Člen 1

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Člen 3

Člen 4

Domneva se, da imajo javni naročniki prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov:

Pravice, ki so bile podeljene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih podelitev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu prvega pododstavka.

Taki postopki vključujejo:

Člen 5

Odstavki 3 do 5 se uporabljajo za mešana javna naročila, katerih predmet je javno naročilo, ki je zajeto v tej direktivi, in javno naročilo, ki je zajeto v drugih pravnih ureditvah.

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve v smislu poglavja I naslova III in delno druge storitve, ali pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve in delno blago, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti zadevnih storitev ali blaga je najvišja.

Če del določenega javnega naročila ureja člen 346 PDEU ali Direktiva 2009/81/ES, se uporablja člen 25 te direktive.

Če se naročniki odločijo za oddajo enotnega javnega naročila, se ta direktiva, razen če je v členu 25 določeno drugače, uporablja za mešano javno naročilo, ki iz tega sledi, ne glede na vrednost delov, za katere bi sicer veljala drugačna pravna ureditev, in ne glede na to, katera pravna ureditev bi sicer veljala za te dele.

Pri mešanih javnih naročilih, ki vsebujejo elemente naročil blaga, gradenj in storitev ter koncesij, se mešano javno naročilo odda v skladu s to direktivo, pod pogojem, da je ocenjena vrednost tistega dela, ki je sestavni del naročila, zajetega v tej direktivi, izračunana v skladu s členom 16, enaka ali višja od zadevnih mejnih vrednosti iz člena 15.

Člen 6

Če se naročniki odločijo oddati ločeno javno naročilo, se ne glede na člen 5 uporabljata odstavka 2 in 3 tega člena. Če eno od zadevnih dejavnosti ureja člen 346 PDEU ali Direktiva 2009/81/ES, pa se uporablja člen 26 te direktive.

Odločitev o tem, ali se odda enotno javno naročilo ali pa več ločenih javnih naročil, pa se ne sme sprejeti s ciljem izključitve naročila ali naročil iz področja uporabe te direktive, Direktive 2014/24/EU ali Direktive 2014/23/EU.

Člen 7

Za namene členov 8, 9 in 10 „dobava“ vključuje generiranje/proizvodnjo, veleprodajo in maloprodajo.

Vendar pa proizvodnja plina v obliki črpanja spada v področje uporabe člena 14.

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.

Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih določi pristojni organ države članice, na primer pogoji v zvezi s progami ali linijami, zmogljivostjo, ki jo je treba zagotavljati, ali pogostostjo storitve.

Člen 12

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za namen zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih vodah ali druge infrastrukture terminalov prevoznikom po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.

Člen 13

Člen 14

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za:

Člen 36

Javno naročilo ni zasnovano z namenom, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca. Konkurenca se šteje za umetno omejeno, če je javno naročilo zasnovano z namenom, da neupravičeno zagotavlja boljšo oziroma slabšo obravnavo nekaterih gospodarskih subjektov.

Člen 37

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki poleg tega vključujejo storitve ali namestitvena in inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

Naročniki lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po potrebi pojasnijo, kako naj skupine gospodarskih subjektov izpolnijo pogoje in zahteve v zvezi s priznanjem usposobljenosti in ugotavljanjem sposobnosti iz členov 77 do 81, če je to upravičeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Države članice lahko določijo način, na katerega skupine gospodarskih subjektov izpolnijo te zahteve.

Kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence, morajo biti upravičeni iz objektivnih razlogov in sorazmerni.

Člen 38

Člen 39

Člen 40

Ne glede na prvi pododstavek naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri predložitvi ponudb v naslednjih primerih:

Za sporočanje, pri katerem se v skladu z drugim pododstavkom ne uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, se uporabi pošta ali druga primerna kurirska služba ali kombinacija pošte ali druge primerne kurirske službe ter elektronskih sredstev.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri predložitvi ponudbe, če je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna bodisi zato, ker elektronska komunikacijska sredstva pomenijo kršitev varnosti, bodisi zato, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti z uporabo elektronskih sredstev in naprav, ki so gospodarskim subjektom splošno dostopne ali do katerih se jim lahko omogoči dostop z alternativnimi načini dostopa v smislu odstavka 5.

Naročniki, ki v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka zahtevajo, da se za predložitev ponudb uporabijo neelektronska komunikacijska sredstva, morajo v poročilu iz člena 100 navesti razloge za to zahtevo. Naročniki, kjer je to možno, v posameznem poročilu navedejo razloge, zaradi katerih je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev za izvajanje četrtega pododstavka tega odstavka nujna.

Šteje se, da naročniki zagotavljajo ustrezne alternativne načine dostopa, če:

Glede dokumentov, ki se uporabljajo v postopku javnega naročanja in jih podpiše pristojni organ države članice ali drug organ izdajatelj, lahko pristojni organ ali drug organ izdajatelj določi zahtevano obliko naprednega podpisa v skladu z zahtevami iz člena 1(2) Sklepa 2011/130/EU. Uvedejo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo te oblike, in sicer tako, da v zadevni dokument vključijo informacije, potrebne za obdelavo podpisa. Taki dokumenti v elektronskem podpisu ali elektronskem nosilcu dokumentov vsebujejo informacije o obstoječih možnostih potrjevanja, ki omogočajo potrditev prejetega elektronskega podpisa prek spleta, brezplačno in na način, razumljiv nematernim govorcem.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103, da spremeni seznam iz točk (a) do (d) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, če so zaradi tehnološkega razvoja nadaljnja odstopanja od uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev postala neprimerna ali če so zaradi tehnološkega razvoja izjemoma potrebne nove izjeme.

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih formatov ter postopkovnih in sporočilnih standardov, zlasti v čezmejnem kontekstu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103 za določitev obvezne uporabe posebnih tehničnih standardov, zlasti v zvezi z elektronsko predložitvijo ponudb, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti, vendar šele po tem, ko so tehnični standardi temeljito testirani in njihova uporabnost dokazana v praksi. Komisija pred uvedbo obvezne uporabe kakršnega koli tehničnega standarda tudi pazljivo preuči s tem povezane stroške, zlasti glede prilagoditev obstoječih rešitev v elektronskem javnem naročanju, vključno z infrastrukturo, postopki ali programsko opremo.

Člen 41

Člen 42

Države članice zagotovijo, da javni naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov.

Nasprotje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo uslužbenci javnega naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu javnega naročnika, ki sodelujejo pri izvajanju postopka javnega naročanja ali lahko vplivajo na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja.

Člen 43

Naročniki v smislu člena 4(1)(a), ki so zajeti v prilogah 3, 4 in 5 ter splošnih opombah k Dodatku I (v zvezi z Evropsko unijo) k Sporazumu GPA ter drugih mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo Unijo, zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov iz držav podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije.

Člen 44

V primeru iz točke (a) tega odstavka se gospodarski subjekti, ki so izrazili svoj interes po objavi periodičnega informativnega obvestila, povabijo, da svoj interes pisno potrdijo s povabilom k potrditvi interesa v skladu s členom 74.

Člen 45

Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

Člen 46

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali povabilo k potrditvi interesa, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni.

Rok za prejem ponudb se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi izbrani kandidati na voljo enako časa za pripravo in predložitev ponudb.

Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudbe.

Člen 47

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, povabilo k potrditvi interesa, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni.

Rok za prejem ponudb se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in predložitev ponudb.

Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudbe.

Člen 48

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, pa 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k potrditvi interesa, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni.

V dialogu lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 78(2) omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila ponudbe, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 82(2).

Naročniki v okviru dialoga zagotovijo enako obravnavo vseh udeležencev. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri udeleženci imeli prednost pred drugimi.

Naročniki v skladu s členom 39 brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata ali ponudnika drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

Te ponudbe se lahko na zahtevo naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in optimizirajo. Vendar ta pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacija ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih vidikov ponudbe ali naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta, če bi odstopanja od teh vidikov, potreb in zahtev verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminatoren učinek.

Na zahtevo naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je predložil ponudbo, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 82(2), izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe, če taka pogajanja bistveno ne spremenijo ključnih vidikov ponudbe ali naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta, ter ne pomenijo tveganja v smislu izkrivljanja konkurence ali diskriminacije.

Člen 49

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli potrebo po inovativnem blagu, storitvah ali gradnjah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom blaga, storitev ali gradenj, že dostopnih na trgu. Navede tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Navedbe so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg potrebne rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo obvestilo o javnem naročilu poslano, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni. V postopku lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 78(2) omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javna naročila se oddajo izključno na podlagi merila ponudbe, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 82(2).

Partnerstvo za inovacije se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij; to lahko vključuje proizvodnjo proizvodov, izvajanje storitev ali dokončanje gradenj. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji, in zagotovi plačilo v ustreznih obrokih.

Naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali – v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji – za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da lahko uporabi možnost prekinitve in pod kakšnimi pogoji to lahko stori.

Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila niso predmet pogajanj.

Naročniki v skladu s členom 39 brez soglasja kandidata ali ponudnika, ki sodeluje v pogajanjih, drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je opredelil naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij.

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, kakšna ureditev velja za pravice intelektualne lastnine. Naročnik v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji v skladu s členom 39 drugim partnerjem ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih v okviru partnerstva sporoči posamezen partner, če nima njegovega soglasja. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

Člen 50

Naročniki lahko uporabijo postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa v naslednjih primerih:

Člen 51

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, kjer je ustrezno, predvidenimi količinami.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od osmih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

Objektivna pravila in kriteriji iz prvega pododstavka zagotavljajo enako obravnavo gospodarskih subjektov, ki so podpisniki navedenega sporazuma. Če se vključi ponovno odpiranje konkurence, naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da lahko ponudniki predložijo ponudbe za posamezna naročila; naročniki oddajo posamezna naročila ponudnikom, ki so predložili najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v specifikacijah okvirnega sporazuma.

Naročniki ne uporabijo okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Člen 52

Ne glede na člen 46 se uporabljajo naslednji roki:

Ne glede na prvi pododstavek lahko naročniki, dokler povabilo k predložitvi ponudbe za prvo posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema še ni bilo poslano, podaljšajo preučitveno obdobje, če v tem času ni objavljeno nobeno povabilo k predložitvi ponudb. Naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo, za koliko nameravajo podaljšati to obdobje.

Naročniki čim prej obvestijo zadevni gospodarski subjekt, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema ali ne.

Javno naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, ki so določena v obvestilu o javnem naročilu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, v povabilu k potrditvi interesa ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, v povabilu k predložitvi ponudb. Navedena merila se lahko, če je ustrezno, natančneje opredelijo v povabilu k predložitvi ponudb.

Člen 59(2) do (4) se uporablja v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema.

Člen 53

Naročniki v ta namen elektronsko dražbo strukturirajo kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

Nekatera javna naročila storitev in nekatera javna naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je projektiranje gradenj, ki jih ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, niso vključena v elektronske dražbe.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede pri ponovnem odpiranju konkurence med podpisniki okvirnega sporazuma, kakor je določeno v členu 51(2), ter odpiranju konkurence za naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 52.

Ponudba se šteje za dopustno, če jo predloži ponudnik, ki ni bil izključen v skladu s členom 78(1) ali 80(1) in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, določene v skladu s členoma 78 in 80, njegova ponudba pa je skladna s tehničnimi specifikacijami, ne da bi bila nepravilna ali nesprejemljiva ali neustrezna.

Za nepravilne veljajo zlasti ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so prispele prepozno, pri katerih je dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija ali ki jih javni naročniki ocenijo za neobičajno nizke. Za nesprejemljive veljajo zlasti ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ter ponudbe, katerih cena presega proračun javnega naročnika, kot je določen in dokumentiran pred začetkom postopka javnega naročanja.

Ponudba se šteje za neustrezno, če ni relevantna za naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Prijava za sodelovanje se šteje za neustrezno, če je treba zadevni gospodarski subjekt izključiti ali se ga lahko izključi v skladu s členom 78(1) ali členom 80(1) ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih naročnik določi v skladu s členom 78 ali členom 80.

Vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, je treba hkrati z elektronskimi sredstvi povabiti, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter od navedenega datuma in časa uporabljajo povezave v skladu z navodili iz povabila. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne začne prej kakor dva delovna dneva po datumu pošiljanja povabil.

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporabi pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, navedena formula vključuje ponderje za vsa merila, določena za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, iz obvestila, ki se uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se v ta namen vsi razponi predhodno zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se določi formula za vsako variantno ponudbo posebej.

Kadar nameravajo naročniki elektronsko dražbo zaključiti v skladu s točko (c) prvega pododstavka, morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b) prvega pododstavka, se v povabilu k sodelovanju v dražbi navede časovni razpored za vsako fazo dražbe.

Člen 54

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih katalogov za nekatere vrste javnih naročil.

Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo.

Poleg tega morajo biti elektronski katalogi skladni z zahtevami za elektronska komunikacijska orodja in vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih določi naročnik v skladu s členom 40.

Naročniki zagotovijo, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Naročniki pred oddajo naročila zadevnemu ponudniku predstavijo zbrane informacije in mu s tem omogočijo, da izpodbija ali potrdi, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.

Naročniki lahko naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema oddajo tudi v skladu s točko (b) odstavka 4 in odstavkom 5, če je prijavi za sodelovanje v dinamičnem nabavnem sistemu priložen elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi naročnik. Kandidati navedeni katalog dopolnijo, potem ko so obveščeni o nameri naročnika, da sestavi ponudbe po postopku iz točke (b) odstavka 4.

Člen 55

▼C1

▼B

Države članice lahko določijo tudi, da smejo naročniki gradnje, blago in storitve naročati na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 10 člena 2. Če lahko dinamični nabavni sistem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, uporabljajo drugi naročniki, se to navede v javnem razpisu, s katerim se vzpostavi ta dinamični nabavni sistem.

V zvezi s prvim in drugim pododstavkom lahko države članice določijo, da se nekatera javna naročanja izvedejo s pomočjo osrednjih nabavnih organov oziroma enega ali več določenih osrednjih nabavnih organov.

Naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi če gradnje, blago ali storitve pridobi na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 10 člena 2.

Vendar je zadevni naročnik odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi z deli, ki jih izvaja sam, kot sta:

Taka javna naročila storitev lahko vključujejo tudi zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti.

Člen 56

Če se celotni postopek javnega naročanja ne izvaja v imenu in za račun zadevnih naročnikov, so ti skupaj odgovorni le za tiste dele, ki jih izvajajo skupaj. Vsak naročnik je izključno odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi s tistimi deli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun.

Člen 57

Naročniki ne uporabljajo načinov iz tega člena, da bi se izognili uporabi obveznih določb javnega prava v skladu s pravom Unije, ki velja zanje v njihovi državi članici.

V zvezi s centraliziranimi nabavnimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ, ki se nahaja v drugi državi članici, kot je država naročnika, pa lahko države članice določijo, da lahko njihovi naročniki uporabljajo le centralizirane nabavne dejavnosti, ki so opredeljene v točki (a) ali (b) točke 10 člena 2.

Nacionalni predpisi države članice, v kateri se nahaja osrednji nabavni organ, se uporabljajo tudi v naslednjih primerih:

Sodelujoči naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če gradnje, blago ali storitve nabavi pri naročniku, ki je odgovoren za postopek naročanja. Sodelujoči naročniki lahko pri opredelitvi odgovornosti in veljavnega nacionalnega prava iz točke (a) posebne odgovornosti dodelijo enemu ali več izmed njih ter kot veljavne določijo predpise nacionalnega prava katere koli njihove države članice. Dodelitev odgovornosti in veljavno nacionalno pravo se navedeta v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za skupno oddana javna naročila.

Dogovor iz prvega pododstavka se lahko uporablja za nedoločen čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupnega subjekta, ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje, določene vrste naročil ali eno ali več oddaj posameznih naročil.

Člen 87

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom naročila v smislu člena 82(3) in navedeni v javnem razpisu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske, inovacijske, okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.

Člen 88

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice določijo, da je za posredovanje zahtevanih informacij odgovoren neposredno glavni izvajalec.

Če je to potrebno za namene točke (b) odstavka 6 tega člena, se zahtevanim informacijam priložijo lastne izjave podizvajalcev, kot je določeno v členu 80(3). Z izvedbenimi ukrepi v skladu z odstavkom 8 tega člena se lahko določi, da podizvajalci, ki so vključeni po oddaji javnega naročila, namesto lastne izjave predložijo potrdila in druga dokazila.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dobavitelje blaga.

Naročniki lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – morajo obveznosti iz prvega pododstavka razširiti med drugim na:

Člen 89

Naročniki, ki so spremenili javno naročilo v primerih iz točk (b) in (c) tega odstavka, v Uradnem listu Evropske unije o tem objavijo obvestilo. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi XVI, in se objavijo v skladu s členom 71.

Vendar sprememba ne sme spremeniti splošne narave pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se vrednost oceni na podlagi kumulativne neto vrednosti zaporednih sprememb.

Člen 90

Države članice zagotovijo, da imajo naročniki možnost, da vsaj v naslednjih okoliščinah in pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pravu, odpovejo pogodbo o izvedbi javnega naročila gradenj, blaga ali storitev med njegovo veljavnostjo, kadar:

Člen 91

Javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev, naštetih v Prilogi XVI, se oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost naročil enaka ali višja od mejne vrednosti iz točke (c) člena 15.

Člen 92

Prvi pododstavek pa se ne uporablja, če bi se lahko za oddajo javnega naročila storitev v skladu s členom 50 uporabil postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa.

Člen 93

Člen 94

Člen 95

Člen 96

Če nameravajo oddati naknadno javno naročilo storitev v skladu s točko (j) člena 50, to navedejo v obvestilu o projektnem natečaju.

Naročniki, ki so izvedli projektni natečaj, rezultate objavijo v obvestilu.

Obvestilo o rezultatih projektnega natečaja se posreduje Uradu za publikacije Evropske unije v 30 dneh po zaključku projektnega natečaja.

Kadar bi razkritje informacij o rezultatu natečaja oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, ki mu je bilo javno naročilo oddano, ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti, se takšnih informacij lahko ne objavi.

Člen 97

Člen 98