacionalnim pravom;
„poslovodstvo“ pomeni izvršne direktorje, tj. člane upravnega odbora v enotirnem sistemu, ki so vključeni v dnevno vodenje upravljavca SPPS, in člane uprave upravljavca SPPS v dvotirnem sistemu;
„zadevni deležniki“ pomenijo udeležence, IFT, ki imajo vpliv na tveganja v SPPS, in druge prizadete tržne udeležence v posameznem primeru;
„kreditna izpostavljenost“ pomeni znesek ali vrednost, za katero obstaja tveganje, da je udeleženec ne bo poravnal v celoti niti ob zapadlosti niti kadar koli pozneje;
„zavarovanje“ pomeni tisto finančno premoženje ali zavezo tretje osebe, ki jo dajalec zavarovanja uporabi za zavarovanje obveznosti do prejemnika zavarovanja. Zavarovanje vključuje domače in čezmejno zavarovanje;
„ponudnik likvidnosti“ pomeni ponudnika denarja v skladu s členom 5(3), členom 6(5), členom 8(1), členom 8(9) in členom 8(11) ali ponudnika finančnega premoženja v skladu s členom 8(4), vključujoč udeleženca v SPPS ali tretjo osebo;
„skrajne, vendar možne razmere na trgu“ pomenijo celovit nabor preteklih in hipotetičnih razmer, vključno z obdobji največje volatilnosti, do katerih je prišlo na trgih, ki jim služi SPPS;
„nameravani dan poravnave“ pomeni dan, ki ga pošiljatelj naloga za prenos vnese v SPPS kot dan poravnave;
„splošno poslovno tveganje“ pomeni vsako potencialno poslabšanje finančnega položaja SPPS, pomembno z vidika nemotenega poslovanja, zaradi takšnega upada prihodkov ali rasti odhodkov, da odhodki presežejo prihodke in povzročijo izgubo, ki jo je treba pokriti v breme kapitala;
„načrt za sanacijo“ pomeni načrt za ponovno vzpostavitev nemotenega delovanja SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;
„načrt za urejeno prenehanje“ pomeni načrt za urejeno zaprtje SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;
„pomembno“ označuje tveganje, odvisnost in/ali spremembo, ki lahko vpliva na zmožnost subjekta, da opravlja ali zagotavlja storitve v skladu s pričakovanji;
„zadevni organi“ pomenijo organe, ki imajo legitimen interes za dostop do informacij iz SPPS zaradi izpolnjevanja svojih zakonskih obveznosti, npr. organe za reševanje in nadzornike večjih udeležencev;
„tveganje izgube glavnice“ pomeni tveganje, da bo nasprotna stranka izgubila celotno vrednost, ki je vključena v transakcijo, tj. bodisi tveganje, da bo prodajalec finančnega premoženja to premoženje nepreklicno dostavil, ne bo pa prejel plačila, bodisi tveganje, da bo kupec finančno premoženje nepreklicno plačal, ne bo ga pa prejel;
„skrbniška banka“ pomeni banko, ki vodi in hrani finančno premoženje tretjih oseb;
„poravnalna banka“ pomeni banko, ki vodi račune v zvezi s plačili, prek katerih se izvršuje poravnava obveznosti, ki izhajajo iz plačilnega sistema;
„agent nostro“ pomeni banko, ki jo udeleženci v SPPS uporabljajo za poravnavo;
„enostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje samo en prenos sredstev v eni valuti;
„dvostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje dva prenosa sredstev v različnih valutah v sistemu za poravnavo izmenjav vrednosti;
„tveganje zaradi neugodnih gibanj“ pomeni tveganje, ki izhaja iz izpostavljenosti do udeleženca ali izdajatelja, kadar obstaja močna korelacija med zavarovanjem, ki ga zagotovi ta udeleženec ali ga izda ta izdajatelj, in kreditnim tveganjem tega udeleženca ali izdajatelja;
„delovni dan“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 2(n) Direktive 98/26/ES;
„neodvisni direktor“ pomeni neizvršnega člana odbora, ki nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo nasprotje interesov v zvezi s SPPS ali upravljavcem SPPS ali obvladujočimi delničarji, poslovodstvom ali udeleženci SPPS oziroma upravljavca SPPS, in ki ni imel takih povezav dve leti, preden je postal član odbora;
„povezana družba“ pomeni družbo, ki nadzira udeleženca ali jo nadzira udeleženec ali jo nadzira isti subjekt kot udeleženca. Nadzor nad družbo je opredeljen kot (a) lastništvo, nadzor ali imetje najmanj 20 % razreda vrednostnih papirjev družbe, ki dajejo glasovalno pravico, ali (b) konsolidacijo družbe za potrebe finančnega poročanja;
„izredne razmere“ pomenijo dogodek, pojav ali okoliščino, ki lahko povzroči prekinitev ali motnjo delovanja, storitev ali funkcij SPPS, vključno z oviranjem ali preprečitvijo dokončne poravnave;
„finančne obveznosti“ pomenijo pravne obveznosti, ki v SPPS nastanejo med udeleženci ali med udeleženci in upravljavcem SPPS zaradi vstopa nalogov za prenos v ta SPPS;
„korektivni ukrep“ pomeni poseben ukrep ali ravnanje, ne glede na obliko, trajanje ali resnost, ki ga pristojni organ naloži upravljavcu SPPS, da odpravi neskladnost z zahtevami členov 3 do 21 ali prepreči ponovitev take neskladnosti.
Člen 2a
Pisno obvestilo o začetku postopka določitve plačilnega sistema kot SPPS
ECB o tem, da namerava začeti postopek v skladu s členom 1 zaradi določitve plačilnega sistema kot SPPS, obvesti upravljavca tega plačilnega sistema. V pisnem obvestilu se navedejo vsa bistvena dejstva in pravna podlaga v zvezi z morebitno določitvijo zadevnega plačilnega sistema kot SPPS.
Člen 2b
Pravica dostopa do spisov med postopkom določitve plačilnega sistema kot SPPS
Po prejemu pisnega obvestila iz člena 2a ima upravljavec plačilnega sistema pravico dostopati do spisov, dokumentov ali drugih gradiv ECB, ki so podlaga za določitev tega plačilnega sistema kot SPPS. Ta pravica ne zajema informacij, ki se štejejo za zaupne, v zvezi z ECB, nacionalno centralno banko ali drugimi tretjimi osebami, vključno z drugimi institucijami ali organi Unije.
Člen 2c
Pravica do izjave med postopkom določitve plačilnega sistema kot SPPS
Člen 2d
Utemeljitev odločitve o določitvi plačilnega sistema kot SPPS
Člen 3
Pravna zanesljivost
Člen 4
Upravljanje
Vloge in odgovornosti odbora so jasno določene. Vloge in odgovornosti odbora vključujejo vse naslednje:
vzpostavitev jasnih strateških ciljev SPPS;
vzpostavitev dokumentiranih postopkov za delovanje SPPS, vključno s postopki za ugotavljanje, obravnavanje in upravljanje nasprotij interesov članov;
razen pri SPPS Eurosistema, zagotovitev učinkovite izbire, spremljanja in, kjer pride v poštev, razrešitve članov poslovodstva;
razen pri SPPS Eurosistema, vzpostavitev ustreznih politik prejemkov, ki so skladne z najboljšimi praksami in temeljijo na dolgoročnih dosežkih.
Vloga, odgovornosti in linije poročanja poslovodstva so jasno določene. Sestava zagotavlja integriteto ter ustrezno kombinacijo tehnične usposobljenosti, znanja in izkušenj na področju SPPS in finančnega trga na splošno, kar poslovodstvu omogoča izpolnjevanje odgovornosti za poslovanje in upravljanje tveganj upravljavca SPPS. Odgovornosti poslovodstva vključujejo, po navodilih odbora, zagotavljanje vsega naslednjega:
da so dejavnosti upravljavca SPPS skladne z njegovimi cilji, strategijo in ravnjo sprejemljivega tveganja;
da so notranje kontrole in povezani postopki ustrezno zasnovani, izvajani in nadzirani, tako da podpirajo cilje upravljavca SPPS;
da notranje kontrole in povezane postopke redno pregledujeta in preizkušata funkciji upravljanja tveganj in notranje revizije, ki sta dobro usposobljeni in imata dovolj zaposlenih;
dejavne vključenosti v proces nadzora tveganj;
da so okviru za upravljanje tveganj SPPS dodeljeni zadostni viri.
Odbor vzpostavi in nadzira dokumentiran okvir za upravljanje tveganj, ki:
vključuje politiko ravni sprejemljivega tveganja upravljavca SPPS;
dodeljuje pristojnosti in odgovornost za odločanje o tveganjih;
ureja sprejemanje odločitev v kriznih in izrednih razmerah;
ureja funkcije notranjih kontrol.
Odbor zagotovi, da delujejo tri jasne in učinkovite obrambne linije (poslovanje, upravljanje tveganj in notranja revizija), ki so med seboj ločene ter imajo zadostne pristojnosti, neodvisnost, vire in dostop do odbora.
Člen 5
Okvir za celovito upravljanje tveganj
Upravljavec SPPS vzpostavi in vzdržuje zanesljiv okvir za upravljanje tveganj, v skladu s katerim celovito ugotavlja, meri, spremlja in upravlja vsa tveganja, ki nastajajo v SPPS ali jih ta nosi. Okvir za upravljanje tveganj pregleda najmanj enkrat letno. Okvir za upravljanje tveganj:
vključuje politiko ravni sprejemljivega tveganja upravljavca SPPS in ustrezna orodja za upravljanje tveganj;
dodeljuje pristojnost in odgovornost za odločanje o tveganjih;
ureja sprejemanje odločitev v izrednih razmerah, ki so povezane s SPPS, vključno z gibanji na finančnih trgih, ki bi lahko imela negativen vpliv na likvidnost na trgu in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, katere valuta je euro, v kateri je ustanovljen upravljavec SPPS ali kateri od udeležencev.
Člen 6
Kreditno tveganje
Upravljavec SPPS, ki upravlja sistem za odloženo neto poravnavo, zagotovi, da
se finančne obveznosti vzpostavijo najkasneje v trenutku, ko se nalog za prenos uvrsti v izračun neto pozicij za poravnavo, do katerih lahko dostopa vsak udeleženec, in
se najkasneje v trenutku iz točke (a) zagotovijo zadostna sredstva za kritje nastalih kreditnih izpostavljenosti v skladu z odstavkoma 3 in 4.
Člen 7
Zavarovanje
Upravljavec SPPS sprejme za zavarovanje samo naslednje finančno premoženje: (a) denar in (b) finančno premoženje z nizkim kreditnim, likvidnostnim in tržnim tveganjem, tj. finančno premoženje, za katero lahko upravljavec SPPS pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:
izdal ga je izdajatelj z nizkim kreditnim tveganjem;
je prosto prenosljivo brez pravnih omejitev ali pravic tretjih oseb;
denominirano je v valuti, katere tveganje upravlja upravljavec SPPS;
ima zanesljive podatke o cenah, ki se redno objavljajo;
ni drugače izpostavljeno znatnemu tveganju zaradi neugodnih gibanj;
ni ga izdal udeleženec, ki zagotavlja zavarovanje, ali subjekt, ki je del iste skupine kot ta udeleženec, razen v primeru krite obveznice, toda samo, če je finančno premoženje v kritnem skladu ustrezno ločeno v zanesljivem pravnem okviru in izpolnjuje zahteve iz točk (i) do (iv).
Upravljavec SPPS pri opravljanju notranje ocene po točkah (i) do (vi) določi, dokumentira in uporabi objektivno metodologijo.
Člen 8
Likvidnostno tveganje
Upravljavec SPPS, ki upravlja sistem za odloženo neto poravnavo, zagotovi, da
se finančne obveznosti vzpostavijo najkasneje v trenutku, ko se nalog za prenos uvrsti v izračun neto pozicij za poravnavo, do katerih lahko dostopa vsak udeleženec, in
se najkasneje v trenutku iz točke (a) zagotovijo zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavki 3 do 6.
Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3 za pravočasno izvršitev poravnave finančnih obveznosti v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca, ki ima skupaj s svojimi povezanimi družbami najvišjo skupno finančno obveznost, kakor je določeno v odstavku 3(a), v kateri koli od naslednjih oblik:
v denarju pri Eurosistemu ali
v obliki primernega zavarovanja, kakor je opredeljeno v okviru Eurosistema za zavarovanje, določenem v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ( 5 ) in Smernici ECB/2014/31 Evropske centralne banke ( 6 ), če lahko upravljavec SPPS dokaže, da je to zavarovanje takoj na voljo in ga je mogoče pretvoriti v denar isti dan ob uporabi vnaprejšnje in zelo zanesljive ureditve financiranja, tudi v razmerah pretresov na trgu.
Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, dodatna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3(b) v oblikah, navedenih v odstavku 4, ali pri kreditno sposobni poslovni banki v obliki enega ali več naslednjih instrumentov:
namenske kreditne linije;
namenske valutne zamenjave;
namenske začasne prodaje;
finančno premoženje, ki izpolnjuje zahteve iz člena 7(1) in se vodi pri skrbniku;
naložbe.
Vsi ti instrumenti morajo omogočati, da je denar na voljo dovolj hitro, da se lahko poravnava zaključi isti dan. Zlasti mora biti upravljavec SPPS zmožen dokazati, da so nedenarni instrumenti takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denar isti dan ob uporabi vnaprejšnje in zelo zanesljive ureditve financiranja, tudi v razmerah pretresov na trgu.
Upravljavec SPPS je pripravljen, da pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da je poslovna banka kreditno sposobna.
Pri teh scenarijih se upoštevata zasnova in delovanje SPPS, proučijo pa se vsi subjekti, ki bi lahko SPPS povzročili pomembna likvidnostna tveganja, vključno s poravnalnimi bankami, agenti nostro, skrbniškimi bankami, ponudniki likvidnosti in povezanimi IFT. Kjer je ustrezno, scenariji zajamejo obdobje več dni.
Upravljavec SPPS vzpostavi jasna pravila in postopke, ki SPPS omogočijo, da po neizpolnitvi obveznosti udeleženca ali več udeležencev izvrši poravnavo finančnih obveznosti isti dan in, kjer je ustrezno, pravočasno poravnavo znotraj dne ali v več dneh. Ti pravila in postopki:
obravnavajo nepredvideno in potencialno nekrito pomanjkanje likvidnosti;
so namenjeni temu, da ne pride do razveljavitve, preklica ali zamude poravnave finančnih obveznosti isti dan;
določijo, kako obnoviti denar in drugo finančno premoženje, ki ju je SPPS uporabil med obremenitvijo, na raven, ki je določena v odstavkih 3 do 5.
Člen 9
Dokončna poravnava
Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke, s katerimi omogoči, da se dokončna poravnava izvrši najkasneje ob koncu nameravanega dneva poravnave.
Člen 10
Denarne poravnave
Če se poravnava izvršuje v denarju poslovne banke, se v pravnih sporazumih upravljavca SPPS z vsako poslovno poravnalno banko jasno določi:
kdaj se pričakuje, da se bodo zgodili prenosi v poslovnih knjigah posamezne poravnalne banke;
da morajo biti prenosi dokončni, ko so izvršeni;
da mora biti možno prejeta sredstva prenesti čim prej, najkasneje do konca dne.
Člen 11
Plačilo proti plačilu
Upravljavec SPPS, ki uporablja mehanizem plačila proti plačilu, odpravi tveganje izgube glavnice s tem, da zagotovi, da se dokončna poravnava ene obveznosti zgodi takrat in samo takrat, ko se zgodi tudi dokončna poravnava povezane obveznosti. To pravilo se spoštuje ne glede na to, ali se poravnava izvrši na bruto ali neto osnovi, in ne glede na to, kdaj nastopi dokončnost.
Člen 12
Pravila in postopki za primer neizpolnitve obveznosti udeleženca
Upravljavec SPPS ima pravila in postopke za primer neizpolnitve obveznosti, ki mu omogočijo, da v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca še naprej izpolnjuje svoje obveznosti, in urejajo obnovitev sredstev po neizpolnitvi obveznosti. Ta pravila in postopki določajo najmanj vse naslednje:
ukrepe, ki jih lahko izvede upravljavec SPPS, ko pride do neizpolnitve obveznosti;
ali so ti ukrepi samodejni ali je treba o njih odločati in način, kako se o slednjih odloča;
možne spremembe običajnih postopkov poravnave upravljavca SPPS, da se zagotovi pravočasna poravnava;
ravnanje s plačili na različnih stopnjah obdelave;
verjetni vrstni red ukrepov;
vloge, obveznosti in odgovornosti zadevnih strank, vključno z udeleženci, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti;
druge mehanizme, ki se sprožijo, da se omeji vpliv neizpolnitve obveznosti.
Upravljavec SPPS javno razkrije ključne vidike pravil in postopkov, navedenih v odstavku 2, ki vključujejo najmanj vse naslednje:
okoliščine, ko se izvedejo ukrepi;
kdo izvede te ukrepe;
obseg ukrepov, ki se izvedejo;
mehanizme za ureditev obveznosti upravljavca SPPS do udeležencev, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti.
Člen 13
Splošno poslovno tveganje
Člen 14
Skrbniško in naložbeno tveganje
Člen 15
Operativno tveganje
Člen 16
Merila za dostop in udeležbo
Člen 17
Ureditve posredne udeležbe
Upravljavec SPPS za potrebe upravljanja tveganj zagotovi, da mu pravila, postopki in pogodbena ureditev SPPS omogočajo zbiranje informacij o posredni udeležbi, da lahko ugotovi, spremlja in upravlja vsa pomembna tveganja za SPPS, ki izhajajo iz udeležbe. Te informacije zajemajo najmanj:
dejavnost, ki jo neposredni udeleženci opravljajo v svojem imenu in v imenu posrednih udeležencev, kot delež dejavnosti na ravni sistema;
število posrednih udeležencev, ki opravljajo poravnave prek posameznih neposrednih udeležencev;
število in vrednost plačil v SPPS, ki izvirajo od posameznega posrednega udeleženca;
število in vrednost plačil iz točke (c) kot delež števila in vrednosti plačil neposrednega udeleženca, prek katerega posredni udeleženec dostopa do SPPS.
Člen 18
Učinkovitost in uspešnost
Upravljavec SPPS ima vzpostavljen proces, v katerem ugotovi in izpolni potrebe trgov, ki jim SPPS služi, zlasti v zvezi z:
izbiro ureditve kliringa in poravnave;
strukturo delovanja;
obsegom produktov, za katere opravlja kliring ali poravnavo;
uporabo tehnologije in postopkov.
Člen 19
Postopki in standardi komuniciranja
Upravljavec SPPS uporabi ustrezne mednarodno sprejete postopke in standarde komuniciranja ali dopusti njihovo uporabo, da omogoči učinkovito plačevanje, kliring, poravnavo in evidentiranje.
Člen 20
Razkritje pravil, ključnih postopkov in tržnih podatkov
Člen 21
Pooblastila pristojnega organa
Pristojni organ je pooblaščen, da:
od upravljavca SPPS kadar koli pridobi vse informacije in dokumente, ki jih potrebuje, da oceni skladnost z zahtevami te uredbe ali podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni. Upravljavec SPPS ustrezne informacije brez odlašanja sporoči pristojnemu organu;
od upravljavca SPPS zahteva imenovanje neodvisnega strokovnjaka, ki opravi preiskavo ali neodvisen pregled delovanja SPPS. Pristojni organ lahko določi zahteve glede vrste strokovnjaka, ki ga je treba imenovati, vsebine in obsega poročila, ki ga je treba pripraviti, ravnanja s poročilom, vključno z razkritjem in objavo nekaterih elementov, ter rokov za pripravo poročila. Upravljavec SPPS obvesti pristojni organ, kako je izpolnil zahteve, ki jih je ta določil;
opravlja inšpekcijske preglede na kraju samem ali prenese pooblastilo za opravljanje takih pregledov. Pristojni organ lahko inšpekcijski pregled opravi brez predhodne najave, kadar je to potrebno za ustrezno izvedbo in učinkovitost inšpekcijskega pregleda.
Člen 21a
Organizacija dejavnosti pregleda
Pristojni organ lahko izvaja stalne in/ali ad hoc dejavnosti pregleda, da oceni skladnost upravljavca SPPS z zahtevami iz členov 3 do 21 ali podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni.
Člen 21b
Zaupnost
Informacije, ki jih zaupno izmenjata upravljavec SPPS in pristojni organ, se lahko izmenjajo znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Članice ESCB te informacije obravnavajo kot zaupne v skladu z dolžnostjo varovanja poslovne skrivnosti iz člena 37.1 Statuta ESCB.
Člen 22
Korektivni ukrepi
Kadar upravljavec SPPS ne zagotovi skladnosti s to uredbo ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ni zagotovil skladnosti s to uredbo, pristojni organ:
pisno obvesti upravljavca SPPS, za kakšno neskladnost ali domnevno neskladnost gre, in
da upravljavcu SPPS možnost, da se izjavi in da pojasnila.
Člen 23
Sankcije
V primeru kršitve te uredbe lahko ECB naloži sankcije. Te sankcije se naložijo v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98 in Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/99 (ECB/1999/4) ( 8 ). ECB sprejme sklep o metodologiji za izračun zneskov sankcij.
Člen 24
Pregled
Svet ECB pregleda splošno uporabo te uredbe najkasneje dve leti po datumu začetka njene veljavnosti, zatem pa vsaka tri leta, in oceni, ali jo je treba spremeniti.
Člen 25
Končne določbe
( 1 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 2 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
( 3 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
( 4 ) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).
( 5 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
( 6 ) Smernica ECB/2014/31 Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).
( 7 ) Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).
( 8 ) Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 2157/99 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264, 12.10.1999, str. 21).