02012R1268 — SL — 01.01.2017 — 002.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362 31.12.2012, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2462 z dne 30. oktobra 2015	L 342	7	29.12.2015

---

▼B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1268/2012

z dne 29. oktobra 2012

o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

VSEBINA

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

POGLAVJE 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 2

Obračunavanje obresti iz predhodnega financiranja

(člen 8(4) finančne uredbe)

Če je treba plačati obresti v proračun, se v sporazumu, sklenjenem s subjekti ali osebami iz točk (ii) do (viii) člena 58(1)(c) finančne uredbe, določi, da se predhodno financiranje izplača na bančne račune ali podračune, ki omogočajo prepoznavanje sredstev in povezanih obresti. V nasprotnem primeru morajo računovodski postopki prejemnikov ali posrednikov omogočati prepoznavanje sredstev, ki jih je izplačala Unija, in obresti ali drugih koristi iz teh sredstev.

Določbe te uredbe glede obresti iz predhodnega financiranja ne posegajo v vknjižbo predhodnega financiranja na strani sredstev v računovodskih izkazih, kakor je določeno v računovodskih pravilih iz člena 143 finančne uredbe.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 3

Odobritve za tekoče proračunsko leto

(člen 11(3) finančne uredbe)

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, odobrene za tekoče proračunsko leto, sestavljajo:

Člen 4

Razveljavitev in prenos odobritev

(člen 13(2) finančne uredbe)

1.  Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva v zvezi s projekti gradenj iz člena 13(2)(a) finančne uredbe se lahko prenesejo samo, če obveznosti ni bilo mogoče prevzeti do 31. decembra v tekočem proračunskem letu iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati odredbodajalcu, in če so pripravljalne faze izvedene že v tolikšni meri, da se lahko predvideva, da bo obveznost prevzeta najpozneje do 31. marca v naslednjem letu oziroma – za projekte gradenj – do 31. decembra v naslednjem letu.

2.  Pripravljalne faze iz člena 13(2)(a) finančne uredbe, ki morajo biti končane do 31. decembra v tekočem proračunskem letu, da se lahko dovoli prenos v naslednje leto, so zlasti:

3.  Odobritve, prenesene v skladu s členom 13(2)(a) finančne uredbe, za katere ni prevzeta obveznost do 31. marca v naslednjem proračunskem letu ali – za zneske, povezane s projekti gradnje – do 31. decembra v naslednjem letu, se avtomatsko razveljavijo.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odobritvah, ki so bile tako razveljavljene, v enem mesecu po razveljavitvi v skladu s prvim pododstavkom.

4.  Odobritve, prenesene v skladu s členom 13(2)(b) finančne uredbe, se lahko porabijo do 31. decembra v naslednjem proračunskem letu.

5.  Računovodstvo omogoča prepoznavanje odobritev, ki so prenesene v skladu z odstavki 1 do 4.

POGLAVJE 3

Načelo obračunske enote

Člen 5

Devizni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami

(člen 19 finančne uredbe)

1.  Brez poseganja v posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe predpisov za posamezni sektor, odgovorni odredbodajalec izvede preračun po dnevnem tečaju eura, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Kadar preračun med eurom in drugimi valutami izvedejo izvajalci ali upravičenci, se uporabi posebna ureditev za preračun, ki se določi v pogodbah o izvedbi javnega naročila, sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev ali sporazumih o financiranju.

2.  Za preprečitev znatnega vpliva preračunov valut na raven sofinanciranja Unije ali škodljivega vpliva preračunov valut na proračun Unije se v posebni ureditvi za preračun iz odstavka 1 navede, če je primerno, devizni tečaj med eurom in drugimi valutami, ki se izračuna z uporabo povprečja dnevnih deviznih tečajev v določenem obdobju.

3.  Če dnevni tečaj eura v Uradnem listu Evropske unije za zadevno valuto ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi računovodski tečaj iz odstavka 4.

4.  Za namene računovodstva iz členov 151 do 156 finančne uredbe in ob upoštevanju člena 240 te uredbe se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega tečaja eura. Ta računovodski devizni tečaj določi računovodja Komisije iz kakršnega koli vira informacij, za katerega meni, da je zanesljiv, na podlagi deviznega tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa devizni tečaj.

5.  Rezultati preračunov valut iz odstavka 4 tega člena se prikažejo v ločeni postavki v računovodskih izkazih zadevne institucije.

Prvi pododstavek tega odstavka smiselno velja za organe iz člena 208 finančne uredbe.

Člen 6

Devizni tečaj, ki se uporablja za preračun med eurom in drugimi valutami

(člen 19 finančne uredbe)

1.  Brez poseganja v posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe predpisov za posamezni sektor ali iz posebnih pogodb o izvedbi javnega naročila, sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev ali sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev ter sporazumov o financiranju, se za devizni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami, če preračun izvede odgovorni odredbodajalec, uporabi tečaj na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi nalog za plačilo ali nalog za izterjavo.

2.  Za transakcije na računu izločenih sredstev v eurih se kot devizni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami uporablja tečaj, ki se določi na podlagi datuma, ko banka izvede plačilo.

3.  Za obračun sredstev na računu izločenih sredstev v nacionalnih valutah iz člena 19 finančne uredbe se kot devizni tečaj za preračun med eurom in drugimi valutami uporablja devizni tečaj, ki velja v mesecu odhodkov z zadevnega računa izločenih sredstev.

4.  Za povračilo pavšalnih odhodkov ali odhodkov, ki izhajajo iz kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi), za katero je določena zgornja meja in ki se izplačuje v drugih valutah in ne v eurih, je tečaj, ki se uporablja, tisti, ki velja ob nastanku upravičenosti.

POGLAVJE 4

Načelo univerzalnosti

Člen 7

Struktura namenskih prejemkov in zagotavljanje ustreznih odobritev

(člen 21 finančne uredbe)

1.  Brez poseganja v člena 9 in 10 struktura, v katero se uvrščajo namenski prejemki v proračunu, obsega:

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se vpiše zaznamek pro memoria, znesek ocenjenega prejemka pa se navede samo kot informacija v pripombah.

2.  Ko institucija prejme prejemek, se odobritve v višini namenskih prejemkov avtomatsko dajo na voljo kot odobritve za prevzem obveznosti in kot odobritve plačil, razen v naslednjih primerih:

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka se odobritve za prevzem obveznosti lahko dajo na voljo po tem, ko država članica podpiše sporazum o finančnem prispevku.

Člen 8

Prispevki držav članic za raziskovalne programe

(člen 21(2)(a) finančne uredbe)

1.  Prispevki držav članic za financiranje določenih dodatnih raziskovalnih programov iz člena 5 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 ( 1 ) se plačajo tako:

2.  Če proračun do začetka proračunskega leta še ni dokončno sprejet, prispevki iz odstavka 1 temeljijo na znesku, ki je bil naveden v proračunu za prejšnje proračunsko leto.

3.  Vsak prispevek ali dodatno plačilo, ki ga v proračun dolgujejo države članice, se knjiži na konto ali konte Komisije v 30 dneh po vpoklicu sredstev.

4.  Plačila se knjižijo na konto, ki je določen v Uredbi (ES, Euratom) št. 1150/2000, prav tako pa zanje veljajo tudi pogoji, določeni z navedeno uredbo.

Člen 9

Namenski prejemki na podlagi sodelovanja držav Efte v določenih programih Unije

(člen 21(2)(e) finančne uredbe)

1.  Struktura proračuna, za vključitev sodelovanja držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: države Efte) v določenih programih Unije je taka:

Za namene točke (a) prvega pododstavka se ocenjeni znesek navede v pripombah k proračunu.

Priloga iz točke (b)(ii) prvega pododstavka odraža strukturo, ki omogoča vključitev odobritev za takšno sodelovanje, predvideno v odstavku 2, in izvrševanje odhodkov, hkrati pa je tudi njen sestavni del.

2.  Po členu 82 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) so zneski letnega prispevka držav Efte, ki jih Komisiji potrdi Skupni odbor Evropskega gospodarskega prostora v skladu s členom 1(5) Protokola 32 v prilogi k Sporazumu EGP, podlaga, da se na začetku proračunskega leta zagotovi celoten znesek ustreznih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil.

3.  Če se med proračunskim letom zagotovijo dodatne odobritve na proračunskih postavkah, ki vključujejo sodelovanje držav Efte, države Efte pa med letom ne morejo ustrezno prilagoditi svojega prispevka zaradi upoštevanja „sorazmernostnega faktorja“ iz člena 82 Sporazuma EGP, lahko Komisija kot začasni in izjemni ukrep uporabi svoja gotovinska sredstva za predhodno financiranje deleža držav Efte. Kadar se zagotovijo take dodatne odobritve, Komisija čim prej vpokliče ustrezne prispevke iz držav Efte. Komisija o takšnih sprejetih sklepih vsako leto obvesti Evropski parlament in Svet.

Predhodno financiranje se v proračunu za naslednje proračunsko leto obračuna čim prej.

4.  V skladu s členom 21(2)(e) finančne uredbe finančni prispevki držav Efte predstavljajo zunanje namenske prejemke. Računovodja sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi ločeno spremljanje uporabe prejemkov iz teh prispevkov in ustreznih odobritev.

V poročilu iz člena 150(2) finančne uredbe Komisija ločeno prikazuje faze izvrševanja prihodkov in odhodkov, ki se nanašajo na sodelovanje držav Efte.

Člen 10

Prihodek iz izrečenih sankcij državam članicam, ki so izjavile, da imajo čezmerni primanjkljaj

(člen 21(2)(c) finančne uredbe)

Struktura proračuna za vključitev prihodkov iz sankcij iz oddelka 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 ( 2 ) je taka:

Odobritve iz točke (b) prvega pododstavka, se izvršujejo v skladu s členom 20 finančne uredbe.

Člen 11

Obremenitve zaradi donacij, ki jih prejme Unija

(člen 22 finančne uredbe)

Komisija za namene odobritve Evropskega parlamenta in Sveta iz člena 22(2) finančne uredbe oceni in primerno pojasni finančne obremenitve, vključno z nadaljnjimi stroški, povezanimi z donacijami, ki jih prejme Unija.

Člen 12

Konti za vračljive davke

(člen 23(3) finančne uredbe)

Vsi davki, ki jih plača Unija v skladu s členom 23(2) in (3)(a) finančne uredbe, se evidentirajo na začasnem kontu, dokler jih zadevne države ne povrnejo.

POGLAVJE 5

Načelo specifikacije

Člen 13

Pravila za izračun deležev prerazporeditev za institucije razen Komisije

(člen 25 finančne uredbe)

1.  Deleži iz člena 25 finančne uredbe se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

2.  Za zadevni znesek se šteje vsota sredstev za prerazporeditev iz vrstice, s katere se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev.

Ne upoštevajo se zneski prerazporeditev, ki jih lahko zadevna institucija opravi samostojno brez odločitve Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 14

Pravila za izračun deležev prerazporeditev Komisije

(člen 26 finančne uredbe)

1.  Deleži iz člena 26(1) finančne uredbe se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

2.  Za zadevni znesek se šteje vsota sredstev za prerazporeditev iz vrstice, s katere ali na katero se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev.

Ne upoštevajo se zneski prerazporeditev, ki jih lahko Komisija opravi samostojno brez odločitve Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 15

Upravni odhodki

(člen 26 finančne uredbe)

Odhodki iz točke (b) prvega pododstavka člena 26(1) finančne uredbe zajemajo, za vsako področje politike, postavke iz člena 44(3) finančne uredbe.

Člen 16

Razlog za zahtevek za prerazporeditev odobritev

(člena 25 in 26 finančne uredbe)

Zahtevkom za prerazporeditev in vsem informacijam za Evropski parlament in Svet v zvezi s prerazporejanjem po členih 25 in 26 finančne uredbe se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo porabo odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, in za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

Člen 17

Razlog za zahtevek za prerazporeditev iz rezerve za nujno pomoč

(člen 29 finančne uredbe)

Zahtevkom za prerazporeditev, ki bi omogočila uporabo rezerve za nujno pomoč iz člena 29 finančne uredbe, se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo:

POGLAVJE 6

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 18

Ocenjevanje

(člen 30 finančne uredbe)

1.  Za vse predloge za programe ali dejavnosti, ki povzročajo proračunske odhodke, se izvede predhodna ocena, ki obravnava:

2.  Predlog določa ureditve za spremljanje, poročanje in ocenjevanje, ob tehtnem upoštevanju odgovornosti vseh ravni vlade, ki bodo sodelovale pri izvajanju predlaganega programa ali dejavnosti.

3.  Za vse programe ali dejavnosti, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi, pri katerih zbrana sredstva presegajo 5 000 000  EUR, se izvede vmesna in/ali naknadna ocena z vidika dodeljenih človeških in finančnih virov ter dobljenih rezultatov, s katerimi se preverja skladnost s postavljenimi cilji:

Točki (a) in (b) prvega pododstavka se ne uporabljata za posamične projekte ali ukrepe, ki se izvajajo v okviru tistih dejavnosti, pri katerih se zahteva lahko izpolni s končnimi poročili, ki jih pošljejo organi, ki so izvajali ukrep.

4.  Ocene iz odstavkov 1 in 3 so sorazmerne z zbranimi sredstvi ter učinkom zadevnega programa in dejavnosti.

Člen 19

Ocena finančnih posledic

(člen 31 finančne uredbe)

Ocena finančnih posledic vsebuje finančne in gospodarske podatke, da lahko zakonodajni organ oceni potrebo po ukrepu Unije. Ocena finančnih posledic vsebuje ustrezne informacije glede skladnosti z drugimi dejavnostmi Unije in vseh možnosti sinergije.

V primeru večletnih dejavnosti ocena finančnih posledic vsebuje načrt letnih potreb v smislu odobritev in delovnih mest, vključno za zunanje sodelavce, ter oceno njihovih srednjeročnih finančnih posledic.

POGLAVJE 7

Načelo preglednosti

Člen 20

Začasna objava proračuna

(člen 34 finančne uredbe)

Pred uradno objavo v Uradnem listu Evropske unije se končni podrobni zneski proračuna na pobudo Komisije objavijo v vseh jezikih čim prej po končnem sprejetju proračuna in najpozneje v štirih tednih na internetni strani institucij.

Člen 21

Objava informacij o vrednosti in prejemnikih sredstev Unije

(člen 35 finančne uredbe)

1.  Informacije o prejemnikih sredstev Unije, dodeljenih v okviru neposrednega upravljanja, se objavijo na internetni strani institucij Unije najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem so bila sredstva dodeljena.

Poleg objave iz prvega pododstavka se lahko informacije ob upoštevanju standardne predloge objavijo tudi na drug ustrezen način.

2.  Objavijo se naslednje informacije, razen če v tej uredbi in predpisih za posamezni sektor ni navedeno drugače, pri tem pa se upoštevajo merila iz člena 35(3) finančne uredbe:

Za namene točke (b) izraz „lokacija“ pomeni:

V zvezi z osebnimi podatki fizičnih oseb se objavljene informacije odstranijo dve leti po koncu proračunskega leta, v katerem so bila sredstva dodeljena. To velja tudi za osebne podatke za pravne osebe, pri katerih je v uradnem nazivu navedenih ena ali več fizičnih oseb.

3.  Informacije iz odstavka 2 se objavijo samo za nagrade, podeljene na podlagi natečajev, nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, in pogodbe, oddane na podlagi postopkov za oddajo javnih naročil. Informacije se ne objavijo za:

4.  Objava se opusti, če takšno razkritje ogroža pravice in svoboščine vpletenih posameznikov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov.

Člen 22

Povezava na objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije, dodeljenih v okviru posrednega upravljanja

(člen 35 finančne uredbe)

Kadar se upravljanje sredstev Unije prenese na organe in službe iz člena 58(1)(c) finančne uredbe, se v sporazumih o prenosu pooblastil zahteva, da ti pooblaščeni organi in službe informacije iz člena 21(2) in (3) ob upoštevanju standardne predloge objavijo na svojih spletnih straneh.

Internetna stran institucij Unije vsebuje vsaj naslov spletne strani, na kateri so informacije, če te niso objavljene neposredno na za to namenjeni internetni strani institucij Unije.

Poleg objave iz prvega pododstavka se lahko informacije ob upoštevanju standardne predloge objavijo tudi na kakršen koli drug ustrezen način.

Za objave iz prvega odstavka tega člena se uporablja člen 21(2) do (4).

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

Člen 23

Finančno načrtovanje

(člen 38 finančne uredbe)

Finančno načrtovanje iz člena 38 finančne uredbe je strukturirano po kategoriji odhodkov, področju politike in proračunski postavki. Celotno finančno načrtovanje zajema vse kategorije odhodkov razen kmetijstva, kohezijske politike in uprave, za katere se navedejo le povzetki podatkov.

Člen 24

Predlogi za spremembo proračuna

(člen 41(1) finančne uredbe)

Predlogom za spremembo proračuna se priloži izjava o razlogih in informacije o izvrševanju proračuna za predhodno in tekoče proračunsko leto, ki so na voljo v času priprave spremembe proračuna.

Člen 25

Proračunska nomenklatura

(člen 44 finančne uredbe)

Proračunska nomenklatura je skladna z načeli specifikacije, preglednosti in dobrega finančnega poslovodenja. Zagotavlja jasnost in preglednost, ki sta potrebni za proračunski postopek, hkrati pa lajša prepoznavanje glavnih ciljev, kot izhajajo iz ustreznih pravnih podlag, kar omogoča izbiro političnih prednostnih nalog ter učinkovito in smotrno izvrševanje.

Člen 26

Dejanski odhodki v zadnjem proračunskem letu, za katero je bil pripravljen zaključni račun

(člen 49(1)(a)(v) finančne uredbe)

Za namene določitve proračuna se dejanski odhodki v zadnjem proračunskem letu, za katero je bil pripravljen zaključni račun, določijo tako:

Člen 27

Pripombe k proračunu

(člen 49(1)(a)(vi) finančne uredbe)

Pripombe k proračunu vključujejo:

Člen 28

Kadrovski načrt

(člen 49(1)(c)(i) finančne uredbe)

Zaposleni v Agenciji za oskrbo so v kadrovskem načrtu Komisije prikazani ločeno.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 29

Informacije o prenosu osebnih podatkov za namene revizije

(člen 53 finančne uredbe)

Potencialni upravičenci, kandidati, ponudniki in udeleženci se v vseh razpisih v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili ali nagradami, ki se izvajajo v okviru neposrednega upravljanja, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) obvestijo, da se lahko za namene zaščite finančnih interesov Unije njihovi osebni podatki prenašajo službam za notranjo revizijo, Evropskemu računskemu sodišču, komisiji za finančne nepravilnosti ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF) ter med odredbodajalci Komisije in izvajalskimi agencijami.

Člen 30

Pripravljalni ukrepi na področju skupne zunanje in varnostne politike

(člen 54(2)(c) finančne uredbe)

Financiranje ukrepov, s katerimi se je strinjal Svet, za pripravo operacij Unije za krizno upravljanje v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji krije dodatne stroške, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu z osebjem iz institucij Unije, vključno z zavarovanjem za visoko stopnjo tveganja, potnimi in nastanitvenimi stroški ter dnevnicami.

Člen 31

Posebne pristojnosti Komisije na podlagi Pogodb

(člen 54(2)(d) finančne uredbe)

1.  Členi Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), s katerimi se posebne pristojnosti dodelijo neposredno Komisiji, so:

2.  Členi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: pogodba Euratom), s katerimi se posebne pristojnosti dodelijo neposredno Komisiji, so:

3.  Pri pripravi predloga proračuna se lahko k seznamoma iz odstavkov 1 in 2 doda še podrobnejši opis, v katerem se navedejo številke členov, na katere se nanaša, ter zneski.

Člen 32

Dejanja, ki bi lahko pomenila navzkrižje interesov, in postopek

(člen 57 finančne uredbe)

1.   ►M1  Dejanja, na katera lahko vpliva nasprotje interesov v smislu člena 57(2) finančne uredbe, imajo med drugim lahko eno od naslednjih oblik, brez poseganja v njihovo opredelitev kot nezakonite dejavnosti iz točke (d) člena 106(1) finančne uredbe: ◄

Druga dejanja, na katera lahko vpliva navzkrižje interesov, so dejanja, ki lahko vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje dolžnosti osebe, kot so med drugim sodelovanje v komisiji za ocenjevane v postopkih za oddajo javnih naročilih ali dodelitev nepovratnih sredstev, če bi ta oseba lahko neposredno ali posredno imela finančne koristi od izida teh postopkov.

2.  Če je vložnik, kandidat ali ponudnik zaposleni, za katerega veljajo kadrovski predpisi, se domneva, da obstaja navzkrižje interesov, razen če nadrejeni vnaprej odobri njegovo udeležbo v postopku.

3.  Kadar pride do navzkrižja interesov odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil sprejme ustrezne ukrepe, da bi se bilo mogoče izogniti neupravičenemu vplivu zadevne osebe na zadevni postopek.

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 33

Način upravljanja

(člen 58 finančne uredbe)

Računovodski sistem Komisije opredeli način upravljanja in v okviru vsakega načina upravljanja vrsto subjekta ali osebe iz člena 58(1)(c) finančne uredbe, ki so mu poverjene naloge izvrševanja proračuna.

Kar zadeva neposredno upravljanje Komisije v skladu s členom 58(1)(a) finančne uredbe računovodski sistem razlikuje upravljanje s strani:

Oddelek 2

Neposredno upravljanje

Člen 34

Neposredno upravljanje

(člen 58(1)(a) finančne uredbe)

Kadar Komisija izvršuje proračun neposredno v svojih službah, naloge izvrševanja opravljajo finančni udeleženci v smislu členov 64 do 75 finančne uredbe v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

Člen 35

Izvajanje pooblastil, prenesenih na izvajalske agencije

(člen 58(1)(a) in člen 62 finančne uredbe)

1.  Odločitve o prenosu pooblastil pooblaščajo izvajalske agencije kot odredbodajalce na podlagi prenosa pooblastil za izvrševanje odobritev v zvezi s programom Unije, katerega upravljanje jim je poverjeno.

2.  Listina Komisije o prenosu pooblastil vsebuje vsaj določbe iz točk (a) do (d) in (h) člena 40. Prejem listine v imenu izvajalske agencije formalno pisno potrdi njen direktor.

Člen 36

Upoštevanje pravil za oddajo javnih naročil

(člen 63 finančne uredbe)

Če Komisija poveri naloge zasebnim subjektom iz člena 63(2) finančne uredbe, z njimi sklene pogodbo v skladu z določbami naslova V prvega dela in poglavja III naslova IV drugega dela finančne uredbe.

Oddelek 3

Deljeno upravljanje z državami članicami

Člen 37

Posebne določbe za deljeno upravljanje z državami članicami – ukrepi za spodbujanje najboljših praks

(člen 59 finančne uredbe)

Komisija pripravi register organov, odgovornih za dejavnosti upravljanja, certificiranja in revizije v okviru predpisov za posamezni sektor.

Komisija lahko v namene spodbujanja najboljših praks pri izvajanju strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega sklada za ribištvo pripravi metodološki priročnik, v katerem določi lastno strategijo kontrole in s tem povezani pristop, vključno s kontrolnimi seznami ter primeri najboljših praks, in ga v informativne namene da na voljo organom, odgovornim za dejavnosti upravljanja in kontrole. Kadar koli se to izkaže za potrebno, se priročnik posodobi.

Oddelek 4

Posredno upravljanje

Člen 38

Enakovrednost sistemov, pravil in postopkov pri posrednem upravljanju

(člen 60 finančne uredbe)

1.  Komisija lahko sprejme, da so pravila in postopki za oddajo javnih naročil enakovredni njenim, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Nacionalna zakonodaja držav članic ali tretjih držav, s katero je prenesena Direktiva 2004/18/ES, šteje za enakovredno pravilom, ki jih uporabljajo institucije v skladu s finančno uredbo.

2.  Komisija lahko sprejme, da so pravila in postopki za dodelitev nepovratnih sredstev enakovredni njenim, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.  Komisija lahko sprejme, da računovodski sistemi in sistemi notranje kontrole, ki jih uporabljajo subjekti in osebe, ki naj bi se jim poverile naloge izvrševanja proračuna v imenu Komisije, zagotavljajo enakovredno raven zaščite finančnih interesov Unije in razumno zagotavljajo doseganje ciljev upravljanja, če so skladni z načeli iz člena 32 finančne uredbe.

Člen 39

Predhodno preverjanje pravil in postopkov subjektov in oseb v okviru posrednega upravljanja

(člen 61(1) finančne uredbe)

Za namene predhodnega preverjanja v skladu s členom 61(1) finančne uredbe se odgovorni odredbodajalec lahko zanaša na predhodno preverjanje, ki gaje opravil drug odredbodajalec, če so sklepne ugotovitve ustrezne za posebna tveganja nalog, ki naj bi se poverile, zlasti glede njihove narave in zadevnih zneskov.

Odgovorni odredbodajalec se lahko zanaša na predhodno preverjanje, ki so ga opravili drugi donatorji, če je bilo to preverjanje opravljeno v skladu s pogoji, ki so enakovredni pogojem za posredno upravljanje iz člena 60 finančne uredbe.

▼M1

Člen 40

Vsebina sporazumov o prenosu pooblastil za opravljanje nalog izvrševanja proračuna na subjekte in osebe

(člen 60(3) in člen 61(3) finančne uredbe)

▼B

Sporazumi o prenosu pooblastil vključujejo podrobne ureditve, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in preglednost opravljenih postopkov. Vključujejo najmanj naslednje:

▼M1

▼B

▼M1

▼B

▼M1

V primeru točke (f) prvega odstavka se za namene člena 106(5) finančne uredbe za tretjo državo šteje, da ne ukrepa, kadar med drugim njena nacionalna zakonodaja ne omogoča izključitve gospodarskega subjekta iz vseh postopkov oddaje javnega naročila, ki jih financira EU, v smislu člena 106 finančne uredbe. V sporazumih o prenosu pooblastil je določeno, kdaj se za tretjo državo šteje, da ne ukrepa.

Za namene točke (h)(i) prvega odstavka je v teh ureditvah za tretje države in mednarodne organizacije določeno, kdaj tretja država in mednarodna organizacija preprečita, odkrijeta in popravita nepravilnosti in goljufije ter o njih uradno obvestita v skladu s členom 60(3) finančne uredbe.

▼B

Člen 41

Izjava o upravljanju in izjava o skladnosti

(člen 60(5) finančne uredbe)

V primeru ukrepov, ki se zaključijo pred koncem zadevnega proračunskega leta, lahko končno poročilo pooblaščenega subjekta ali osebe za ta ukrep nadomesti izjavo o upravljanju iz člena 60(5)(b) finančne uredbe, če se predloži pred 15. februarjem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu.

Kadar mednarodne organizacije in tretje države izvajajo ukrepe, ki niso večletni in so omejeni na 18 mesecev, se lahko v končno poročilo vključi izjava o skladnosti iz člena 60(5) finančne uredbe.

Člen 42

Postopki pregleda in potrditve obračunov ter izključitve odhodkov, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili, ki se uporabljajo v okviru posrednega upravljanja, iz financiranja s sredstvi Unije

(člen 60(6)(b) in (c) finančne uredbe)

1.  Brez poseganja v posebne določbe, ki jih vsebujejo predpisi za posamezni sektor, postopke iz točk (b) in (c) člena 60(6) finančne uredbe sestavljajo:

Za namene točke (d) prvega pododstavka Komisija izterja zapadle zneske po možnosti s pobotom iz člena 87.

2.  Kadar se naloge izvrševanja proračuna poverijo subjektu, ki izvaja ukrep z več donatorji, postopke iz točk (b) in (c) člena 60(6) finančne uredbe sestavlja preverjanje, da je subjekt za zadevni ukrep porabil znesek, enak tistemu, ki ga je za ta ukrep plačala Komisija, ter da so odhodki nastali v skladu z obveznostmi iz sporazuma, ki ga je podpisal subjekt.

V tej uredbi ukrep z več donatorji pomeni vse ukrepe, kadar so sredstva Unije združena s sredstvi vsaj še enega donatorja.

▼M1

Člen 43

Posebne določbe o posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami

(člen 58(1)(c)(ii) in člen 188 finančne uredbe)

1.  Mednarodne organizacije iz točke (ii) člena 58(1)(c) finančne uredbe so mednarodne organizacije javnega sektorja, ustanovljene na podlagi medvladnih sporazumov, in specializirane agencije, ki jih ustanovijo take organizacije.

Sporazumi iz prvega pododstavka se odredbodajalcu, odgovornemu za predhodno preverjanje iz člena 39, predložijo, preden Komisija poveri naloge izvrševanja proračuna.

2.  Za mednarodni organizaciji štejeta naslednji organizaciji:

3.  Komisija lahko sprejme ustrezno utemeljen sklep o obravnavanju neprofitnih organizacij kot mednarodnih organizacij, če neprofitna organizacija izpolnjuje naslednje pogoje:

4.  Kadar Komisija izvršuje proračun v okviru posrednega upravljanja z mednarodnimi organizacijami, se uporabljajo sporazumi o preverjanju, sklenjeni z njimi.

▼B

Člen 44

Imenovanje subjektov javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

(člen 58(1)(c)(v) in (vi) finančne uredbe)

1.  Za subjekte javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, velja pravo države članice ali države, v kateri imajo sedež.

2.  V primeru upravljanja omrežja, ki zahteva, da zadevna država članica ali država imenuje vsaj en organ ali subjekt, ta država članica ali država imenuje organ ali subjekt v skladu s temeljnim aktom.

V vseh drugih primerih Komisija imenuje takšne organe ali subjekte v dogovoru z zadevnimi državami članicami ali državami.

POGLAVJE 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Pravice in obveznosti finančnih udeležencev

Člen 45

Pravice in obveznosti finančnih udeležencev

(člen 64 finančne uredbe)

1.  Vsaka institucija zagotovi vsakemu finančnemu udeležencu vire, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih dolžnosti, in pripravi akt, ki podrobno opisuje njegove naloge, pravice in obveznosti.

2.  Za vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2) finančne uredbe, pri izvajanju nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, velja akt, ki ga pripravi Komisija.

Oddelek 2

odredbodajalec

Člen 46

Podpora odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil

(člen 65 finančne uredbe)

Odgovornemu odredbodajalcu lahko pri opravljanju dolžnosti pomagajo uslužbenci, ki so jim bile v okviru njegove pristojnosti dodeljene določene naloge, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij. Za preprečitev kakršnega koli navzkrižja interesov veljajo za uslužbence, ki pomagajo odredbodajalcem na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil, obveznosti iz člena 57 finančne uredbe.

Vodjem delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2) finančne uredbe, lahko pri opravljanju dolžnosti pomagajo uslužbenci Komisije.

Člen 47

Notranje določbe o prenosu pooblastil

(člen 65 finančne uredbe)

V skladu s finančno uredbo in s to uredbo vsaka institucija v svojih notranjih pravilih določi takšne ukrepe za upravljanje odobritev, za kakršne meni, da so potrebni za pravilno izvrševanje njenega oddelka proračuna.

Za vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2) finančne uredbe, pri izvajanju nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, veljajo notranja pravila, ki jih pripravi Komisija.

Člen 48

Dokazila, ki jih hranijo odredbodajalci

(člen 66(2) finančne uredbe)

Odredbodajalec vzpostavi sisteme na papirju ali elektronske sisteme za hranjenje izvirnikov dokazil, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna in ukrepov za izvrševanje proračuna ali ki se pripravijo ob zaključku izvrševanja proračuna ali ukrepov za izvrševanje proračuna. Ti sistemi določajo:

Za dokumente v zvezi s postopki, ki še niso končani, je rok hranjenja daljši, kakor je določeno v točki (d) prvega odstavka, tj. do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo.

Osebni podatki, vsebovani v dokazilih, se v primeru, ko ti podatki niso potrebni za proračunsko razrešnico, kontrole ali revizijo, če je mogoče, izbrišejo. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 49

Predhodne in naknadne kontrole

(člen 66(5) in (6) finančne uredbe)

1.  Začetek dejavnosti pomeni vse postopke, ki jih običajno izvajajo uslužbenci iz člena 46 za pripravo aktov o izvrševanju proračuna, ki jih sprejme odgovorni odredbodajalec.

2.  Predhodno preverjanje dejavnosti pomeni vse predhodne preglede, ki jih vzpostavi odgovorni odredbodajalec za preverjanje operativnih in finančnih vidikov dejavnosti.

3.  S predhodno kontrolo se preveri skladnost med zahtevano dokumentacijo in drugimi informacijami, ki so na voljo.

Odgovorni odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnega plačila, zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da dobi razumno zagotovilo kot del predhodne kontrole.

Namen predhodnih kontrol je preveriti:

Za namen kontrol lahko odgovorni odredbodajalec obravnava vrsto podobnih posameznih transakcij, ki se nanašajo na rutinske odhodke v zvezi s plačami, pokojninami, povračili stroškov službenih potovanj ter zdravstvenih stroškov, kot eno operacijo.

4.  Naknadne kontrole se lahko izvedejo na podlagi dokumentacije in po potrebi na kraju samem.

S temi naknadnimi kontrolami se preveri, da se dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna, pravilno izvajajo in zlasti da se upoštevajo merila iz odstavka 3.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil vsaj enkrat letno pregleda rezultate naknadnih kontrol, da lahko ugotovi morebitne sistemske težave. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil sprejme ukrepe za rešitev teh težav.

Analiza tveganja iz člena 66(6) finančne uredbe se pregleda ob upoštevanju rezultatov kontrol in drugih ustreznih informacij.

V primeru večletnih programov odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil oblikuje večletno strategijo kontrole, ki opredeljuje naravo in obseg kontrol v nekem obdobju ter način, kako se rezultati merijo glede na prejšnje leto za letno dajanje zagotovil.

Člen 50

Kodeks strokovnega ravnanja

(člen 66(7) in člen 73(5) finančne uredbe)

1.  Zaposleni, ki jih imenuje odgovorni odredbodajalec za preverjanje finančnega poslovanja, se izberejo na podlagi svojega znanja, veščin in konkretne usposobljenosti, ki jo dokazujejo z diplomami ali ustreznimi strokovnimi izkušnjami, ali po ustreznem programu usposabljanja.

2.  Vsaka institucija pripravi kodeks strokovnega ravnanja, ki v zvezi z zadevami notranjega kontroliranja določa:

3.  Za vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2) finančne uredbe, pri izvajanju nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, velja kodeks strokovnega ravnanja Komisije iz odstavka 2 tega člena.

4.  Vsaka institucija vzpostavi ustrezne strukture, ki službam za odobravanje pošiljajo informacije o standardih kontroliranja ter metodah in tehnikah, ki so na voljo za ta namen, ter ki te informacije redno dopolnjujejo.

Člen 51

Neukrepanje odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil

(člen 66(8) finančne uredbe)

Za neukrepanje odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil iz člena 66(8) finančne uredbe šteje, če odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v razumnem roku glede na okoliščine primera in v vsakem primeru v največ enem mesecu ni dal nikakršnega odgovora.

Člen 52

Pošiljanje finančnih in poslovodnih informacij računovodji

(člen 66 finančne uredbe)

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pošlje računovodji v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja, finančne in poslovodne informacije, ki so potrebne za opravljanje dolžnosti računovodje.

Odredbodajalec redno in vsaj pred pripravo zaključnega računa obvesti računovodjo o ustreznih finančnih podatkih o fiduciarnem računu, da se omogoči prikaz uporabe sredstev Unije v zaključnem računu Unije.

▼M1

Člen 53

Poročila o postopkih s pogajanji

(člen 66 finančne uredbe)

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil za vsako proračunsko leto pripravijo poročilo o pogodbah, sklenjenih po postopkih s pogajanji iz točk od (a) do (f) člena 134(1) in člena 266 te uredbe. Če se delež pogodb, sklenjenih po postopkih s pogajanji, glede na število javnih naročil, ki jih odda isti odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poveča ali če je ta delež bistveno višji od povprečja institucije, odgovorni odredbodajalec poroča instituciji in pri tem opiše ukrepe, ki jih je sprejel za spremembo tega trenda. Vsaka institucija pošlje poročilo o postopkih s pogajanji Evropskemu parlamentu in Svetu. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe.

▼B

Oddelek 3

Računovodja

Člen 54

Imenovanje računovodje

(člen 68 finančne uredbe)

1.  Vsaka institucija imenuje računovodjo izmed uradnikov, za katere veljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije.

Institucija računovodjo izbere na podlagi njegove konkretne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali enakovrednimi strokovnimi izkušnjami.

2.  Dve ali več institucij ali organov lahko za računovodjo imenuje isto osebo.

V tem primeru sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov.

Člen 55

Razrešitev računovodje

(člen 68 finančne uredbe)

1.  V primeru razrešitve računovodje se nemudoma pripravi bruto bilanca.

2.  Računovodja, ki je razrešen, ali, če to ni mogoče, uradnik iz njegove službe novemu računovodji predloži bruto bilanco, ki ji priloži poročilo o prevzemu nalog.

Novi računovodja v enem mesecu od datuma predložitve pisno potrdi, da sprejema bruto bilanco, lahko pa izrazi pridržke.

Poročilo o prevzemu nalog vsebuje tudi rezultat bruto bilance in morebitne pridržke.

3.  Vsaka institucija ali organ iz člena 208 finančne uredbe v dveh tednih obvesti Evropski parlament, Svet in računovodjo Komisije o imenovanju ali razrešitvi svojega računovodje.

Člen 56

Preverjanje računovodskega sistema in sistema za vodenje evidence premoženja

(člen 68 finančne uredbe)

Odgovorni odredbodajalec uradno obvesti računovodjo o vseh dogodkih ali pomembnih spremembah sistema za finančno poslovodenje, sistema za vodenje evidence premoženja ali sistema za vrednotenje sredstev in obveznosti, če zagotavlja podatke za računovodstvo institucije ali se ti uporabijo za utemeljitev podatkov v tem računovodstvu, zato da računovodja lahko preveri skladnost z merili potrjevanja.

Računovodja lahko kadar koli ponovno preveri že potrjeni sistem za finančno poslovodenje. Kadar sistem za finančno poslovodenje, ki ga je vzpostavil odgovorni odredbodajalec, ni ali ni več potrjen s strani računovodje, odgovorni odredbodajalec oblikuje akcijski načrt, zato da se pravočasno odpravijo pomanjkljivosti, zaradi katerih sistem ni bil potrjen.

Odgovorni odredbodajalec je odgovoren za popolnost informacij, posredovanih računovodji.

Člen 57

Vodenje zakladništva

(člen 68 finančne uredbe)

1.  Računovodja zagotovi, da ima njegova institucija na voljo zadostna sredstva za pokrivanje potreb po gotovini, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna.

2.  Za namene odstavka 1 računovodja vzpostavi sisteme za gotovinsko poslovanje, ki omogočajo, da pripravi načrte denarnih tokov.

3.  Računovodja Komisije razdeli razpoložljiva sredstva v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

Člen 58

Vodenje bančnih računov

(člen 68 finančne uredbe)

1.  Za potrebe vodenja zakladništva lahko računovodja v imenu institucije odpre račune pri finančnih institucijah ali nacionalnih centralnih bankah ali pa da odpreti take račune. V upravičenih primerih lahko računovodja odpre račune tudi v valuti, ki ni euro.

2.  Računovodja je odgovoren za zaprtje računov iz odstavka 1 ali za zagotovitev, da so taki računi zaprti.

3.  Računovodja s finančnimi institucijami določi pogoje vodenja računov iz odstavka 1 v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, učinkovitosti in javnega zbiranja ponudb.

4.  Računovodja vsaj na vsakih pet let ponovno izvede postopek javnega zbiranja ponudb finančnih institucij, pri katerih so v skladu z odstavkom 1 lahko odprti računi.

Kadar pogoji lokalnih bank to omogočajo, se za bančne račune izločenih sredstev, odprte pri finančnih institucijah zunaj Unije, redno opravljajo primerjalne analize pogojev pri različnih bankah. Taka analiza se izvede vsaj na vsakih pet let na pobudo imetnika računa izločenih sredstev, ki nato računovodji predloži utemeljen predlog za izbiro banke za obdobje, ki ni daljše od petih let.

5.  Računovodja zagotovi, da se natančno upoštevajo pogoji vodenja računov, ki so odprti pri finančnih institucijah v skladu z odstavkom 1.

Za račune izločenih sredstev, odprte pri finančnih institucijah zunaj Unije, imetnik računa prevzame to odgovornost v skladu z veljavno zakonodajo države, v kateri opravlja svoj mandat.

6.  Računovodja Komisije obvesti računovodje drugih institucij in organov iz člena 208 finančne uredbe o pogojih vodenja računov, ki so odprti pri finančnih institucijah. Računovodje drugih institucij in organov iz člena 208 finančne uredbe uskladijo pogoje vodenja računov, ki jih odprejo, s temi pogoji.

Člen 59

Pooblastilo za podpisovanje

(člen 68 finančne uredbe)

Pogoji, ki veljajo za odpiranje, vodenje in uporabo računov, določajo, odvisno od zahtev notranjega kontroliranja, da mora čeke, naloge za bančna nakazila ali izvedbo drugih bančnih poslov podpisati eden ali več ustrezno pooblaščenih zaposlenih. Ustrezno navodilo na papirju podpišeta vsaj dva ustrezno pooblaščena zaposlena ali računovodja osebno.

Za namene prvega odstavka računovodja vsake institucije sporoči vsem finančnim institucijam, pri katerih je zadevna institucija odprla račune, imena pooblaščenih zaposlenih in njihove vzorce podpisov.

Člen 60

Vodenje stanj na računih

(člen 68 finančne uredbe)

1.  Računovodja zagotovi, da stanje na bančnih računih iz člena 58 ne odstopa bistveno od načrtov denarnih tokov iz člena 57(2) in v vsakem primeru:

2.  Računovodja ne sme voditi sredstev na računih, ki se vodijo v drugih valutah, ki bi zaradi tečajnih nihanj lahko povzročili čezmerni primanjkljaj institucij.

Člen 61

Prenosi in preračuni

(člen 68 finančne uredbe)

Brez poseganja v člen 69 računovodja izvede prenose med računi, ki jih odpre v imenu institucije pri finančnih institucijah, in izvaja preračune valut.

Člen 62

Način plačila

(člen 68 finančne uredbe)

Plačila se izvršujejo z bančnim nakazilom, s čekom ali – z računa izločenih sredstev – s plačilno kartico v skladu s členom 67(4).

Člen 63

Dokumenti pravnega subjekta

(člen 68 finančne uredbe)

1.  Računovodja lahko izvrši plačila z bančnim nakazilom šele, ko institucija v skupen dokument vnese podatke o bančnem računu prejemnika plačila in podatke, ki potrjujejo njegovo identiteto, ali kakršno koli spremembo navedenih podatkov.

Vsak takšen vnos podatkov o bančnem računu prejemnika plačila in njegovih pravnih podatkov v navedeni dokument ali spremembe navedenih podatkov se izvede na podlagi ustreznih dokazil, katerih obliko določi računovodja.

2.  Za namen plačila z bančnim nakazilom lahko odredbodajalec prevzame obveznost do tretje osebe v imenu svoje institucije samo, če ta tretja oseba predloži dokumentacijo, ki je potrebna za vnos v navedeni dokument.

Odredbodajalci obvestijo računovodjo o vseh spremembah podatkov o bančnem računu in pravnih podatkov, ki jim jih je sporočil prejemnik plačila, ter pred izvršitvijo plačila preverijo, da so navedeni podatki veljavni.

V zvezi s predpristopno pomočjo se lahko posamične obveznosti sklenejo z javnimi oblastmi v državah, ki so prosile za pristop k Evropski uniji, brez predhodnega vnosa v dokument o prejemniku plačil. V takih primerih odredbodajalec stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi čimprejšnji vnos teh podatkov. Sporazumi določajo, da je posredovanje podatkov o bančnem računu prejemnika plačila Komisiji pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se lahko izvrši prvo plačilo.

Člen 64

Dokazila, ki jih hrani računovodja

(člen 68 finančne uredbe)

Dokazila za računovodski sistem in za pripravo zaključnega računa iz člena 141 finančne uredbe se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokumenti nanašajo.

Za dokumente v zvezi s postopki, ki se še niso končali, se rok hranjenja podaljša do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Vsaka institucija določi, katera služba hrani dokazila.

Člen 65

Osebe, ki so pooblaščene za vodenje računov

(člen 69 finančne uredbe)

Vsaka institucija določi pogoje, pod katerimi so zaposleni, ki jih določi in pooblasti za vodenje računov v lokalnih enotah iz člena 72, pooblaščeni za sporočanje imen in vzorcev podpisov lokalnim finančnim institucijam.

Oddelek 4

Skrbnik računa izločenih sredstev

Člen 66

Pogoji za uporabo računov izločenih sredstev

(člen 70 finančne uredbe)

1.  Kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki zaradi majhnih zneskov materialno nemogoče ali neučinkovito, se lahko za plačila takih odhodkov vzpostavijo računi izločenih sredstev.

2.  Skrbnik računa izločenih sredstev lahko na podlagi podrobnega okvira, določenega v navodilih odgovornega odredbodajalca, začasno potrjuje in plačuje odhodke. Ta navodila podrobno določajo pravila in pogoje, ki veljajo za začasno potrditev in plačila, in, kadar je primerno, pogoje za sklenitev pravnih obveznosti v smislu člena 97(1)(e).

3.  Račun izločenih sredstev se vzpostavi in skrbnik računa izločenih sredstev imenuje s sklepom računovodje na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca. Ta sklep določa odgovornosti in obveznosti skrbnika računa izločenih sredstev in odredbodajalca.

Tudi za spremembo pogojev vodenja računa izločenih sredstev je potreben sklep računovodje na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca.

4.  V delegacijah Unije se računi izločenih sredstev vzpostavijo za plačilo odhodkov oddelka proračuna za Komisijo in oddelka proračuna za Evropsko službo za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) ter zagotavljajo popolno sledljivost odhodkov.

Člen 67

Pogoji za oblikovanje računa izločenih sredstev in plačevanje z njega

(člen 70 finančne uredbe)

1.  Sklep o vzpostavitvi računa izločenih sredstev in imenovanju skrbnika računa izločenih sredstev ter sklep o spremembi pogojev vodenja računa izločenih sredstev določata zlasti:

2.  V predlogih za sklepe o vzpostavitvi računa izločenih sredstev odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

Najvišji znesek, ki ga lahko za posamezno odhodkovno postavko izplača skrbnik računa izločenih sredstev, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki materialno nemogoče ali neučinkovito, ne presega 60 000  EUR.

3.  Skrbnik računa izločenih sredstev lahko izvrši plačila tretjim osebam na podlagi in v mejah:

4.  Plačila z računa izločenih sredstev se lahko izvršujejo z bančnimi nakazili, vključno s sistemom trajnika iz člena 89 finančne uredbe, čeki ali drugimi plačilnimi sredstvi, vključno s plačilnimi karticami, v skladu z navodili, ki jih določi računovodja.

5.  Plačilom sledi sprejetje sklepov o formalni dokončni potrditvi in/ali nalogov za plačilo, ki jih podpiše odgovorni odredbodajalec.

Člen 68

Izbira skrbnika računa izločenih sredstev

(člen 70 finančne uredbe)

Skrbnik računa izločenih sredstev se izbere med uradniki ali, če je potrebno in samo v ustrezno utemeljenih primerih, med drugimi zaposlenimi. Skrbnik računa izločenih sredstev se izbere na podlagi svojega znanja, veščin in konkretne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali ustreznimi strokovnimi izkušnjami, ali po ustreznem programu usposabljanja.

Člen 69

Zagotavljanje sredstev na računu izločenih sredstev

(člen 70 finančne uredbe)

1.  Računovodja izvršuje plačila za zagotavljanje sredstev na računu izločenih sredstev in spremlja odprtje bančnih računov in prenos nalog podpisnika ter kontrol na kraju samem in v centraliziranih računovodskih evidencah. Računovodja zagotavlja sredstva na računu izločenih sredstev. Izločena sredstva se plačajo na bančni račun, ki se odpre za izločena sredstva.

Sredstva na računu izločenih sredstev se lahko zagotavljajo tudi neposredno z raznimi lokalnimi prihodki, kot so prihodki od:

Izločena sredstva se obračunajo na podlagi odhodkov ali raznih prihodkov ali namenskih prejemkov v skladu s sklepom o vzpostavitvi računa izločenih sredstev iz člena 67 in določbami finančne uredbe. Odredbodajalec odšteje zadevne zneske, ko ponovno nakaže sredstva na račun izločenih sredstev.

2.  Skrbnik računa izločenih sredstev lahko prenaša sredstva med različnimi bančnimi računi, ki se nanašajo na isti račun izločenih sredstev, predvsem da bi se izognil negativnim tečajnim razlikam.

Člen 70

Preverjanja, ki jih opravljata odredbodajalec in računovodja

(člen 70 finančne uredbe)

1.  Skrbnik računa izločenih sredstev vodi evidenco sredstev, ki so mu na razpolago v gotovini in na bančnih računih, ter opravljenih izplačil in prejetih zneskov v skladu s pravili in z navodili računovodje. Obračuni tega računa so vedno dostopni odgovornemu odredbodajalcu in skrbnik računa izločenih sredstev pošlje seznam transakcij, ki se pripravi vsaj enkrat na mesec, naslednji mesec skupaj z dokazili odgovornemu odredbodajalcu, ki obračuna transakcije na računu izločenih sredstev.

2.  Računovodja izvaja preverjanja, ki se morajo praviloma izvajati na kraju samem in brez predhodne napovedi ter s katerimi preveri obstoj sredstev, ki so bila dodeljena skrbniku računa izločenih sredstev, in knjigovodstvo ter preveri, da so transakcije na računu izločenih sredstev obračunane v za to določenem roku, ali pa zagotovi, da taka preverjanja izvaja zaposleni v njegovi službi ali službi za odobravanje, ki je posebej pooblaščen za ta namen. Računovodja sporoči ugotovitve teh preverjanj odgovornemu odredbodajalcu.

Člen 71

Postopek za oddajo javnih naročil

(člen 70 finančne uredbe)

Plačila stroškov z računa izločenih sredstev se lahko v mejah iz člena 137(3) izvršijo enostavno na podlagi računa brez predhodnega sprejetja ponudbe.

Člen 72

Oblikovanje računa izločenih sredstev

(člen 70 finančne uredbe)

Za plačila določenih kategorij odhodkov se v skladu s členom 70 finančne uredbe vzpostavi eden ali več računov izločenih sredstev v vsaki lokalni enoti zunaj Unije. Lokalna enota je na primer delegacija, urad ali podružnica Unije v tretji državi.

Sklep o vzpostavitvi takega računa izločenih sredstev vsebuje pogoje za vodenje takega računa v skladu s členom 70 finančne uredbe ter glede na posebne potrebe vsake lokalne enote.

Člen 73

Skrbniki računa izločenih sredstev in osebe, ki so pooblaščene za vodenje računov v delegacijah Unije

(člen 70 finančne uredbe)

V izjemnih okoliščinah in za namene neprekinjenega dela lahko dolžnosti skrbnika računa izločenih sredstev pri ESZD v delegacijah Unije izvajajo zaposleni na Komisiji. Pod enakimi pogoji se lahko zaposleni v ESZD imenujejo kot skrbniki računov izločenih sredstev za Komisijo v delegacijah Unije.

V delegacijah Unije se za imenovane osebe, ki jih računovodja pooblasti za izvajanje bančnih poslov, uporabljajo pravila in pogoji iz prvega odstavka.

POGLAVJE 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 74

Organi, odgovorni za boj proti goljufijam

(člen 66(8) in člen 72(2) finančne uredbe)

Organi in telesa iz člena 66(8) in člena 72(2) finančne uredbe pomenijo organe, ki so imenovani v kadrovskih predpisih in sklepih institucij Unije o pogojih in načinu izvajanja notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Unije.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa pooblastil in nadaljnjega prenosa pooblastil

Člen 75

Finančne nepravilnosti

(člen 66(7) in člen 73(6) finančne uredbe)

Brez poseganja v pristojnosti urada OLAF je v zvezi s kršitvami katere koli določbe finančne uredbe ali določbe, ki se nanaša na finančno poslovodenje ali preverjanje poslovanja, zaradi dejanja ali opustitve dejanja zaposlenega pristojna komisija za finančne nepravilnosti iz člena 29 (v nadaljnjem besedilu: komisija).

Člen 76

Komisija za finančne nepravilnosti

(člen 66(7) in člen 73(6) finančne uredbe)

1.  Organ za imenovanje predloži primere finančnih nepravilnosti iz člena 75 te uredbe komisiji, ki da mnenje v skladu z drugim pododstavkom člena 73(6) finančne uredbe.

Če delujejo vodje delegacij Unije kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2) finančne uredbe, se lahko odgovorni odredbodajalec za mnenje o primerih finančnih nepravilnosti iz člena 75 te uredbe obrne neposredno na komisijo.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko komisiji predloži zadevo, če meni, da se je zgodila finančna nepravilnost. Komisija pripravi mnenje, v katerem oceni, ali so se zgodile nepravilnosti v smislu člena 75, kako resne so bile in kakšne so lahko njihove posledice. Kadar analiza komisije pokaže, da zadeva, ki ji je bila predložena, spada v pristojnost urada OLAF, spis nemudoma vrne organu za imenovanje in takoj obvesti urad OLAF.

Kadar komisijo o zadevi obvesti neposredno zaposleni v skladu s členom 66(8) finančne uredbe, komisija pošlje spis organu za imenovanje in o tem ustrezno obvesti zaposlenega. Organ za imenovanje lahko komisijo zaprosi za mnenje o zadevi.

2.  Institucija ali, v primeru skupne komisije, sodelujoče institucije glede na svojo notranjo organiziranost določijo način delovanja komisije in njeno sestavo, ki vključuje tudi zunanjega udeleženca z zahtevano usposobljenostjo in izkušnjami.

Člen 77

Potrditev navodil

(člen 73(3) finančne uredbe)

1.  Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki prejme zavezujoče navodilo, za katerega meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti ker navodila ni mogoče izvesti z dodeljenimi viri, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel ali nadalje prenesel pooblastila. Če se navodilo pisno potrdi, potrditev pa je prejeta pravočasno ter je iz potrditve tudi dovolj jasno razvidno, da se izrecno nanaša na točke, ki jim je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil oporekal, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja. Navodilu sledi, razen če ni očitno nezakonito ali pomeni kršitev veljavnih varnostnih standardov.

2.  Odstavek 1 se uporablja tudi v primerih, kadar odredbodajalec med izvajanjem zavezujočega navodila ugotovi, da bi zaradi okoliščin zadeve lahko nastala nepravilnost.

Vsa navodila, potrjena na način, opisan v členu 73(3) finančne uredbe, odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil evidentira in jih tudi navede v letnem poročilu o dejavnostih.

POGLAVJE 5

Prihodki

Oddelek 1

Lastna sredstva

Člen 78

Pravila, ki se uporabljajo za lastna sredstva

(člen 76 finančne uredbe)

Odredbodajalec pripravi terminski načrt, ki prikazuje, kdaj bodo lastna sredstva, opredeljena v Sklepu o sistemu virov lastnih sredstev Unije, dana na voljo Komisiji.

Lastna sredstva se določijo in izterjajo v skladu s pravili, ki se sprejmejo na podlagi sklepa iz prvega odstavka.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 79

Ocena terjatev

(člen 77 finančne uredbe)

1.  Ocene terjatev vsebujejo vrsto prihodka in proračunsko postavko, na katero naj bi se knjižile, in po možnosti podatke o dolžniku ter ocenjeni znesek terjatve.

Pri pripravi ocene terjatev odgovorni odredbodajalec preveri predvsem, da:

2.  Ob upoštevanju člena 181(2) in člena 183(2) finančne uredbe ter člena 7(2) te uredbe ocena terjatev ne pomeni, da so odobritve za prevzem obveznosti na voljo. V primerih iz člena 21 finančne uredbe se lahko odobritve dajo na voljo šele, ko Unija dejansko izterja dolgovane zneske.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 80

Postopek

(člen 78 finančne uredbe)

1.  Ko odgovorni odredbodajalec ugotovi terjatev, to pomeni priznanje pravice Unije do dolžnika in ugotovitev upravičenosti do zahteve, da dolžnik dolg plača.

2.  Nalog za izterjavo je postopek, s katerim odgovorni odredbodajalec da navodilo računovodji, da izterja ugotovljeni znesek terjatve.

3.  Z opominom dolžniku se dolžnik obvesti o naslednjem:

Odredbodajalec opomin natisne in ga pošlje dolžniku. Računovodja se o posredovanju obvesti prek finančnega informacijskega sistema.

Člen 81

Ugotovitev terjatev

(člen 78 finančne uredbe)

Da se terjatev lahko ugotovi, odgovorni odredbodajalec zagotovi:

Člen 82

Dokazila za ugotovitev terjatev

(člen 78 finančne uredbe)

1.  Ugotovitev terjatve temelji na dokazilih, ki potrjujejo upravičenost Unije.

2.  Pred ugotovitvijo terjatve odgovorni odredbodajalec osebno preveri dokazila ali na svojo odgovornost potrdi, da so bila dokazila preverjena.

3.  Odredbodajalec hrani dokazila v skladu s členom 48.

Člen 83

Zamudne obresti

(člen 78 finančne uredbe)

1.  Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe predpisov za posamezni sektor, se za vsako terjatev, ki ni poplačana v roku iz člena 80(3)(b), zaračunajo obresti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.  Obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz člena 80(3)(b), je obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem terjatev zapade v plačilo, povečana za:

3.  Obresti se zaračunavajo od koledarskega dne po roku iz člena 80(3)(b), določenem v opominu, do koledarskega dne, ko je dolg v celoti poplačan.

Nalog za izterjavo za znesek zamudnih obresti se izda, kadar se te obresti dejansko prejmejo.

4.  V primeru glob, kadar dolžnik predloži finančno jamstvo, ki ga računovodja sprejme namesto plačila, je obrestna mera, ki se uporablja od roka iz člena 80(3)(b), obrestna mera iz odstavka 2 tega člena, ki velja na prvi dan meseca, v katerem je bil sprejet sklep o naložitvi globe, povečana za samo eno odstotno točko in pol.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 84

Izdaja naloga za izterjavo

(člen 79 finančne uredbe)

1.  V nalogu za izterjavo se navedejo:

2.  Nalog za izterjavo odgovorni odredbodajalec opremi z datumom in podpiše ter pošlje računovodji.

3.  Računovodja vsake institucije pripravlja seznam dolgovanih zneskov, ki jih je treba izterjati. Upravičenosti Unije so na seznamu razvrščene po datumih izdaje nalogov za izterjavo. Ta seznam pošlje računovodji Komisije.

Računovodja Komisije pripravi prečiščen seznam in dolgovane zneske razvrsti po institucijah in datumu izdaje nalogov za izterjavo. Seznam se priloži poročilu Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

4.  Kadar je dolžniku vračilo naloženo s pravnomočno sodno odločbo in kadar ni bilo nobenega ali nobenega večjega vračila v enem letu od njenega izreka, Komisija za večjo zaščito finančnih interesov Unije pripravi seznam upravičenosti Unije z navedbo imen dolžnikov in zneska dolga. Seznam se objavi ob upoštevanju varstva osebnih podatkov v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 45/2001.

V zvezi z osebnimi podatki fizičnih oseb se objavljene informacije odstranijo po tem, ko je bil znesek dolga v celoti povrnjen. To velja tudi za osebne podatke za pravne osebe, pri katerih je v uradnem nazivu navedenih ena ali več fizičnih oseb.

Sklep o vključitvi dolžnika na seznam upravičenosti Unije se sprejme ob upoštevanju načela sorazmernosti, predvsem pa se pri tem upošteva višina zneska.

Člen 85

Izvršljiv sklep v imenu drugih institucij

(člen 79(2) finančne uredbe)

1.  Izjemne okoliščine iz člena 79(2) finančne uredbe so izpolnjene, ko so zadevne institucije izčrpale možnost prostovoljnega plačila in izterjave dolga s pobotom iz člena 80(1) finančne uredbe, dolg pa je precejšen.

2.  V primeru iz odstavka 1 lahko zadevne institucije, razen institucij iz člena 299 PDEU, zahtevajo od Komisije, da sprejme izvršljiv sklep.

3.  Izvršljiv sklep v vsakem primeru določa, da se zahtevani zneski vključijo v oddelek proračuna za zadevno institucijo, ki deluje kot odredbodajalec. Prihodki se vključijo kot splošni prihodki, razen kadar spadajo med navedene primere namenskih prejemkov iz člena 21(3) finančne uredbe.

4.  Institucija, ki zahteva sprejetje izvršljivega sklepa, Komisijo seznani z vsemi dogodki, ki bi lahko vplivali na izterjavo, hkrati pa intervenira v podporo Komisiji v primeru pritožbe na izvršljivi sklep.

5.  Komisija in zadevna institucija se dogovorita o praktičnih načinih za izvajanje tega člena.

Oddelek 5

Izterjava

Člen 86

Formalnosti pri izterjavi

(člen 80 finančne uredbe)

1.  Ob izterjavi računovodja terjatev zavede v računovodsko evidenco in o tem obvesti odgovornega odredbodajalca.

2.  Za vsako gotovinsko plačilo se računovodji ali skrbniku računa izločenih sredstev izda potrdilo o plačilu.

3.  Delno vračilo s strani dolžnika, ki zadeva več nalogov za izterjavo, se najprej knjiži na najstarejšo terjatev, razen če dolžnik ne določi drugače.

Pri vseh delnih plačilih se najprej pokrijejo obresti.

Člen 87

Izterjava s pobotom

(člen 80 finančne uredbe)

1.  Kadar ima dolžnik terjatev do Unije, ki je nedvoumna, kot je določeno v točki (a) člena 81, v fiksnem znesku in zapadla, ter se nanaša na vsoto v višini naloga za plačilo, računovodja po izteku roka iz člena 80(3)(b) izterja ugotovljene terjatve s pobotom.

V izjemnih okoliščinah računovodja izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz člena 80(3)(b), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije, ker računovodja lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Uniji, izgubljen.

Računovodja prav tako izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz člena 80(3)(b), ko se s tem strinja dolžnik.

2.  Pred vsako izterjavo v skladu z odstavkom 1 se računovodja posvetuje z odgovornim odredbodajalcem in obvesti zadevne dolžnike.

Če je dolžnik nacionalni organ ali eden od njegovih upravnih organov, računovodja o svojem namenu izterjave s pobotom obvesti tudi zadevno državo članico, in sicer najmanj 10 delovnih dni vnaprej. Vendar lahko računovodja v dogovoru z zadevno državo članico ali zadevnim upravnim organom izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka.

3.  Pobot iz odstavka 1 ima isti učinek kot plačilo ter razreši Unijo zneska dolga in, če je primerno, dolgovanih obresti.

Člen 88

Postopek izterjave, če dolžnik dolga ne plača prostovoljno

(člena 79 in 80 finančne uredbe)

1.  Brez poseganja v člen 87, če do roka iz člena 80(3)(b) in določenega v opominu, celoten znesek ni vrnjen, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in nemudoma začne postopek za izterjavo s pomočjo pravnih sredstev, ki so mu na voljo, vključno, kadar je to primerno, z unovčenjem jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej.

2.  Brez poseganja v člen 87, kadar ni mogoče uporabiti načina izterjave iz odstavka 1 tega člena in dolžnik ne plača dolga na podlagi formalnega opomina, ki mu ga je poslal računovodja, računovodja izvrši sklep o izterjavi, izdan bodisi v skladu s členom 79(2) finančne uredbe bodisi v sodnem postopku.

Člen 89

Podaljšanje plačilnega roka

(člen 80 finančne uredbe)

Računovodja lahko v sodelovanju z odgovornim odredbodajalcem plačilni rok podaljša samo na pisno prošnjo dolžnika, ki je ustrezno utemeljena, in če sta izpolnjena naslednja pogoja:

Jamstvo iz točke (b) prvega odstavka se lahko nadomesti s solidarnim poroštvom, ki ga da tretja oseba in ga računovodja institucije sprejme.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja na prošnjo dolžnika odstopi od zahteve po predložitvi jamstva iz točke (b) prvega odstavka, kadar je dolžnik po oceni računovodje pripravljen in zmožen izvršiti plačilo v dodatnem časovnem obdobju, vendar ne more predložiti takšnega jamstva in ima težave.

Člen 90

Izterjava glob ali drugih kazni

(člena 80 in 83 finančne uredbe)

1.  Ko se vloži tožba na sodišče Evropske unije proti sklepu Komisije o naložitvi globe ali drugih kazni v skladu s PDEU ali Pogodbo Euratom in dokler niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, dolžnik ali začasno plača zadevne zneske na bančni račun, ki ga določi računovodja, ali predloži finančno jamstvo, ki je sprejemljivo za računovodjo. Jamstvo je neodvisno od obveznosti plačila globe ali denarne kazni ali drugih kazni in je plačljivo na prvi poziv. Pokriva zahtevek v višini glavnice in zapadlih obresti, kot je določeno v členu 83(4).

2.  Komisija zavaruje začasno plačane zneske tako, da jih naloži v finančna sredstva in na ta način zagotovi varnost in likvidnost denarnih sredstev, hkrati pa si prizadeva tudi za pozitiven donos.

3.  Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, globa ali denarna kazen pa potrjena, se izvede kateri koli izmed naslednjih ukrepov:

Kadar je znesek globe ali denarne kazni Sodišče povečalo, se točki (a) in (b) prvega pododstavka uporabljata do zneskov iz sklepa Komisije, računovodja pa pobere znesek povečanja, ki se vpiše v proračun.

4.  Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, globa ali denarna kazen pa umaknjena ali zmanjšana, se izvede kateri koli izmed naslednjih ukrepov:

Člen 91

Odpoved izterjavi ugotovljene terjatve

(člen 80 finančne uredbe)

1.  Odgovorni odredbodajalec se lahko odpove izterjavi celotne ali dela ugotovljene terjatve samo v naslednjih primerih:

2.  V primeru iz odstavka 1(c) odgovorni odredbodajalec ukrepa v skladu z vnaprej določenimi postopki v posamezni instituciji in uporablja naslednji merili, ki sta obvezni in se uporabljata v vseh primerih:

Glede na okoliščine zadeve lahko odgovorni odredbodajalec upošteva tudi naslednji dodatni merili:

3.  Odločitev o odpovedi izterjavi iz člena 80(2) finančne uredbe se obrazloži in v njej se navedejo ukrepi, ki so bili izvedeni za izterjavo terjatve, ter predpisi in dejstva, s katerimi je odpoved izterjavi utemeljena. Odgovorni odredbodajalec se odpove izterjavi v skladu s členom 84.

4.  Institucija ne sme prenesti pooblastila za odpoved izterjavi ugotovljene terjatve v nobenem izmed naslednjih primerov:

Za terjatve pod mejnima vrednostma iz prvega pododstavka vsaka institucija v svojih notranjih pravilih določi pogoje in postopek za prenos pooblastila za odpoved izterjavi ugotovljenega dolga.

5.  Vsaka institucija vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o odpovedih izterjavam iz odstavkov 1 do 4 tega člena za zneske v višini 100 000  EUR ali več. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe.

Člen 92

Razveljavitev ugotovljene terjatve

(člen 80 finančne uredbe)

1.  V primeru napake odgovorni odredbodajalec v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev v skladu s členoma 82 in 84 ter navede ustrezne razloge.

2.  Vsaka institucija v svojih notranjih pravilih določi pogoje in postopek za prenos pooblastila za razveljavitev ugotovljene terjatve.

Člen 93

Pravila za zastaralne roke

(člen 81 finančne uredbe)

1.  Zastaralni rok za upravičenosti Unije do tretjih oseb začne teči po izteku roka, ki se je dolžniku sporočil v opominu, kot je določeno v členu 80(3)(b).

Zastaralni rok za upravičenosti tretjih oseb do Unije začne teči na dan, na katerega je treba izplačati upravičenost tretje osebe v skladu z ustrezno pravno obveznostjo.

2.  Zastaralni rok za upravičenosti Unije do tretjih oseb se prekine s kakršnim koli aktom institucije ali države članice v imenu institucije, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem se obvesti tretja oseba.

Zastaralni rok za upravičenosti tretjih oseb do Unije se prekine s kakršnim koli aktom, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem Unijo obvestijo upniki ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu.

3.  Dan po prekinitvah iz odstavka 2 začne teči nov zastaralni rok petih let.

4.  Vsak sodni postopek, povezan s terjatvijo iz odstavka 1, vključno s postopki, predloženimi sodišču, ki pozneje izjavi, da nima pristojnosti, prekine zastaralni rok. Novi zastaralni rok petih let ne začne teči, dokler ni izdana pravnomočna sodba ali dokler ni zunajsodne poravnave med istimi strankami o istem postopku.

5.  Če računovodja dolžniku v skladu s členom 89 odobri upniku podaljšanje plačilnega roka, se to šteje kot prekinitev zastaralnega roka. Nov zastaralni rok petih let začne teči na dan po izteku podaljšanega plačilnega roka.

6.  Upravičenosti se ne izterjajo po izteku zastaralnega roka, kot je določen v odstavkih 1 do 5.

POGLAVJE 6

Odhodki

Člen 94

Sklep o financiranju

(člen 84 finančne uredbe)

1.  Sklep o financiranju določi bistvene sestavine ukrepa, ki zahteva odhodke v breme proračuna.

2.  Sklep o financiranju določa zlasti naslednje:

3.  Če program dela iz člena 128 finančne uredbe za nepovratna sredstva, financirana z odobritvami, odobrenimi za zadevno proračunsko leto, vsebuje informacije iz odstavka 2(a) tega člena, sklep, s katerim je bil ta program sprejet, šteje kot sklep o financiranju teh nepovratnih sredstev.

V zvezi z javnimi naročili, skrbniškimi skladi, nagradami in finančnimi instrumenti, če je izvrševanje ustreznih odobritev, odobrenih za zadevno proračunsko leto, zagotovljeno s programom dela, ki vsebuje informacije iz odstavka 2(b), (c), (d) in (e) tega člena, sklep, s katerim je bil sprejet ta program dela, prav tako šteje kot sklep o financiranju zadevnih javnih naročil, skrbniških skladov, nagrad in finančnih instrumentov.

Če program dela takšnih informacij ne vsebuje za enega ali več ukrepov, ga je treba ustrezno spremeniti ali pa je treba za te ukrepe sprejeti poseben sklep o financiranju.

4.  Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe temeljnega akta za vsako večjo spremembo v že sprejetem sklepu o financiranju velja isti postopek kot za prvotni sklep.

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za odhodke

Člen 95

Celotne in začasne obveznosti

(člen 85 finančne uredbe)

1.  Celotne proračunske obveznosti se izvršujejo bodisi s sklenitvijo sporazumov o financiranju, ki sami predvidevajo poznejšo sklenitev ene ali več pravnih obveznosti, bodisi s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti.

Sporazumi o financiranju na področju neposredne finančne pomoči tretjim državam, vključno s proračunsko podporo, ki pomenijo pravno obveznost, so lahko podlaga za plačilo brez sklenitve drugih pravnih obveznosti.

2.  Začasne proračunske obveznosti se izvršujejo bodisi s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti, na podlagi katerih nastane upravičenost do poznejših plačil, bodisi v primerih odhodkov za zaposlene ali odhodkov za komuniciranje, ki jih imajo institucije za obveščanje javnosti o dogodkih Unije, neposredno s plačili.

Člen 96

Prevzem celotne obveznosti

(člen 85 finančne uredbe)

1.  Celotna obveznost se prevzame na podlagi sklepa o financiranju.

Celotna obveznost se prevzame najpozneje pred sprejetjem sklepa o izbiri prejemnikov in, kadar je za izvrševanje zadevnih odobritev potrebno sprejetje programa dela v smislu člena 188, po tem, ko je tak program sprejet.

2.  Kadar se celotna obveznost izvršuje s sklenitvijo sporazuma o financiranju, se drugi pododstavek odstavka 1 ne uporablja.

Člen 97

En podpisnik

(člen 85 finančne uredbe)

1.  Izjema od pravila, da mora biti podpisnik za proračunsko obveznost in za ustrezno pravno obveznost isti, je mogoča samo v naslednjih primerih:

2.  Če je odgovorni odredbodajalec, ki je podpisal proračunsko obveznost, odsoten in bo odsoten v obdobju, ki je daljše od roka za sklenitev pravne obveznosti, to pravno obveznost sklene oseba, ki je imenovana za njegovo nadomeščanje v skladu s pravili o nadomeščanju, ki jih sprejme vsaka institucija, pod pogojem, da ima ta oseba status odredbodajalca v skladu s členom 65(3) finančne uredbe.

Člen 98

Upravni odhodki, ki se pokrivajo z začasnimi obveznostmi

(člen 85 finančne uredbe)

Med postavke, ki se štejejo za rutinske upravne odhodke in ki lahko zahtevajo začasen prevzem obveznosti, spadajo:

Člen 99

Evidentiranje posameznih pravnih obveznosti

(člen 86 finančne uredbe)

V primeru celotne proračunske obveznosti, ki ji sledi ena ali več posameznih pravnih obveznosti, odgovorni odredbodajalec zneske teh zaporednih posameznih pravnih obveznosti evidentira v centralni računovodski evidenci.

Evidentiranje v računovodski evidenci vsebuje sklicevanje na celotno obveznost, na podlagi katere se knjižijo posamezne obveznosti.

Odgovorni odredbodajalec evidentira zneske v računovodski evidenci, preden podpiše ustrezne posamezne pravne obveznosti, razen v primerih iz četrtega pododstavka člena 86(4) finančne uredbe.

Odgovorni odredbodajalec v vseh primerih preveri, da skupni znesek ne preseže zneska celotne obveznosti, ki jih pokriva.

Oddelek 2

Potrditev odhodkov

Člen 100

Potrjevanje in zaznamek „odobreno za plačilo“

(člen 88 finančne uredbe)

1.  Potrditev odhodkov temelji na dokazilih v smislu člena 110, ki potrjujejo upravičenost upnika na podlagi izjave o dejansko opravljenih storitvah, dejansko dobavljenem blagu ali dejansko izvedeni gradnji ali na podlagi drugih dokumentov, ki utemeljujejo plačilo, vključno s ponavljajočimi se plačili naročnin ali tečajev usposabljanja.

2.  Odgovorni odredbodajalec pred sprejetjem odločitve o potrditvi odhodkov osebno preveri dokazila ali na svojo odgovornost potrdi, da so bila dokazila preverjena.

3.  Odločitev o potrditvi se izrazi tako, da odgovorni odredbodajalec ali strokovno usposobljen zaposleni, ki ga je odredbodajalec za to pooblastil s formalnim sklepom in na svojo odgovornost v skladu s členom 65(5) finančne uredbe, podpiše zaznamek „odobreno za plačilo“. Takšni sklepi o pooblastilu se hranijo za morebitne potrebe v prihodnje.

Člen 101

Zaznamek „potrjujem pravilnost“ pri predhodnem financiranju

(člen 88 finančne uredbe)

Za plačila predhodnega financiranja odgovorni odredbodajalec ali strokovno usposobljen zaposleni, ki ga je odredbodajalec za to pooblastil, z zaznamkom „potrjujem pravilnost“ potrdi, da so izpolnjeni pogoji iz pravne obveznosti za plačilo predhodnega financiranja.

Člen 102

Zaznamek „odobreno za plačilo“ pri pogodbah o izvedbi javnega naročila za vmesna plačila in plačila razlike

(člen 88 finančne uredbe)

Za vmesna plačila in plačila razlike po pogodbah o izvedbi javnega naročila zaznamek „odobreno za plačilo“ potrjuje:

Zaznamek „potrjujem pravilnost“ iz točke (b) prvega odstavka potrjuje, da so bile storitve, predvidene v pogodbi, pravilno opravljene ali da je bilo blago, predvideno v pogodbi, pravilno dobavljeno ali da so bile gradnje, predvidene v pogodbi, pravilno izvedene. Za blago in gradnje uradnik ali drug uslužbenec, ki je za to strokovno usposobljen, pripravi začasno potrdilo o prevzemu in na koncu garancijske dobe, določene v pogodbi, končno potrdilo o prevzemu. Ti dve potrdili štejeta kot zaznamek „potrjujem pravilnost“.

Za ponavljajoča se plačila naročnin ali tečajev usposabljanja zaznamek „potrjujem pravilnost“ potrjuje, da je upravičenost upnika skladna z zadevnimi dokumenti, ki utemeljujejo plačilo.

Člen 103

Zaznamek „odobreno za plačilo“ pri nepovratnih sredstvih za vmesna plačila in plačila razlike

(člen 88 finančne uredbe)

Za vmesna plačila in plačila razlike pri nepovratnih sredstvih zaznamek „odobreno za plačilo“ potrjuje:

Uradnik ali drug uslužbenec, ki je za to strokovno usposobljen in ki ga je odgovorni odredbodajalec za to pooblastil, z zaznamkom iz točke (b) prvega odstavka potrdi, da je ukrep ali program dela, ki ga izvaja upravičenec, v vseh vidikih v skladu s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev, vključno s tem, kadar je to ustrezno, da so stroški, ki jih je prijavil upravičenec, utemeljeni.

Člen 104

Zaznamek „odobreno za plačilo“ pri odhodkih za zaposlene

(člen 88 finančne uredbe)

Za plačila odhodkov za zaposlene zaznamek „odobreno za plačilo“ potrjuje, da obstajajo naslednja dokazila:

V obračunu stroškov službenega potovanja iz točke (d)(ii) prvega odstavka so navedeni kraj službenega potovanja, datumi in ure odhoda in prihoda v kraj službenega potovanja, stroški prevoza, dnevnice in drugi stroški, primerno odobreni na osnovi predloženih dokazil.

Člen 105

Materialna oblika zaznamka „odobreno za plačilo“

(člen 88 finančne uredbe)

V sistemu, ki ni računalniško podprt, ima zaznamek „odobreno za plačilo“ obliko žiga, ki vsebuje podpis odgovornega odredbodajalca ali strokovno usposobljenega zaposlenega, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to pooblastil v skladu s členom 100. V računalniško podprtem sistemu ima zaznamek „odobreno za plačilo“ obliko elektronsko zaščitene potrditve odgovornega odredbodajalca ali strokovno usposobljenega zaposlenega, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to pooblastil.

Člen 106

Materialna oblika zaznamka „potrjujem pravilnost“

(člen 88 finančne uredbe)

V sistemu, ki ni računalniško podprt, ima zaznamek „potrjujem pravilnost“ obliko žiga, ki vsebuje podpis odgovornega odredbodajalca ali strokovno usposobljenega zaposlenega, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to pooblastil v skladu s členom 101. V računalniško podprtem sistemu ima zaznamek „potrjujem pravilnost“ obliko elektronsko zaščitene potrditve strokovno usposobljenega zaposlenega, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to pooblastil.

Oddelek 3

Odobritev plačil

Člen 107

Preverjanja plačil, ki jih izvede odredbodajalec

(člen 89 finančne uredbe)

Pri pripravi naloga za plačilo odgovorni odredbodajalec zagotovi:

Člen 108

Obvezni podatki na nalogu za plačilo in predložitev računovodji

(člen 89 finančne uredbe)

1.  V nalogu za plačilo se navedejo:

2.  Nalog za izplačilo odgovorni odredbodajalec opremi z datumom in podpiše ter pošlje računovodji.

Oddelek 4

Plačilo odhodkov

Člen 109

Vrste plačil

(člen 90 finančne uredbe)

1.  Predhodno financiranje zagotavlja likvidnostna sredstva. Lahko se razdeli na več plačil v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2.  Vmesno plačilo, ki se lahko ponovi, je lahko namenjeno za kritje odhodkov zaradi izvajanja sporazuma ali sklepa ali za plačilo storitev, blaga ali gradenj, končanih in/ali dostavljenih v vmesnih fazah izvajanja naročila. Z vmesnimi plačili se lahko v celoti ali deloma obračuna predhodno financiranje, brez poseganja v določbe temeljnega akta.

3.  Zaključevanje odhodkov ima obliko plačila razlike, ki ga ni mogoče ponoviti in s katerim se obračunajo vsa predhodna plačila, ali obliko naloga za izterjavo.

Člen 110

Dokazila

(člen 90 finančne uredbe)

1.  Predhodno financiranje se plača na podlagi pogodbe, sklepa, sporazuma ali temeljnega akta ali na podlagi dokazil, ki omogočajo, da se preveri, ali se upoštevajo pogoji iz zadevne pogodbe, sklepa ali sporazuma, in sicer tudi takrat, ko je razdeljeno na več plačil. Če je datum plačila za predhodno financiranje določen v navedenih instrumentih, plačilo dolgovanega zneska ni odvisno od nadaljnjih zahtev.

2.  Vmesna plačila in plačila razlike temeljijo na dokazilih, ki omogočajo, da se preveri, ali se financirani ukrep izvaja v skladu s temeljnim aktom ali sklepom ali v skladu s pogoji iz pogodbe ali sporazuma.

3.  Odgovorni odredbodajalec v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja določi vrsto dokazil iz tega člena v skladu s temeljnim aktom, sklepi, pogodbami in sporazumi. Vmesna in končna poročila o tehničnem in finančnem izvajanju štejejo za dokazila za namene odstavka 2.

4.  Odgovorni odredbodajalec hrani dokazila v skladu s členom 48.

Oddelek 5

Roki za izvrševanje odhodkov

Člen 111

Roki za plačila in zamudne obresti

(člen 92 finančne uredbe)

1.  Rok za izvršitev plačil vključuje potrjevanje, odobravanje in plačilo odhodkov.

Teči začne od dne prejema zahtevka za plačilo.

Služba, ki jo je pooblastil odgovorni odredbodajalec, zahtevek za plačilo čim prej evidentira in šteje se, da je bil zahtevek za plačilo prejet na datum evidentiranja.

Za datum plačila šteje datum, na katerega je bremenjen račun institucije.

2.  Zahtevek za plačilo vključuje naslednje bistvene elemente:

Če manjka eden ali več bistvenih elementov, se zahtevek za plačilo zavrne.

Upnik se o zavrnitvi in razlogih zanjo čim prej pisno obvesti, najpozneje pa v 30 koledarskih dneh od datuma, ko je bil prejet zahtevek za plačilo.

3.  V primeru začasne prekinitve iz člena 92(2) finančne uredbe začne preostali čas za plačilo ponovno teči od dne prejema zahtevanih informacij ali popravljene dokumentacije ali po tem, ko je opravljeno potrebno naknadno preverjanje, vključno s pregledi na kraju samem.

4.  Po izteku rokov iz člena 92(1) finančne uredbe je upnik upravičen do obresti v skladu z naslednjima pogojema:

Kadar so izračunane obresti v skladu s prvim pododstavkom enake ali manjše od 200 EUR, se plačajo upniku samo na zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila.

5.  Vsaka institucija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o upoštevanju rokov in o prekinitvi rokov iz člena 92 finančne uredbe. Poročilo Komisije se priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe.

POGLAVJE 7

Informacijski sistemi

Člen 112

Opis informacijskih sistemov

(člen 93 finančne uredbe)

Kadar se v procesu izvrševanja proračuna uporabljajo računalniški sistemi in podsistemi, je potreben popoln opis zadnjega stanja vsakega sistema ali podsistema.

Vsak opis vsebuje vsebino vseh podatkovnih polj in opis, kako sistem obravnava vsako posamezno operacijo. Opis podrobno prikazuje, kako sistem zagotavlja obstoj popolne revizijske sledi za vsako operacijo.

Člen 113

Redno izdelovanje varnostnih kopij

(člen 93 finančne uredbe)

Podatki v računalniških sistemih in podsistemih se redno shranjujejo na varnostne kopije in hranijo na varnem mestu.

POGLAVJE 8

Notranji revizor

Člen 114

Imenovanje notranjega revizorja

(člen 98 finančne uredbe)

1.  Vsaka institucija imenuje svojega notranjega revizorja v skladu z ureditvijo, ki jo prilagodi svojim posebnostim in potrebam. Institucija o imenovanju notranjega revizorja obvesti Evropski parlament in Svet.

2.  Vsaka institucija v skladu s svojimi posebnostmi in potrebami določi obseg nalog notranjega revizorja ter podrobno določi cilje in postopke za izvajanje notranjerevizijske funkcije, pri čemer ustrezno upošteva mednarodne standarde notranjega revidiranja.

3.  Institucija lahko na podlagi svojih posebnih pristojnosti za notranjega revizorja imenuje uradnika ali drugega uslužbenca, za katerega veljajo kadrovski predpisi in ki je državljan države članice.

4.  Če dve ali več institucij imenuje istega notranjega revizorja, se dogovorita oz. dogovorijo o potrebni ureditvi, da revizor odgovarja za svoja dejanja v skladu s členom 119.

5.  Ko notranji revizor preneha opravljati svoje dolžnosti, institucija o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 115

Sredstva notranjega revizorja

(člen 99 finančne uredbe)

Institucija zagotovi notranjemu revizorju potrebna sredstva, da lahko ta ustrezno izvaja svojo revizijsko funkcijo, in listino o delu notranjega revizorja, ki podrobno določa njegove naloge, dolžnosti in obveznosti.

Člen 116

Program dela

(člen 99 finančne uredbe)

1.  Notranji revizor sprejme svoj program dela in ga predloži instituciji.

2.  Institucija lahko zaprosi notranjega revizorja, da izvaja tudi revizije, ki niso vključene v program dela iz odstavka 1.

Člen 117

Poročila notranjega revizorja

(člen 99 finančne uredbe)

1.  Notranji revizor instituciji predloži letno notranjerevizijsko poročilo iz člena 99(3) finančne uredbe, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, glavna priporočila, ki jih je dal, ter ukrepe, sprejete na podlagi teh priporočil.

V tem letnem poročilu navede tudi kakršne koli sistemske težave, ki jih je odkrila posebna komisija, ustanovljena na podlagi člena 73(6) finančne uredbe.

2.  Vsaka institucija prouči, ali so priporočila, dana v poročilih njenega notranjega revizorja, primerna za izmenjavo najboljših praks z drugimi institucijami.

3.  Notranji revizor se pri pripravi poročila osredotoči zlasti na splošno spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja in zagotovi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za stalno izboljševanje in krepitev njegove uporabe.

Člen 118

Neodvisnost

(člen 100 finančne uredbe)

Notranji revizor je pri izvajanju svojih revizijskih nalog popolnoma neodvisen. Ne smejo se mu dajati navodila niti se ne sme na kakršen koli način omejevati pri izvajanju funkcij, ki so mu na podlagi njegovega imenovanja dodeljene v skladu s finančno uredbo.

Člen 119

Odgovornost notranjega revizorja

(člen 100 finančne uredbe)

Sama institucija lahko v skladu s postopkom iz tega člena ukrepa tako, da njen notranji revizor kot uradnik ali drug uslužbenec, za katerega veljajo kadrovski predpisi, odgovarja za svoja dejanja.

Institucija sprejme utemeljen sklep za začetek preiskave. Ta sklep se pošlje zadevni osebi. Institucija lahko na svojo neposredno odgovornost za izvajanje preiskave zadolži enega ali več uradnikov iz razreda, ki je enak ali višji od razreda zadevnega zaposlenega. Med preiskavo ima zadevna oseba pravico izraziti svoja stališča.

Poročilo o preiskavi se pošlje zadevni osebi, ki jo nato institucija zasliši o predmetu tega poročila.

Na podlagi poročila in zaslišanja institucija sprejme obrazložen sklep, s katero konča postopek, ali pa obrazložen sklep v skladu s členoma 22 in 86 kadrovskih predpisov ter Priloge IX h kadrovskim predpisom. Sklepi, s katerimi se izrečejo disciplinski ukrepi ali denarne kazni, se uradno pošljejo zadevni osebi ter v vednost drugim institucijam Računskemu sodišču.

V zvezi s takšnimi sklepi lahko zadevna oseba v skladu z določbami kadrovskih predpisov začne postopek pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 120

Postopek pred Sodiščem Evropske unije

(člen 100 finančne uredbe)

Brez poseganja v pravna sredstva, ki jih predvidevajo kadrovski predpisi, lahko notranji revizor neposredno začne postopek pred Sodiščem Evropske unije glede vsakega dejanja, ki se nanaša na opravljanje njegovih dolžnosti notranjega revizorja. Takšen postopek je treba začeti v treh mesecih od datuma uradnega obvestila o zadevnem dejanju.

Preiskave in zaslišanja v takšnih postopkih se izvedejo v skladu s členom 91(5) kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.

▼M1

NASLOV V

JAVNA NAROČILA IN KONCESIJE

▼B

POGLAVJE 1

Splošne določbe

▼M1

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 121

Področje uporabe in opredelitve pojmov

(člen 101(2) finančne uredbe)

1.  Pogodbe o nepremičninah zajemajo nakup, dolgoročni zakup, užitek, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za zemljišča, že zgrajene zgradbe ali druge nepremičnine.

2.  Naročila blaga zajemajo nakup, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za blago. Naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.

3.  Naročila gradenj zajemajo izvajanje ali načrtovanje in izvajanje gradenj v zvezi z eno od dejavnosti iz Priloge II k Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), ter izvedbo gradenj na kakršen koli način, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

„Gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske in tehnične funkcije.

4.  Naročila storitev zajemajo vse intelektualne in neintelektualne storitve, razen storitev, ki jih pokrivajo naročila blaga, naročila gradenj in pogodbe o nepremičninah.

5.  V primeru mešanih javnih naročil, ki vključujejo blago in storitve, se glavni predmet določi s primerjavo vrednosti zadevnega blaga ali storitev.

Javno naročilo, ki zajema eno vrsto javnih naročil (gradenj, blaga ali storitev) in koncesije (gradenj ali storitev), se dodeli v skladu z določbami, ki se uporabljajo za javna naročila.

6.  Vsi sklici na nomenklature v okviru javnih naročil temeljijo na „enotnem besednjaku javnih naročil (CPV)“ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).

7.  Za predložitev ponudbe ali prijave za sodelovanje javni naročnik ne sme zahtevati, da ima skupina gospodarskih subjektov dano pravno obliko, vendar se lahko od izbrane skupine zahteva, da pridobi dano pravno obliko, potem ko ji je bilo oddano javno naročilo, če je ta sprememba potrebna za ustrezno izvedbo javnega naročila.

8.  Vse izmenjave z izvajalci, vključno s sklepanjem pogodb in vsemi njihovimi dopolnili, lahko potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo, ki jih vzpostavi javni naročnik.

9.  Sistemi za elektronsko izmenjavo izpolnjujejo naslednje zahteve:

10.  Za podatke, poslane ali prejete prek takega sistema, velja pravna domneva o celovitosti podatkov ter točnosti datuma in ure pošiljanja ali prejemanja podatkov, kot sta navedena v sistemu.

Dokument, ki je bil poslan ali priglašen prek takšnega sistema, šteje kot enakovreden papirnemu dokumentu, je dopustno dokazno gradivo v pravnih postopkih, šteje kot izvirnik in zanj velja pravna domneva o njegovi pristnosti in celovitosti, če ne vsebuje nobenih dinamičnih lastnosti, ki jih je mogoče samodejno spreminjati.

Elektronski podpisi iz točke (b) odstavka 9 imajo enak pravni učinek kot lastnoročni podpisi.

Člen 122

Okvirne pogodbe in posebne pogodbe

(člen 101(2) finančne uredbe)

1.  Trajanje okvirnih pogodb ne sme biti daljše od štirih let, razen v izjemnih primerih, utemeljenih zlasti s predmetom okvirne pogodbe.

Posebne pogodbe, ki temeljijo na okvirnih pogodbah, se sklenejo v skladu s pogoji iz okvirne pogodbe.

Pri sklepanju posebnih pogodb stranke ne smejo bistveno spreminjati okvirne pogodbe.

2.  Kadar se okvirna pogodba sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se posebne pogodbe sklenejo v okviru pogojev, določenih v okvirni pogodbi.

V ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko javni naročniki pisno posvetujejo z izvajalcem ter od njega po potrebi zahtevajo dopolnitev njegove ponudbe.

3.  Kadar se okvirna pogodba sklepa z več gospodarskimi subjekti (v nadaljnjem besedilu: večkratna okvirna pogodba), je lahko v obliki ločenih pogodb, ki vsebujejo enake pogoje in se podpišejo z vsakim izvajalcem.

Posebne pogodbe, ki temeljijo na okvirnih pogodbah, sklenjenih z več gospodarskimi subjekti, se izvedejo na enega od naslednjih načinov:

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila iz točke (c) drugega pododstavka se določi tudi, kateri pogoji veljajo za ponovno javno zbiranje ponudb.

4.  Večkratna okvirna pogodba s ponovnim javnim zbiranjem ponudb se sklene z najmanj tremi gospodarskimi subjekti, pod pogojem, da obstaja zadostno število dopustnih ponudb v skladu s členom 158(4).

Javni naročnik se pri sklenitvi posebne pogodbe s ponovnim javnim zbiranjem ponudb med izvajalci pisno posvetuje z izvajalci in jim določi dovolj dolg rok za predložitev posebnih ponudb. Posebne ponudbe se predložijo pisno. Javni naročnik vsako posebno pogodbo sklene s ponudnikom, ki je na podlagi meril za oddajo, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na okvirno pogodbo, predložil ekonomsko najugodnejšo posebno ponudbo.

5.  V sektorjih, v katerih se cene hitro spreminjajo in tehnologija hitro razvija, okvirne pogodbe, ki se sklenejo brez ponovnega javnega zbiranja ponudb, vsebujejo določbo o vmesnem pregledu ali sistemu primerjalne analize. Če pogoji, ki so bili najprej določeni, po vmesnem pregledu ne ustrezajo več gibanjem cen ali tehnološkemu razvoju, javni naročnik ne sme uporabiti zadevne okvirne pogodbe in sprejme ustrezne ukrepe, da bi jo odpovedal.

6.  Proračunske obveznosti se prevzamejo za posebne pogodbe, ki se sklenejo na podlagi okvirnih pogodb.

Oddelek 2

Obveščanje javnosti

Člen 123

Oglaševanje postopkov, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali za javna naročila, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24/EU

(člen 103(1) finančne uredbe)

1.  Obvestila za objavo v Uradnem listu Evropske unije vključujejo vse informacije, določene v zadevnih standardnih obrazcih iz Direktive 2014/24/EU, da se zagotovi preglednost postopka.

2.  Javni naročnik lahko svoje namere glede načrtovanih javnih naročil za proračunsko leto sporoči z objavo predhodnega informativnega obvestila. Navedeno obvestilo zajema obdobje, ki je enako ali krajše od 12 mesecev od datuma, ko je bilo obvestilo poslano Uradu za publikacije.

Javni naročnik lahko predhodno informativno obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije ali v svojem profilu kupca. V slednjem primeru se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o objavi v profilu kupca.

3.  Obvestilo o javnem naročilu se uporabi kot način izvedbe postopka z ocenjeno vrednostjo, ki je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, razen postopka iz člena 134 te uredbe.

4.  Javni naročnik Uradu za publikacije pošlje obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka najpozneje 30 dni po podpisu pogodbe ali okvirne pogodbe z vrednostjo, ki je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe.

Obvestila v zvezi z javnimi naročili, ki temeljijo na dinamičnem nabavnem sistemu, se lahko združijo na trimesečni osnovi. V takem primeru javni naročnik obvestilo pošlje najpozneje 30 dni po koncu vsakega trimesečja.

Za posebne pogodbe, sklenjene na podlagi okvirnih pogodb, se obvestila o oddaji javnega naročila ne objavijo.

5.  Javni naročnik obvestilo o oddaji javnega naročila objavi:

6.  Javni naročnik v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi javnega naročila med njegovim trajanjem v primerih iz točk (a) in (b) člena 114a(3) finančne uredbe, kadar je vrednost spremembe enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v členu 118(1) finančne uredbe.

7.  V primeru medinstitucionalnega postopka je javni naročnik, odgovoren za postopek, odgovoren za ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti.

Člen 124

Oglaševanje postopkov, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali ne spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24/EU

(člen 103(2) finančne uredbe)

1.  Postopki z ocenjeno vrednostjo javnega naročila, nižjo od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, se oglašujejo na ustrezen način. Takšno oglaševanje vključuje ustrezno predhodno obveščanje na internetu ali obvestilo o javnem naročilu, za javna naročila, oddana v skladu s postopkom iz člena 136 te uredbe, pa objavo razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije. Ta obveznost ne velja za postopek iz člena 134 te uredbe in postopek s pogajanji za javna naročila zelo nizke vrednosti na podlagi člena 137(2) te uredbe.

2.  Za javna naročila, oddana v skladu s točkama (g) in (i) člena 134 te uredbe, javni naročnik Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 30. junija naslednjega proračunskega leta pošlje seznam javnih naročil. V primeru Komisije se priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe.

3.  Informacije o oddaji javnega naročila vključujejo ime izvajalca, dodeljeni znesek in predmet javnega naročila, v primeru neposrednih in posebnih pogodb pa so v skladu s členom 21(3).

Javni naročnik seznam javnih naročil na svojem internetnem mestu objavi najpozneje 30. junija naslednjega proračunskega leta za:

Za namene točke (e) drugega pododstavka se lahko objavljene informacije za posameznega izvajalca in isti predmet združijo.

4.  V primeru medinstitucionalnih okvirnih pogodb je vsak javni naročnik odgovoren za oglaševanje svojih posebnih pogodb in njihovih sprememb pod pogoji iz odstavka 3.

Člen 125

Objava obvestil

(člen 103(1) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik obvestila iz členov 123 in 124 v elektronski obliki pripravi in pošlje Uradu za publikacije.

2.  Urad za publikacije obvestila iz členov 123 in 124 v Uradnem listu Evropske unije objavi najpozneje:

3.  Javni naročnik mora obvestila poslati tako, da lahko predloži dokazilo o datumu, ko so bila odposlana.

Člen 126

Druge oblike oglaševanja

(člen 103(2) finančne uredbe)

Poleg oglaševanja iz členov 123 in 124 se lahko postopki oddaje javnega naročila oglašujejo tudi na druge načine, zlasti v elektronski obliki. Vsako tako oglaševanje se sklicuje na obvestilo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, če je bilo to objavljeno, in se ne sme pojaviti pred objavo tega obvestila, ki je edino verodostojno.

Takšno oglaševanje ne sme povzročiti diskriminacije med kandidati ali ponudniki ali vsebovati drugih podatkov, kot so podatki, ki jih je vsebovalo obvestilo o javnem naročilu, če je bilo objavljeno.

Oddelek 3

Postopki oddaje javnega naročila

Člen 128

Najmanjše število kandidatov in ureditve za pogajanja

(člen 104(4) finančne uredbe)

1.  V omejenem postopku in postopkih iz točk (a) in (b) člena 136(1) in člena 136a je najmanjše število kandidatov pet.

2.  V konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu, partnerstvu za inovacije, pregledu možnosti na lokalnem trgu na podlagi člena 134(1)(g) in postopku s pogajanji za javna naročila nizke vrednosti na podlagi člena 137(1) je najmanjše število kandidatov tri.

3.  Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata v naslednjih primerih:

4.  Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor, manjše od najmanjšega števila iz odstavkov 1 in 2, lahko javni naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidate, ki imajo zahtevane zmogljivosti. Pri tem ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki od začetka niso izrazili želje po sodelovanju ali jih od začetka ni povabil k sodelovanju.

5.  Med pogajanji javni naročnik zagotovi enako obravnavanje vseh ponudnikov.

Pogajanja se lahko odvijajo po zaporednih fazah, tako da se zmanjšuje število ponudb, o katerih bodo tekla pogajanja, z uporabo meril za oddajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo to možnost izkoristil.

6.  Za postopke iz točk (d) in (g) člena 134(1) in členov 136a in 137 javni naročnik povabi vsaj vse gospodarske subjekte, ki so po predhodnem obveščanju iz člena 124(1) ali pregledu možnosti na lokalnem trgu ali projektnem natečaju prijavili interes.

Člen 129

Partnerstvo za inovacije

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.  Cilj partnerstva za inovacije je razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali inovativnih gradenj ter poznejša nabava zagotovljenih gradenj, blaga ali storitev, pod pogojem, da ustrezajo kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med javnimi naročniki in partnerji.

Partnerstvo za inovacije se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij; to lahko vključuje dokončanje gradenj, proizvodnjo proizvodov ali izvajanje storitev. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji.

Javni naročnik se lahko na podlagi teh vmesnih ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali – v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji – za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da lahko uporabi možnost prekinitve in pod kakšnimi pogoji to lahko stori.

2.  Javni naročnik pred začetkom partnerstva za inovacije preveri trg v skladu s členom 137a in se prepriča, da gradnja, blago ali storitev ne obstaja na trgu ali kot razvojna dejavnost, ki je skoraj zrela za trg.

Upošteva se ureditev za pogajanja iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli potrebo po inovativnih gradnjah, blagu ali storitvah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom gradenj, blaga ali storitev, že dostopnih na trgu. Navede, kateri elementi tega opisa določajo minimalne zahteve. Navedene informacije so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg zahtevane rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Javni naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Javna naročila se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo v skladu s členom 110(4) finančne uredbe.

3.  Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi ureditve, ki veljajo za pravice intelektualne lastnine.

Javni naročnik v okviru partnerstva za inovacije drugim partnerjem ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih v okviru partnerstva sporoči posamezen partner, če nima njegovega soglasja.

Javni naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Ocenjena vrednost gradenj, blaga ali storitev ni nesorazmerna glede na naložbe, ki so potrebne za njihov razvoj.

Člen 130

Projektni natečaji

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.  Za projektne natečaje veljajo pravila o oglaševanju iz člena 123, lahko pa vključujejo tudi podelitve nagrad.

Če je število kandidatov na projektnem natečaju omejeno, javni naročnik določi jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje.

Število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, mora biti zadostno, da je zagotovljena resnična konkurenca.

2.  Žirijo imenuje odgovorni odredbodajalec. Sestavljajo jo izključno fizične osebe, ki so niso povezane s kandidati na natečaju. Če se od kandidatov na natečaju zahtevajo posebne poklicne kvalifikacije, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enake ali enakovredne kvalifikacije.

Žirija je pri sprejemanju mnenj samostojna. Mnenja sprejema na podlagi projektov, ki jih predložijo anonimno kandidati, in izključno na podlagi meril iz obvestila o natečaju.

3.  Predlogi žirije na podlagi vsebine posameznega projekta, njene ocene in ugotovitve se evidentirajo v poročilu, ki ga podpišejo vsi člani žirije.

Kandidati ostanejo anonimni, dokler žirija ne da svojega mnenja.

Žirija lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve projekta odgovorijo na vprašanja, navedena v poročilu. Sestavi se popolno poročilo o nastalem dialogu.

4.  Javni naročnik nato sprejme sklep o dodelitvi, v katerem navede ime in naslov izbranega kandidata ter razloge za izbiro, pri čemer se sklicuje na merila iz obvestila o natečaju, zlasti če ne upošteva predloga iz mnenja žirije.

Člen 131

Dinamični nabavni sistem

(člen 104(6) finančne uredbe)

1.  Dinamični nabavni sistem je popolnoma elektronski postopek za nabavo pogosto uporabljenih postavk, ki je v celotnem obdobju svoje veljavnosti odprt za vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje merila za izbor. Lahko se razdeli na kategorije gradenj, blaga ali storitev, ki so objektivno opredeljene na podlagi značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo potekal v okviru zadevne kategorije. V tem primeru je treba za vsako kategorijo določiti merila za izbor.

2.  Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi naravo in ocenjeno količino načrtovanih nabav ter vse potrebne informacije o nabavnem sistemu, uporabljeni elektronski opremi ter tehnični ureditvi in specifikacijah za povezavo.

3.  Javni naročnik vsem gospodarskim subjektom v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema omogoči, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu. Svojo oceno takih prijav poda v 10 delovnih dneh od prejema navedene prijave. Ta rok se v posameznih upravičenih primerih lahko podaljša na 15 delovnih dni. Javni naročnik lahko obdobje ocenjevanja podaljša, če v vmesnem času ni objavljen razpis za zbiranje ponudb.

Javni naročnik kandidata čim prej obvesti, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema.

4.  Javni naročnik povabi vse kandidate, sprejete v sistem v okviru zadevne kategorije, da v razumnem roku predložijo svojo ponudbo. Javni naročnik javno naročilo odda ponudniku, ki je na podlagi meril za oddajo iz obvestila o javnem naročilu predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ta merila je po potrebi mogoče podrobneje določiti v razpisu za zbiranje ponudb.

5.  Javni naročnik obdobje veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema navede v obvestilu o javnem naročilu.

Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kot štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih.

Javni naročnik tega sistema ne sme uporabljati tako, da bi preprečeval, omejeval ali izkrivljal konkurenco.

Člen 132

Konkurenčni dialog

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik svoje potrebe in zahteve, merila za oddajo javnega naročila in okvirni časovni razpored opredeli v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu.

Javno naročilo odda ponudbi z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo.

2.  Javni naročnik začne dialog s kandidati, ki izpolnjujejo merila za izbor, da bi tako prepoznal in opredelil najprimernejša sredstva za izpolnitev svojih potreb. Med tem dialogom lahko z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih oddaje javnega naročila, vendar ne sme spremeniti svojih potreb in zahtev ter meril za oddajo javnega naročila, kakor je določeno v odstavku 1.

Javni naročnik med dialogom zagotovi enako obravnavanje vseh ponudnikov in ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih sporoči ponudnik, razen če se ponudnik odpove zaupnosti.

Konkurenčni dialog se lahko odvija po zaporednih fazah, tako da se zmanjšuje število rešitev, ki so predmet razprav, z uporabo objavljenih meril za oddajo, če je ta možnost predvidena v obvestilu o javnem naročilu ali v opisnem dokumentu.

3.  Javni naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.

Potem ko javni naročnik preostale ponudnike obvesti o zaključku dialoga, jih povabi k predložitvi končnih ponudb na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in določene med dialogom. Te ponudbe vsebujejo vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

Na zahtevo javnega naročnika se lahko te končne ponudbe pojasnijo, podrobneje opredelijo in optimizirajo, pod pogojem, da to ne pomeni bistvenih sprememb ponudbe ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Javni naročnik lahko s ponudnikom, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izvede pogajanja, da se potrdijo obveze iz ponudbe, pod pogojem, da to ne povzroči spreminjanja bistvenih elementov ponudbe ter ne pomeni tveganja v smislu izkrivljanja konkurence ali diskriminacije.

4.  Javni naročnik lahko določi plačila za izbrane kandidate, ki so sodelovali v dialogu.

Člen 133

Medinstitucionalni postopki

(člen 104a(1) Finančne uredbe)

V primeru medinstitucionalnih postopkov postopek in poznejšo neposredno ali okvirno pogodbo ureja en javni naročnik, ki deluje v svojem imenu in v imenu drugih zadevnih javnih naročnikov.

V obvestilu o javnem naročilu se navedejo javni naročniki iz člena 104a(1) finančne uredbe, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, institucija, odgovorna za postopek, in celotni znesek javnih naročil za vse navedene javne naročnike.

Člen 134

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu

(člen 104(5) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik, ki uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu, upošteva ureditev za pogajanja iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe.

Javni naročnik lahko postopek s pogajanji uporabi ne glede na ocenjeno vrednost javnega naročila v naslednjih primerih:

2.  Ponudba se šteje za neustrezno, kadar ni povezana s predmetom javnega naročila, prijava za sodelovanje pa se šteje za neustrezno, kadar za gospodarski subjekt velja kateri od primerov izključitve na podlagi člena 106(1) finančne uredbe ali ne izpolnjuje meril za izbor.

3.  Izjemi iz točk (ii) in (iii) točke (b) odstavka 1 se uporabljata le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov pri opredelitvi javnega naročila.

4.  V primerih iz točke (e) odstavka 1 se v osnovnem projektu navedejo obseg mogočih novih storitev ali gradenj ter pogoji za njihovo oddajo. Že ob povabilu k predložitvi ponudb za osnovni projekt se navede morebitna uporaba postopka s pogajanji, pri čemer se pri uporabi mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali iz člena 265(1)(a), člena 267(1)(a) ali člena 269(1)(a) te uredbe na področju zunanjih ukrepov upoštevajo skupni ocenjeni stroški poznejših gradenj ali storitev. Kadar institucije javna naročila oddajo za svoj račun, se lahko navedeni postopek uporabi le med izvajanjem prvotnega javnega naročila in najpozneje v treh letih po podpisu zadevne pogodbe.

Člen 135

Uporaba konkurenčnega postopka s pogajanji ali konkurenčnega dialoga

(člen 104(5) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik, ki uporabi konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog, upošteva ureditev za pogajanja iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Javni naročnik lahko te postopke uporabi ne glede na ocenjeno vrednost javnega naročila v naslednjih primerih:

2.  Ponudba se šteje za nepravilno v naslednjih primerih:

3.  Ponudba se šteje za nesprejemljivo v naslednjih primerih:

4.  Javnemu naročniku v primerih iz točke (a) odstavka 1 ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v konkurenčni postopek s pogajanji vključi vse ponudnike, ki so izpolnili merila za izključitev in izbor, razen tistih, ki so predložili ponudbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je neobičajno nizka.

Člen 136

Postopek z razpisom za prijavo interesa

(člen 104(5) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik lahko za javna naročila v vrednosti, nižji od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali člena 265(1)(b) te uredbe, in brez poseganja v člena 134 in 135 te uredbe uporabi razpis za prijavo interesa za eno od naslednjega:

2.  Seznam, ki se pripravi na podlagi razpisa za prijavo interesa, velja največ štiri leta od datuma, na katerega je bilo objavljeno obvestilo iz člena 124(1).

Seznam, naveden v prvem pododstavku, lahko vsebuje podsezname.

Vsak zainteresirani gospodarski subjekt lahko prijavi interes kadar koli v času veljavnosti seznama, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.

3.  Kadar naj bi se oddalo javno naročilo, javni naročnik povabi vse kandidate oz. potencialne ponudnike na ustreznem seznamu ali podseznamu, da naredijo naslednje:

Člen 136a

Javna naročila srednje vrednosti

(člen 104(1) finančne uredbe)

Za javno naročilo srednje vrednosti v vrednosti, nižji od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, se lahko uporabi postopek s pogajanji v skladu z ureditvijo o pogajanjih iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Za takšne postopke se uporabljajo člen 124(1) ter odstavka 1 in 4 člena 128 te uredbe. Prvotno ponudbo lahko predložijo le kandidati, ki jih k temu hkrati in pisno povabi javni naročnik.

Člen 137

Javna naročila nizke vrednosti

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.  Za javno naročilo nizke vrednosti v vrednosti, ki ne presega 60 000 EUR, se lahko uporabi postopek s pogajanji v skladu z ureditvijo o pogajanjih iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Za takšne postopke se uporabljajo člen 124(1) ter odstavka 2 in 4 člena 128 te uredbe. Prvotno ponudbo lahko predložijo le kandidati, ki jih k temu hkrati in pisno povabi javni naročnik.

2.  Za javno naročilo zelo nizke vrednosti v vrednosti, ki ne presega 15 000 EUR, se lahko uporabi postopek s pogajanji v skladu z ureditvijo o pogajanjih iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Za takšne postopke se uporablja člen 128(3) te uredbe. Prvotno ponudbo lahko predložijo le kandidati, ki jih k temu hkrati in pisno povabi javni naročnik.

3.  Plačila za zneske odhodkov, katerih vrednost ne presega 1 000 EUR, se lahko izvršijo enostavno na podlagi računa brez predhodnega sprejetja ponudbe.

Člen 137a

Predhodno preverjanje trga

(člen 105(1) finančne uredbe)

1.  Za predhodno preverjanje trga lahko javni naročnik zaprosi za nasvete neodvisnih strokovnjakov ali organov oziroma gospodarskih subjektov ali jih sprejme. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka oddaje javnega naročila, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in transparentnosti.

2.  Kadar je gospodarski subjekt svetoval javnemu naročniku ali bil kako drugače vključen v pripravo postopka oddaje javnega naročila, javni naročnik z ustreznimi ukrepi iz člena 142 zagotovi, da se zaradi sodelovanja zadevnega gospodarskega subjekta konkurenca ne izkrivlja.

Člen 138

Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila

(člen 105(2) finančne uredbe)

1.  Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje:

Točka (d) prvega pododstavka se ne uporablja v primerih, kadar zaradi izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščin vzorca pogodbe ni mogoče uporabiti.

2.  Razpis za zbiranje ponudb vsebuje naslednje:

3.  Razpisne zahteve vsebujejo naslednje:

4.  Osnutek pogodbe vsebuje naslednje:

Za namene točke (g) prvega pododstavka, če je v javnem naročilu določeno prilagajanje cen, javni naročnik upošteva zlasti:

Točk (c) in (d) prvega pododstavka ni treba upoštevati pri pogodbah, sklenjenih v skladu s točko (m) člena 134(1).

Člen 139

Tehnične specifikacije

(člen 105(2) finančne uredbe)

1.  Tehnične specifikacije omogočajo enakopraven dostop vseh gospodarskih subjektov do postopkov oddaje javnega naročila in neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci.

Tehnične specifikacije vključujejo zahtevane lastnosti za gradnje, blago ali storitve, vključno z minimalnimi zahtevami, tako da ustrezajo uporabi, ki jo jim namenil javni naročnik.

2.  Lastnosti iz odstavka 1 lahko po potrebi vključujejo:

3.  Tehnične specifikacije se oblikujejo:

4.  Če javni naročnik uporabi možnost sklicevanja na specifikacije iz točke (a) odstavka 3, ne zavrne ponudbe z obrazložitvijo, da ponudba ni skladna z navedenimi specifikacijami, če ponudnik na kakršen koli ustrezen način dokaže, da predlagana rešitev na enakovreden način izpolnjuje zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

5.  Če javni naročnik uporabi možnost iz točke (b) odstavka 3, da določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, ne sme zavrniti ponudbe, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupnimi tehničnimi specifikacijami, mednarodnim standardom ali tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil.

Ponudnik na kakršen koli ustrezen način dokaže, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil javni naročnik.

6.  Kadar namerava javni naročnik naročiti gradnje, blago ali storitve z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko zahteva določen znak ali določene zahteve iz znaka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Javni naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predložijo poročilo o preskusih ali potrdilo, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), ali enakovreden organ za ugotavljanje skladnosti.

7.  Javni naročnik sprejme vsa druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v odstavku 6, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preskusih ali jih ne more pridobiti oziroma ne more pridobiti določenega znaka v ustreznih rokih, iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati navedenemu gospodarskemu subjektu, in pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo zahteve določenega znaka ali določene zahteve, ki jih je navedel javni naročnik.

8.  Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah niso navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, če bi to dajalo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bili nekateri proizvodi ali gospodarski subjekti s tem izločeni.

Takšna navedba je izjemoma dovoljena, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta javnega naročila. Pri takem sklicevanju se doda navedba „ali enakovredno“.

Člen 141

Izjava in dokaz, da za gospodarski subjekt ne velja kateri od primerov izključitve

(člena 106 in 107 finančne uredbe)

1.  Za namene člena 106(10) finančne uredbe javni naročnik sprejme enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) iz Direktive 2014/24/EU, če to ni mogoče, pa častno izjavo, podpisano in datirano, v kateri je navedeno, da za gospodarski subjekt ne velja noben od primerov iz odstavkov 1 in 4 člena 106 in iz člena 107 finančne uredbe oziroma zanj velja eden od primerov iz točke (a) člena 106(7) finančne uredbe.

Gospodarski subjekt lahko ponovno uporabi enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so ga uporabili že v prejšnjem postopku, če gospodarski subjekt potrdi, da so informacije v njem še vedno točne.

Kadar javni naročnik omeji število kandidatov na podlagi člena 104(3) finančne uredbe, vsi kandidati predložijo dokazila iz odstavka 3 tega člena.

Javni naročnik se lahko na podlagi izvedene ocene tveganja odloči, da ne bo zahteval enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila ali častne izjave v naslednjih primerih:

2.  Uspešen ponudnik v okviru roka, ki ga določi javni naročnik, in pred podpisom pogodbe v naslednjih primerih predloži dokazila iz odstavka 3, ki potrjujejo enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila ali častno izjavo:

3.  Javni naročnik sprejme kot zadosten dokaz, da za gospodarski subjekt ne velja noben od primerov, opisanih v točkah (a), (c), (d) ali (f) člena 106(1) finančne uredbe, izpisek iz sodnega registra novejšega datuma ali, če to ni mogoče, enakovreden dokument novejšega datuma, ki ga je izdal sodni ali upravni organ države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, ki dokazuje, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

Javni naročnik sprejme kot zadosten dokaz, da za gospodarski subjekt ne velja noben od primerov, opisanih v točki (a) ali (b) člena 106(1) finančne uredbe, potrdilo novejšega datuma, ki ga izda pristojni organ zadevne države.

Kadar zadevna država ne izda potrdila, lahko gospodarski subjekt predloži izjavo pod prisego pred sodnim organom ali notarjem ali, če to ni mogoče, slovesno izjavo pred upravnim organom ali usposobljenim strokovnim organom v državi, v kateri ima gospodarski subjekt sedež.

4.  Javni naročnik odstopi od obveznosti, da gospodarski subjekt predloži dokumentarna dokazila iz odstavka 3 v primeru mednarodnih organizacij, če lahko do njih brezplačno dostopa v nacionalni bazi podatkov oziroma če so takšna dokazila že bila predložena za drug postopek ter pod pogojem, da od datuma izdaje teh dokumentov ni preteklo več kot eno leto in da so še vedno veljavni.

V takšnem primeru gospodarski subjekt častno izjavi, da so bila dokumentarna dokazila že predložena v prejšnjem postopku, in potrdi, da v tem času ni bilo nobenih sprememb.

Člen 142

Ukrepi za preprečevanje izkrivljanja konkurence

(člen 107(1) finančne uredbe)

Ukrepi iz točke (c) člena 107(1) finančne uredbe vključujejo sporočanje zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka oddaje javnega naročila, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb.

Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni mogoče drugače zagotoviti skladnosti z načelom enakega obravnavanja.

Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi postopka oddaje javnega naročila ne more izkrivljati konkurence.

Člen 143

Delovanje baze podatkov sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev

(člen 108(1), (2), (3), (4) in (12) finančne uredbe)

Da se zagotovi delovanje baze podatkov iz člena 108(1) finančne uredbe, institucije, uradi, organi, agencije in subjekti iz točk (c), (d) in (e) člena 108(2) finančne uredbe imenujejo pooblaščene osebe.

Kadar je to potrebno, te pooblaščene osebe zagotovijo informacije iz člena 108(3) finančne uredbe. Dodeli se jim dostop v skladu z odstavkoma 4 in 12 člena 108 finančne uredbe.

Pooblaščene osebe, ki so jih subjekti iz točke (d) člena 108(2) finančne uredbe že imenovali v skladu s pravili posameznih sektorjev, se lahko uporabijo za namene člena 108(12) finančne uredbe.

Informacije subjektov iz točke (d) člena 108(2) finančne uredbe se posredujejo izključno prek sistema za upravljanje nepravilnosti, tj. avtomatiziranega informacijskega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija in se trenutno uporablja za poročanje o goljufijah in nepravilnostih v skladu s pravili posameznih sektorjev.

▼M1

Komisija za namene člena 108(4) finančne uredbe informacije, ki se posredujejo prek tega avtomatiziranega informacijskega sistema, da na voljo v bazi podatkov iz člena 108(1) finančne uredbe.

▼M1

Člen 144

Komisija

(člen 108(6) finančne uredbe)

1.  Predsednika komisije imenuje Komisija. Predsednik se izbere med nekdanjimi člani računskega sodišča, Sodišča ali nekdanjimi uradniki, ki so imeli vsaj položaj generalnega direktorja v instituciji Unije, ki ni Komisija. Izbere se na podlagi njegovih osebnih in strokovnih lastnosti, obsežnih izkušenj na področju pravnih in finančnih zadev ter dokazane usposobljenosti, neodvisnosti in integritete. Njegov mandat traja pet let in ne more biti podaljšan. Predsednik se imenuje kot posebni svetovalec v smislu člena 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

Predsednik komisije predseduje na vseh sejah komisije. Pri opravljanju svojih dolžnosti je neodvisen. Med njegovimi dolžnosti predsednika komisije in katerimi koli drugimi uradnimi dolžnostmi ni nobenega nasprotja interesov.

2.  Komisija imenuje dva stalna člana. En dodatni član predstavlja javnega naročnika predlagatelja, imenuje pa se v skladu z njegovo notranjo organizacijo.

3.  Stalni sekretariat komisije zagotovi naslednje:

4.  Vsak član komisije vsako predloženo zadevo prouči v skladu s pravili in postopki iz te uredbe, finančne uredbe in vsemi veljavnimi pravili, ki jih določi Komisija. Vsak član komisije mora pred svojim imenovanjem in v času opravljanja dolžnosti nemudoma razkriti vsa dejanja, ki bi lahko pomenila nasprotje interesov v smislu člena 57 finančne uredbe in člena 32 te uredbe. Člani komisije se izločijo iz vsake zadeve, v kateri imajo dejanske nasprotne interese.

5.  Poslovnik komisije sprejme Komisija.

Člen 146

Merila za izbor

(člen 110(2) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede merila za izbor, minimalne ravni zmogljivosti in dokazila, potrebna za dokazovanje te zmogljivosti. Vse zahteve so povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, kako naj skupine gospodarskih subjektov izpolnijo merila za izbor ob upoštevanju odstavka 6.

Kadar je javno naročilo razdeljeno na sklope, lahko javni naročnik določi minimalne stopnje zmogljivosti za posamezni sklop. Če je več sklopov oddanih istemu izvajalcu, lahko določi dodatne minimalne stopnje zmogljivosti.

2.  Kar zadeva zmogljivost opravljanja poklicne dejavnosti, lahko javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva, da izpolni vsaj enega od naslednjih pogojev:

3.  Kadar javni naročnik sprejema prijave za sodelovanje ali ponudbe, sprejme enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, če to ni mogoče, pa častno izjavo, v kateri je navedeno, da kandidat ali ponudnik izpolnjuje merila za izbor.

Javni naročnik lahko ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, naj predložijo posodobljeno izjavo ali vsa dokazila ali del dokazil, če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka.

Javni naročnik od kandidatov ali uspešnega ponudnika zahteva, naj predloži posodobljena dokazila, razen če so takšna dokazila že bila predložena za drug postopek ter pod pogojem, da je zadevna dokumentacija še vedno ažurna ali lahko do njih brezplačno dostopa v nacionalni bazi podatkov.

4.  Javni naročnik se lahko na podlagi svoje ocene tveganja odloči, da ne bo zahteval dokazil o pravni, regulativni, finančni in ekonomski sposobnosti ter tehnični in strokovni usposobljenosti gospodarskih subjektov v naslednjih primerih:

Če se javni naročnik odloči, da ne bo zahteval dokazil o pravni, regulativni, finančni in ekonomski sposobnosti ter tehnični in strokovni usposobljenosti gospodarskih subjektov, se ne sme izvršiti nobeno predhodno financiranje.

5.  Gospodarski subjekt lahko, kadar je to primerno in za določeno javno naročilo, uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezav, ki jih ima z njimi. V tem primeru mora dokazati javnemu naročniku, da bo imel na voljo potrebne vire za izvajanje javnega naročila, z zavezo, ki jo v ta namen dajo navedeni subjekti.

Glede pogojev v zvezi s tehničnimi in strokovnimi merili lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti.

Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomsko in finančno sposobnostjo, lahko javni naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila.

Javni naročnik lahko od ponudnika zahteva informacije o katerem koli delu javnega naročila, ki ga ponudnik namerava dati v podizvajanje, in o identiteti podizvajalcev.

Za gradnje ali storitve, ki se opravljajo v objektih pod neposrednim nadzorom javnega naročnika, javni naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu sporoči imena, kontaktne podatke in zakonite zastopnike svojih podizvajalcev, ki sodelujejo pri izvajanju javnega naročila, vključno z vsemi spremembami podizvajalcev.

6.  Javni organ preveri, ali subjekti, katerih sposobnosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, in predvideni podizvajalci, kadar podizvajanje pomeni pomemben delež javnega naročila, izpolnjujejo zadevna merila za izbor.

Javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta ali podizvajalca, ki ne izpolnjuje zadevnih meril za izbor.

7.  Javni naročnik lahko v zvezi z naročili gradenj, naročili storitev in naročili blaga, ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali sodelujoči v skupini, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov.

Člen 147

Ekonomska in finančna sposobnost

(člen 110(2) finančne uredbe)

1.  Da javni naročnik zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, lahko zahteva zlasti, da:

Za namene točke (a) prvega pododstavka najnižji letni promet ne sme presegati dvakratne ocenjene letne vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z naravo nakupa, ki jo javni naročnik pojasni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Javni naročnik za namene točke (b) prvega pododstavka metode in merila za takšne deleže pojasni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

2.  V primeru dinamičnih nabavnih sistemov se najvišji letni promet izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih javnih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.

3.  Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, katera dokazila mora gospodarski subjekt predložiti, da dokaže svojo ekonomsko in finančno sposobnost. Lahko zahteva zlasti enega ali več naslednjih dokumentov:

Kadar gospodarski subjekt zaradi katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva javni naročnik, lahko svojo ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega javni naročnik meni, da je ustrezen.

Člen 148

Tehnična in strokovna usposobljenost

(člen 110(2) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik preveri, ali kandidati ali ponudniki izpolnjujejo minimalna merila za izbor v zvezi s tehnično in strokovno usposobljenostjo v skladu z odstavki od 2 do 5.

2.  Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, katera dokazila mora gospodarski subjekt predložiti, da dokaže svojo tehnično in strokovno usposobljenost. Lahko zahteva enega ali več naslednjih dokumentov:

Za namene točke (i) točke (b) prvega pododstavka lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence javni naročnik po potrebi navede, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let.

Za namene točke (ii) točke (b) prvega pododstavka lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence javni naročnik po potrebi navede, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti.

3.  Če je blago zapleteno ali storitve zahtevne ali izjemoma, če se naročajo za posebne namene, se tehnična in strokovna usposobljenost lahko dokaže s preverjanjem, ki ga izvede javni naročnik ali v njegovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, s soglasjem tega organa. Pri takšnem preverjanju se pregledajo tehnična usposobljenost dobavitelja in njegove proizvodne zmogljivosti ter po potrebi njegove študijske in raziskovalne zmogljivosti ter način nadzora kakovosti.

4.  Kadar javni naročnik zahteva predložitev potrdil, ki jih sestavljajo neodvisni organi, pristojni za potrjevanje skladnosti gospodarskega subjekta s posameznimi standardi za zagotavljanje kakovosti, tudi o dostopnosti za invalide, se sklicuje na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, ki jih potrdijo pooblaščeni organi. Javni naročnik sprejme tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od gospodarskega subjekta, ki iz razlogov, za katere ni odgovoren, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku in pod pogojem, da gospodarski subjekt dokaže, da so predlagani ukrepi za zagotavljanje kakovosti v skladu z zahtevanimi standardi za zagotavljanje kakovosti.

5.  Kadar javni naročnik zahteva predložitev potrdil, ki jih sestavljajo neodvisni organi, pristojni za potrjevanje skladnosti gospodarskega subjekta s posameznimi sistemi ali standardi okoljskega ravnanja, se sklicuje na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo ali na druge sisteme okoljskega ravnanja, priznane v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), ali na druge standarde okoljskega ravnanja, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih pooblaščenih organov. Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere ni odgovoren, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, javni naročnik sprejme tudi druga dokazila o ukrepih za okoljsko ravnanje, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da so ti ukrepi enakovredni tistim, ki se zahtevajo v skladu z veljavnim sistemom ali standardom okoljskega ravnanja.

6.  Javni naročnik lahko sklepa, da gospodarski subjekt dovolj strokovno usposobljen za izvedbo javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti, če ugotovi navzkrižje interesov, ki lahko negativno vpliva na izvajanje javnega naročila.

Člen 149

Merila za oddajo

(člen 110(3) finančne uredbe)

1.  Merila kakovosti lahko vključujejo elemente, kot so tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti, postopek proizvodnje, zagotavljanja in trgovanja in kateri koli drugi določeni postopek v kateri koli fazi njihove življenjske dobe, organiziranost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega javnega naročila, poprodajne storitve, tehnična pomoč in pogoji dobave, kot so datum dobave, postopek dobave in rok za dobavo ali dokončanje del.

2.  Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativni ponder, ki ga dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se uporabi metoda najnižje cene. Navedeni ponderji se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko.

Ponderji, ki se uporabijo za cene ali stroške glede na druga merila, ne smejo povzročiti, da cena ali strošek ne bi imela nobenega vpliva.

Če ponderjev ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

3.  Javni naročnik lahko določi najnižje ravni kakovosti. Ponudbe, ki ne dosegajo teh ravni, se zavrnejo.

4.  Izračun stroškov v življenjski dobi v ustreznem obsegu zajema vse ali del naslednjih stroškov v življenjski dobi gradenj, blaga ali storitev:

5.  Če javni naročnik stroške oceni z izračunom stroškov v življenjski dobi, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede podatke, ki jih morajo predložiti ponudniki, in metodo, ki jo bo uporabil za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.

Metoda, uporabljena za oceno stroškov, ki se pripišejo zunanjim okoljskim vplivom, mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

Kadar je primerno, javni naročnik za izračun stroškov v življenjski dobi uporabi obvezne skupne metode iz Priloge XIII k Direktivi 2014/24/EU.

Člen 150

Uporaba elektronskih dražb

(člen 110(5) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik lahko uporabi elektronske dražbe, na katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, ali nove vrednosti za nekatere elemente ponudb.

Javni naročnik v ta namen elektronsko dražbo strukturira kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

2.  Pri odprtih ali omejenih postopkih ali konkurenčnih postopkih s pogajanji lahko javni naročnik določi, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Elektronska dražba se lahko izvede pri ponovnem javnem zbiranju ponudb med podpisniki okvirne pogodbe, kakor je določeno v členu 122(3)(b), ter ponovnem javnem zbiranju ponudb za javna naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 131.

Elektronska dražba temelji na enem od načinov oddajanja iz člena 110(4) finančne uredbe.

3.  Javni naročnik, ki se odloči za uporabo elektronske dražbe, to navede v obvestilu o javnem naročilu.

Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje naslednje podrobnosti:

4.  Vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, je treba hkrati z elektronskimi sredstvi povabiti, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter uporabljajo povezave v skladu z navodili. V navodilu se navedeta datum in čas začetka elektronske dražbe.

Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Začeti se ne sme prej kot dva delovna dneva po datumu, ko so bila povabila poslana.

5.  Povabilu se priloži rezultat popolne ocene zadevne ponudbe.

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporabi pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Navedena formula vključuje vrednotenje vseh meril, opredeljenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se določi formula za vsako variantno ponudbo posebej.

6.  Javni naročnik v vsaki fazi elektronske dražbe takoj vsem ponudnikom sporoči vsaj zadostne informacije, da lahko kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Kadar je bilo to prej določeno, lahko sporoči tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi ter objavi število udeležencev v kateri koli določeni fazi dražbe. Vendar pa v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti identitete ponudnikov.

7.  Javni naročnik elektronsko dražbo zaključi na enega ali več naslednjih načinov:

8.  Po zaključku elektronske dražbe javni naročnik glede na rezultate elektronske dražbe odda javno naročilo.

Člen 151

Neobičajno nizke ponudbe

(člen 110(5) finančne uredbe)

1.  Če je v ponudbi za dano javno naročilo ponujena cena ali strošek neobičajno nizek, javni naročnik pisno zahteva podrobno obrazložitev vseh postavk cene ali stroška, za katere meni, da so pomembne, in da ponudniku možnost, da predloži svoje pripombe.

Javni naročnik lahko upošteva zlasti pripombe, ki se nanašajo na:

2.  Javni naročnik lahko ponudbo zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov.

Javni naročnik zavrne ponudbo, če ugotovi, da je neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava.

3.  Če javni naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ponudbo le na tej podlagi zavrne šele, če ponudnik v ustreznem roku, ki ga določi javni naročnik, ne more dokazati, da je bila zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 PDEU.

Člen 152

Roki za prejem ponudb in prijav za sodelovanje

(člen 111(1) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik določi roke za prejem ponudb in prijav za sodelovanje.

Javni naročnik pri določanju rokov upošteva zahtevnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb. Roki so daljši od minimalnih rokov iz tega člena, kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po obisku lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem.

Roki se podaljšajo za pet dni v vsakem od naslednjih primerov:

▼B

2.  V odprtim postopkih za naročila, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 170(1), rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od 42 dni od dne, ko je naročnik odposlal v objavo obvestilo o javnem naročilu.

3.  V omejenih postopkih, v primerih uporabe konkurenčnega dialoga iz člena 132 in v postopkih s pogajanji po objavi obvestila o javnem naročilu za naročila nad mejnimi vrednostmi iz člena 170(1) rok za prejem prijav za sodelovanje ne sme biti krajši od 37 dni od dne, ko je naročnik odposlal v objavo obvestilo o javnem naročilu.

V omejenih postopkih za naročila, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 170(1), rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od 40 dni od dne, ko je odposlan razpis za zbiranje ponudb.

V postopkih po razpisu za prijavo interesa iz člena 136(1) pa rok:

▼M1

4.  V omejenem postopku in konkurenčnem postopku s pogajanji rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 30 dni od dne, ko je odposlan razpis za zbiranje ponudb.

5.  V dinamičnem nabavnem sistemu rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 10 dni od dne, ko je odposlan razpis za zbiranje ponudb.

6.  V postopkih po razpisu za prijavo interesa iz člena 136(1) pa rok:

7.  Javni naročnik lahko roke za prejem ponudbe skrajša za pet dni v primeru odprtega ali omejenega postopka, če se strinja, da se ponudbe lahko predložijo po elektronski poti.

Člen 153

Dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in rok za predložitev dodatnih informacij

(člen 111(1) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik z elektronskimi sredstvi omogoča neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od datuma objave obvestila o javnem naročilu ali od dne, ko je odposlan razpis za zbiranje ponudb, pri postopkih brez obvestila o javnem naročilu ali na podlagi člena 136.

Javni naročnik lahko v utemeljenih primerih dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pošlje z drugimi sredstvi, ki jih določi, če neposreden dostop z elektronskimi sredstvi ni mogoč iz tehničnih razlogov ali če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje zaupne informacije. V teh primerih se uporablja tretji pododstavek člena 152(1), razen v nujnih primerih iz člena 154(1).

Javni naročnik lahko določi zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Te zahteve objavi skupaj z informacijami o dostopu do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

2.  Javni organ dodatne informacije, povezane z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kakor hitro je mogoče, istočasno in v pisni obliki predloži vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom.

Javni naročnik ni dolžan odgovoriti na zahteve po dodatnih informacijah, predložene manj kot šest delovnih dni pred rokom za prejem ponudb.

3.  Javni naročnik rok za prejem ponudb podaljša, kadar:

Člen 154

Roki v nujnih primerih

(člen 111(1) finančne uredbe)

1.  Kadar ustrezno utemeljeni nujni razlogi onemogočijo uporabo najkrajših rokov iz člena 152(2) in člena 152(3) za odprte ali omejene postopke, lahko javni naročnik določi:

2.  V nujnih primerih je rok iz prvega pododstavka člena 153(2) in člena 153(3)(a) štiri dni.

Člen 155

Ureditve za predložitev ponudb

(člen 111(1) in (2) finančne uredbe)

1.  Ureditve za predložitev ponudb in prijav za sodelovanje določi javni naročnik, ki lahko izbere izključni način predložitve.

Izbrana sredstva sporočanja zagotavljajo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Razen za javna naročila pod mejno vrednostjo iz člena 118(1) finančne uredbe naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljajo, da:

3.  Kadar javni naročnik dovoli elektronsko predložitev ponudb in prijav za sodelovanje, predloženi dokumenti v elektronski obliki štejejo kot izvirniki.

4.  V primeru predložitve s pismom lahko kandidati ali ponudniki predložijo prijave za sodelovanje ali ponudbe:

5.  Kandidati ali ponudniki se s predložitvijo prijave za sodelovanje ali ponudbe strinjajo, da obvestilo o izidu postopka prejmejo po elektronski poti.

Člen 155a

Elektronski katalogi

(člen 111(7) finančne uredbe)

1.  Če je predpisana uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko javni naročnik zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskega kataloga ali vključitev elektronskega kataloga.

2.  Če se dovoli ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, javni naročnik:

3.  Če je bila po predložitvi ponudb v obliki elektronskih katalogov sklenjena večkratna okvirna pogodba, lahko javni naročnik določi, da se za določena javna naročila ponovno javno zbirajo ponudbe na podlagi posodobljenih katalogov z eno od naslednjih metod:

4.  Kadar javni naročnik uporabi metodo iz točke (b) odstavka 3, izvajalce obvesti o datumu in času, ko namerava zbrati informacije, ki so potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam določenega zadevnega javnega naročila, in izvajalcem omogoči, da odklonijo takšno zbiranje informacij.

Javni naročnik zagotovi, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Javni naročnik pred oddajo določenega javnega naročila zadevnemu izvajalcu predstavi zbrane informacije in mu s tem omogoči, da izpodbija ali potrdi, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.

Člen 156

Jamstva za resnost ponudbe

(člen 111(3) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik lahko zahteva jamstvo za resnost ponudbe, ki se predloži v skladu s členom 163 in predstavlja od 1 % do 2 % skupne vrednosti javnega naročila.

2.  Javni naročnik jamstvo za resnost ponudbe unovči, če je ponudba umaknjena pred sklenitvijo pogodbe.

Javni naročnik jamstvo za resnost ponudbe sprosti:

Člen 157

Odpiranje ponudb in prijav za sodelovanje

(člen 111(4) finančne uredbe)

1.  V odprtih postopkih se lahko pooblaščeni predstavniki ponudnikov udeležijo odpiranja ponudb.

2.  Kadar je vrednost javnega naročila enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, odgovorni odredbodajalec imenuje komisijo za odpiranje ponudb. Odredbodajalec lahko to obveznost opusti na podlagi analize tveganja ob ponovnem javnem zbiranju ponudb v okviru okvirne pogodbe in v primerih iz člena 134(1) te uredbe, razen iz točk (d) in (g) navedenega člena.

Komisijo za odpiranje sestavljata najmanj dve osebi, ki predstavljata najmanj dve organizacijski enoti zadevne institucije, ki hierarhično nista povezani med seboj. Za preprečitev kakršnega koli nasprotja interesov veljajo za te osebe obveznosti iz člena 57 finančne uredbe.

Če predstavništva in lokalne enote iz člena 72 te uredbe ali izolirane enote v državi članici nimajo ločenih enot, se zahteva glede organizacijskih enot, ki hierarhično niso povezane med seboj, ne uporablja.

3.  Če je postopek oddaje javnega naročila medinstitucionalni, komisijo za odpiranje ponudb imenuje odgovorni odredbodajalec iz institucije, odgovorne za postopek oddaje javnega naročila.

4.  Javni naročnik s katero koli ustrezno metodo preveri in zagotovi celovitost prvotne ponudbe, vključno s finančno ponudbo, in dokazil o datumu in času njenega prejema v skladu s točkama 2 in 4 člena 155.

5.  V odprtih postopkih, v katerih se javno naročilo odda na podlagi metode najnižje cene ali najnižjih stroškov v skladu s členom 110(4) finančne uredbe, se cene, navedene v ponudbah, ki izpolnjujejo zahteve, preberejo na glas.

6.  Zapisnik o odpiranju prejetih ponudb podpišejo oseba ali osebe, odgovorne za odpiranje, ali člani komisije za odpiranje. V njem so navedene tiste ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 155, in ponudbe, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, ter razlogi, zaradi katerih so bile ponudbe zavrnjene, v skladu s členom 111(4) finančne uredbe. Podpis se lahko opravi v elektronskem sistemu, ki zagotavlja ustrezno identifikacijo podpisnika.

Člen 158

Ocenjevanje ponudb in prijav za sodelovanje

(člen 111(5) finančne uredbe)

1.  Odgovorni odredbodajalec imenuje komisijo za ocenjevanje, ki da svetovalno mnenje za javna naročila, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe. Odredbodajalec lahko to obveznost opusti na podlagi analize tveganja ob ponovnem javnem zbiranju ponudb v okviru okvirne pogodbe in v primerih iz točk (c), (e), (f)(i), (f)(iii) in (h) člena 134(1).

Vendar pa lahko odgovorni odredbodajalec odloči, naj komisija za ocenjevanje ponudbe oceni in razvrsti le na podlagi meril za oddajo, ter da se merila za izključitev in izbor ocenijo na druge ustrezne načine, ki zagotavljajo odsotnost nasprotja interesov.

2.  Komisijo za ocenjevanje ponudb sestavljajo najmanj tri osebe, ki predstavljajo najmanj dve organizacijski enoti institucij ali organov iz člena 208 finančne uredbe, ki hierarhično nista povezani med seboj in od katerih vsaj ena ne odgovarja odgovornemu odredbodajalcu.

Če predstavništva in lokalne enote iz člena 72 ali izolirane enote v državi članici nimajo ločenih enot, se zahteva glede organizacijskih enot, ki hierarhično niso povezane med seboj, ne uporablja.

Na podlagi sklepa odgovornega odredbodajalca lahko komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.

Odgovorni odredbodajalec zagotovi, da osebe, ki sodelujejo pri ocenjevanju, vključno z zunanjimi strokovnjaki, spoštujejo obveznosti iz člena 57 finančne uredbe.

3.  Če je postopek oddaje javnega naročila medinstitucionalni, komisijo za ocenjevanje imenuje odgovorni odredbodajalec iz institucije, odgovorne za postopek oddaje javnega naročila. Sestava komisije za ocenjevanje v največji možni meri upošteva medinstitucionalni značaj postopka oddaje javnega naročila.

4.  Prijave za sodelovanje in ponudbe, ki so primerne na podlagi odstavka 2 člena 134, niso nepravilne ali nesprejemljive na podlagi odstavkov 2 in 3 člena 135, se štejejo kot dopustne.

Člen 159

Rezultati ocenjevanja in sklep o oddaji

(člen 113(1) finančne uredbe)

1.  Izid ocenjevanja je poročilo o oceni, ki vsebuje predlog za oddajo javnega naročila. Poročilo o oceni z datumom opremijo in podpišejo oseba ali osebe, ki so izvedle ocenjevanje, ali člani komisije za ocenjevanje. Poročilo se lahko podpiše v elektronskem sistemu, ki zagotavlja ustrezno identifikacijo podpisnika.

Če komisija za ocenjevanje ni imela pristojnosti za preverjanje ponudb na podlagi meril za izključitev in meril za izbor, poročilo o oceni podpišejo tudi osebe, ki jim je odgovorni odredbodajalec dodelil to pristojnost.

2.  Poročilo o oceni vsebuje:

3.  Javni naročnik nato sprejme sklep o oddaji javnega naročila, v katerem navede naslednje:

4.  Odredbodajalec lahko združi vsebino poročila o oceni in sklepa o oddaji v en sam dokument in ga podpiše v vsakem od naslednjih primerov:

5.  Če je postopek oddaje javnega naročila medinstitucionalni, sklep iz odstavka 3 sprejme javni naročnik, odgovoren za postopek oddaje javnega naročila.

Člen 160

Stiki med javnim naročnikom in kandidati ali ponudniki

(člen 112 finančne uredbe)

1.  Stiki med javnim naročnikom in kandidati ali ponudniki med postopkom oddaje javnega naročila so izjemoma dovoljeni pod pogoji iz odstavkov 2 in 3.

2.  Javni naročnik lahko pred rokom za prejem prijav za sodelovanje ali ponudb sporoči dodatne informacije v skladu s členom 153(2):

3.  Za vsak primer, ko je bil vzpostavljen stik, in za ustrezno utemeljene primere, ko stik ni bil vzpostavljen, kot je navedeno v členu 96 finančne uredbe, se hrani zaznamek v dokumentaciji o zadevnem javnem naročilu.

Člen 161

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

(člen 113(2) in (3) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik vse kandidate ali ponudnike hkrati in vsakega posebej elektronsko obvesti o sprejetih odločitvah v zvezi z rezultatom postopka, kakor hitro je mogoče, po kateri koli od naslednjih faz:

V vsakem primeru javni naročnik navede razloge, zakaj prijava za sodelovanje ali ponudba ni bila sprejeta, in razpoložljiva pravna sredstva.

Javni naročnik pri obveščanju uspešnega ponudnika navede, da sporočena odločitev ne pomeni zaveze z njegove strani.

2.  Javni naročnik takoj, ko je to mogoče, sporoči informacije iz člena 113(3) finančne uredbe, v vsakem primeru pa v roku 15 dni od prejema zahteve v pisni obliki. Kadar javni naročnik odda javna naročila za svoj račun, uporabi elektronska sredstva. Ponudnik lahko zahtevo prav tako pošlje z elektronskimi sredstvi.

3.  Kadar javni naročnik za sporočanje informacij uporabi elektronska sredstva, se šteje, da so kandidati ali ponudniki prejeli informacije, če lahko javni naročnik dokaže, da jih je poslal na elektronski naslov, naveden v ponudbi ali prijavi za sodelovanje.

V takem primeru se šteje, da je kandidat ali ponudnik informacije prejel na datum, ko jih je javni naročnik poslal.

Oddelek 4

Izvajanje javnega naročila, jamstva in korektivni ukrepi

Člen 163

Jamstva

(člen 115 finančne uredbe)

1.  Če se javni naročnik odloči, da bo zahteval jamstvo, to objavi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

2.  Kadar morajo izvajalci predložiti jamstvo, mora biti to izdano za dovolj visok znesek in veljati dovolj dolgo, da ga javni naročnik lahko unovči.

3.  Jamstvo da banka ali pooblaščena finančna institucija, s katero se javni naročnik strinja. Jamstvo lahko nadomesti solidarno poroštvo tretje osebe, če se javni naročnik s tem strinja.

Jamstvo je izraženo v eurih.

Z jamstvom se banka ali finančna institucija ali tretja oseba nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv poravnala obveznosti izvajalca.

Člen 164

Jamstvo za predhodno financiranje

(člen 115 finančne uredbe)

1.  Ko javni naročnik ugotovi potrebo po predhodnem financiranju, pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila oceni tveganja, povezana s takšnim financiranjem, pri tem pa upošteva zlasti naslednja merila:

2.  Za javna naročila nizke vrednosti iz člena 137(1) jamstvo ni potrebno.

Jamstvo se sprosti, ko se predhodno financiranje odšteje od vmesnih plačil ali plačil razlike izvajalcu v skladu s pogoji javnega naročila.

Člen 165

Jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

(člen 115 finančne uredbe)

1.  Javni naročnik lahko pri posameznih primerih in ob upoštevanju predhodne analize tveganja zahteva jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, s katerim zagotovi, da izvajalec izpolni svoje bistvene pogodbene obveznosti.

2.  Jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti znaša največ 10 % skupne vrednosti javnega naročila.

3.  Sprosti se po dokončnem prevzemu gradenj, blaga ali zahtevnih storitev v obdobju v skladu s členom 92(1) finančne uredbe, ki se določi v pogodbi. Sprosti se lahko delno ali v celoti ob začasnem prevzemu gradenj, blaga ali zahtevnih storitev.

Člen 165a

Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov

(člen 115 finančne uredbe)

1.  Javni naročnik lahko pri posameznih primerih in ob upoštevanju predhodne analize tveganja zahteva jamstvo za vračilo zadržanih zneskov, s katerim zagotovi, da izvajalec med obdobjem pogodbene odgovornosti odpravi pomanjkljivosti.

Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov se ne uporabi pri javnih naročilih, pri katerih se je zahtevalo jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a se ni sprostilo.

2.  Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov v višini največ 10 % celotne vrednosti javnega naročila se lahko zagotovi tako, da se pri vmesnih plačilih vsakič odšteje ustrezen znesek ali da se znesek odšteje od končnega plačila.

Javni naročnik določi znesek, ki je sorazmeren tveganju, ki je bilo ugotovljeno za izvajanje javnega naročila, pri tem pa upošteva predmet javnega naročila in običajne poslovne pogoje za zadevni sektor.

3.  Izvajalec lahko s soglasjem javnega naročnika zahteva zamenjavo jamstva za vračilo zadržanih zneskov z jamstvom iz člena 163.

4.  Javni naročnik jamstvo za vračilo zadržanih zneskov sprosti po končanem obdobju pogodbene odgovornosti v obdobju v skladu s členom 92(1) finančne uredbe, ki se določi v pogodbi.

Člen 166

Zadržanje izvajanja v primeru resnih napak ali nepravilnosti

(člen 116(3) finančne uredbe)

Če po zadržanju izvajanja javnega naročila v skladu s členom 116(3) finančne uredbe domnevne resne napake ali nepravilnosti ali goljufija niso potrjeni, se izvajanje javnega naročila čim prej nadaljuje.

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih institucije Unije oddajo za svoj račun

Člen 166a

Osrednji nabavni organ

(člen 117 finančne uredbe)

1.  Osrednji nabavni organ lahko deluje kot:

2.  Osrednji nabavni organ vse postopke oddaje javnega naročila izvede z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev.

Člen 167

Določitev ustrezne ravni za izračun vrednosti javnega naročila

(člen 117 finančne uredbe)

Vsak odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa znotraj institucije oceni, ali so bile dosežene mejne vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe.

Člen 168

Sklopi

(člen 118(4) finančne uredbe)

1.  Kadar koli je primerno, tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito, se javna naročila oddajo v obliki ločenih sklopov znotraj istega postopka.

2.  Kadar se predmet javnega naročila razdeli na več sklopov, od katerih je vsak predmet posameznega javnega naročila, se pri celotni oceni uporabljene mejne vrednosti upošteva skupna vrednost vseh sklopov.

Kadar je skupna vrednost vseh sklopov enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, se za vsak sklop uporabljajo členi 103(1), 104 in 104a finančne uredbe.

3.  Kadar se javno naročilo odda v obliki ločenih sklopov, se ponudbe ocenijo ločeno za vsak sklop. Če se istemu ponudniku dodeli več sklopov, se lahko sklene ena pogodba, ki zajema vse te sklope.

Člen 169

Osnova za ocenjevanje vrednosti javnega naročila

(člen 118(4) finančne uredbe)

1.  Javni naročnik vrednost javnega naročila oceni na podlagi skupnega zneska, ki ga je treba plačati, vključno z vsemi oblikami opcij in morebitnim podaljšanjem.

Ta ocena se pripravi najpozneje, ko javni naročnik začne s postopkom oddaje javnega naročila.

2.  Za okvirne pogodbe in dinamične nabavne sisteme se upošteva najvišja vrednost vseh javnih naročil, predvidenih v celotnem obdobju trajanja okvirne pogodbe ali dinamičnega nabavnega sistema.

Za partnerstva za inovacije se upošteva najvišja ocenjena vrednost raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki se bodo odvijale v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter gradenj, blaga ali storitev, ki se bodo nakupile ob koncu predvidenega partnerstva.

Če javni naročnik določi izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila.

3.  Pri javnih naročilih storitev se upošteva:

4.  Pri javnih naročilih storitev, pri katerih ni mogoče oceniti skupne cene, ali pri javnih naročilih blaga na podlagi zakupa, najema ali nakupa na obroke, je osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila:

5.  Pri rednih naročilih storitev ali blaga ali pri javnih naročilih, ki se po določenem obdobju podaljšajo, je osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila:

6.  Pri naročilih gradenj se poleg same vrednosti gradnje upošteva tudi ocenjena skupna vrednost blaga in storitev, potrebnih za izvedbo gradnje, ki jih javni naročnik da na voljo izvajalcu.

7.  Pri koncesijskih pogodbah je vrednost ocenjen celotni promet, ki ga imetnik koncesije ustvari v času trajanja pogodbe.

Vrednost se izračuna z objektivno metodo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer se upoštevajo zlasti:

Člen 171

Obdobje mirovanja pred podpisom pogodbe

(člen 118(2) in (3) finančne uredbe)

1.  Obdobje mirovanja začne teči z enim od naslednjih datumov:

Po potrebi lahko javni naročnik odloži podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda, če to opravičujejo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani kandidati ali ponudniki, ali kakršni koli drugi ustrezni podatki, prejeti v obdobju iz člena 118(3) finančne uredbe. V primeru odložitve se o tem obvestijo vsi kandidati ali ponudniki v treh delovnih dneh po sklepu o odložitvi.

Kadar se javno naročilo ali okvirna pogodba ne more skleniti s predvidenim uspešnim ponudnikom, ga lahko javni naročnik podeli naslednjemu najboljšemu ponudniku.

2.  Obdobje iz odstavka 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

Člen 172

Dokazilo o dostopu do javnih naročil

(člen 119 finančne uredbe)

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila se zahteva, da kandidati ali ponudniki navedejo, v kateri državi imajo svoj sedež, in da predložijo dokazila, ki so običajno sprejemljiva po pravu navedene države.

▼B

NASLOV VI

NEPOVRATNA SREDSTVA

POGLAVJE 1

Področje uporabe in oblika nepovratnih sredstev

Člen 173

Članarine

(člen 121 finančne uredbe)

Članarine iz člena 121(2)(d) finančne uredbe so vsote, ki se plačajo organom, katerih članica je Unija, v skladu s proračunskimi odločitvami in pogoji plačila, ki jih določi zadevni organ.

Člen 174

Sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev

(člen 121(1) finančne uredbe)

1.  Nepovratna sredstva se dodelijo s sklepom ali pisnim sporazumom.

2.  Za določitev ustreznega instrumenta se upošteva naslednje:

Člen 175

Odhodki za člane institucij

(člen 121 finančne uredbe)

Odhodki za člane institucij iz člena 121(2)(a) finančne uredbe vključujejo prispevke združenjem sedanjih ali nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta. Plačevanje teh prispevkov poteka v skladu z notranjimi upravnimi pravili Evropskega parlamenta.

Člen 176

Ukrepi, za katere se lahko odobrijo nepovratna sredstva

(člen 121 finančne uredbe)

Ukrep, za katerega se lahko odobrijo nepovratna sredstva v smislu člena 121 finančne uredbe, mora biti jasno opredeljen.

Nobenega ukrepa ni mogoče razdeliti na različne ukrepe, da bi se izognili finančnim pravilom iz te uredbe.

Člen 177

Organi, ki si prizadevajo za dosego cilja v splošnem interesu Unije

(člen 121 finančne uredbe)

Organ, ki si prizadeva za dosego cilja v splošnem interesu Unije, je:

Člen 178

Partnerstva

(člen 121 finančne uredbe)

1.  Posamezna nepovratna sredstva za ukrepe in za poslovanje so lahko sestavni del okvirnih partnerstev.

2.  Okvirno partnerstvo se lahko vzpostavi kot dolgoročni mehanizem sodelovanja med Komisijo in upravičenci do nepovratnih sredstev. Lahko je v obliki okvirnega sporazuma ali okvirnega sklepa o partnerstvu.

Okvirni sporazum ali sklep o partnerstvu določa skupne cilje, naravo načrtovanih enkratnih ukrepov ali ukrepov, ki so del odobrenega letnega programa dela, postopek dodeljevanja posameznih nepovratnih sredstev v skladu z načeli in postopkovnimi pravili iz tega naslova ter splošne pravice in obveznosti vsake pogodbenice po posameznih sporazumih ali sklepih.

Trajanje partnerstva ne sme biti daljše od štirih let, razen v izrednih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega partnerstva.

Odredbodajalci ne smejo neupravičeno uporabljati okvirnih sporazumov ali sklepov o partnerstvih ali jih uporabljati tako, da bi bil namen ali učinek v nasprotju z načeli preglednosti ali enakega obravnavanja vložnikov.

3.  Kar zadeva načrtovanje programov, predhodno objavo in dodeljevanje, se okvirna partnerstva obravnavajo kot nepovratna sredstva.

4.  Posamezna nepovratna sredstva, ki temeljijo na okvirnih sporazumih ali sklepih o partnerstvu, se dodelijo v skladu s postopki, določenimi v teh sporazumih ali sklepih, in v skladu s tem naslovom.

Za posamezna nepovratna sredstva veljajo postopki za naknadno objavo iz člena 191.

Člen 179

Sistemi za elektronsko izmenjavo

(člen 121(1) finančne uredbe)

1.  Vse izmenjave z upravičenci, vključno s sklepanjem sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, objavo sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev in vsemi njihovimi dopolnili, lahko potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo, ki jih vzpostavi Komisija.

2.  Ti sistemi izpolnjujejo naslednje zahteve:

3.  Za podatke, poslane ali prejete prek takega sistema, velja pravna domneva o celovitosti podatkov ter točnosti datuma in ure pošiljanja ali prejemanja podatkov, kot sta navedena v sistemu.

Dokument, ki je bil poslan ali priglašen prek takšnega sistema, šteje kot enakovreden papirnemu dokumentu, je dopustno dokazno gradivo v pravnih postopkih, šteje kot izvirnik in zanj velja pravna domneva o njegovi pristnosti in celovitosti, če ne vsebuje nobenih dinamičnih lastnosti, ki jih je mogoče samodejno spreminjati.

Elektronski podpisi iz točke (b) odstavka 2 imajo enak pravni učinek kot lastnoročni podpisi.

Člen 180

Vsebina sporazumov ali sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev

(člen 122 finančne uredbe)

1.  Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev določa najmanj naslednje:

Splošni pogoji iz točke (f) prvega pododstavka določajo vsaj:

2.  Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev lahko določa ureditve in roke za začasno ustavitev ali prekinitev izplačil nepovratnih sredstev v skladu s členom 135 finančne uredbe.

3.  V primerih iz člena 178 okvirni sporazum o partnerstvu ali okvirni sklep o partnerstvu določa informacije iz točk (a), (b), (c)(i), (f) in (h) do (j) in (l) iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Posamezen sklep ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebuje informacije iz točk (a) do (e), (g) in (k) prvega pododstavka odstavka 1 in po potrebi tudi iz točke (i) prvega pododstavka odstavka 1.

4.  Sprememba sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev je možna le v pisni obliki. Namen ali učinek takšnih sprememb, vključno s tistimi, s katerimi se doda ali odstrani upravičenec, ne sme vzbujati dvomov o sklepu o dodelitvi nepovratnih sredstev ali biti v nasprotju z enakim obravnavanjem vložnikov.

5.  Odstavki 1, 2, 3 in 4 se smiselno uporabljajo za sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Nekatere informacije iz odstavka 1 se lahko navedejo v razpisu za zbiranje predlogov ali katerem koli, s tem povezanem dokumentu, in ne v sklepu o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Člen 181

Oblike nepovratnih sredstev

(člen 123 finančne uredbe)

1.  Nepovratna sredstva v obliki iz točke (a) člena 123(1) finančne uredbe se izračunajo na podlagi upravičenih stroškov, ki so določeni kot dejansko nastali stroški upravičenca in za katere velja predhodni finančni načrt, predložen skupaj s predlogom in vključen v sklep ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2.  Stroški na enoto iz točke (b) člena 123(1) finančne uredbe vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni s sklicevanjem na znesek na enoto.

3.  Pavšalni zneski iz točke (c) člena 123(1) finančne uredbe na splošno vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni.

4.  Pavšalno financiranje iz točke (d) člena 123(1) finančne uredbe krije posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so jasno določeni vnaprej s pomočjo odstotnega deleža.

Člen 182

Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje

(člen 124 finančne uredbe)

1.  Pooblastilo za uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnega financiranja iz člena 124(1) finančne uredbe velja v času izvajanja programa. Če so potrebne bistvene spremembe, se lahko to pooblastilo spremeni. Podatki in zneski se redno ocenjujejo in po potrebi se pavšalni zneski, stroški na enoto ali pavšalno financiranje prilagodijo.

V primeru sporazuma med Komisijo in različnimi upravičenci, za vsakega upravičenca velja zgornja meja iz drugega pododstavka člena 124(1) finančne uredbe.

2.  Sklep ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebuje vsa potrebna določila za preverjanje, ali so bili upoštevani pogoji za izplačilo nepovratnih sredstev na podlagi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnega financiranja.

3.  Izplačilo nepovratnih sredstev na podlagi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnega financiranja ne posega v pravico dostopanja do zakonsko predpisanih evidenc upravičencev za namene iz prvega pododstavka odstavka 1 in člena 137(2) finančne uredbe.

▼M1

4.  Kadar naknadni nadzor razkrije, da se financirani dogodek ni zgodil in da je upravičenec prejel neupravičeno izplačilo nepovratnih sredstev na podlagi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnega financiranja, je Komisija upravičena do izterjave sredstev do višine nepovratnih sredstev.

▼B

POGLAVJE 2

Načela

Člen 183

Načelo sofinanciranja

(člen 125(3) finančne uredbe)

1.  V skladu z načelom sofinanciranja se sredstva, potrebna za izvedbo ukrepa ali programa dela, ne zagotovijo v celoti s prispevkom Unije.

Sofinanciranje je lahko v obliki lastnih sredstev upravičenca, prihodka iz ukrepa ali programa dela ali finančnih prispevkov ali prispevkov v naravi tretjih oseb.

2.  Prispevki v naravi pomenijo nefinančna sredstva, ki jih tretje osebe brezplačno zagotovijo upravičencu.

Člen 184

Načelo neprofitnosti

(člen 125(5) finančne uredbe)

Finančni prispevki tretjih oseb, ki jih lahko upravičenec porabi za kritje stroškov, ki niso stroški, upravičeni iz naslova nepovratnih sredstev Unije, ali ki niso dolgovani tretji osebi, kadar niso porabljeni ob koncu ukrepa ali programa dela, se ne štejejo kot finančni prispevki, ki jih donatorji posebej namenijo za financiranje upravičenih stroškov v smislu člena 125(5) finančne uredbe.

Člen 185

Nepovratna sredstva nizke vrednosti

(člen 125(4) finančne uredbe)

Nepovratna sredstva nizke vrednosti so nepovratna sredstva, ki ne presegajo 60 000  EUR.

Člen 186

Tehnična pomoč

(člena 101 in 125 finančne uredbe)

„Tehnična pomoč“ pomeni podporne dejavnosti in dejavnosti za krepitev zmogljivosti, ki so potrebne za izvedbo programa ali ukrepa, predvsem dejavnosti pripravljanja, upravljanja, spremljanja, ocenjevanja, revizije in kontrole.

Člen 187

Upravičeni stroški

(člen 126(3)(c) finančne uredbe)

DDV se šteje za davek, ki ga ni mogoče povrniti v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV, če se po nacionalni zakonodaji pripiše kateri koli izmed naslednjih dejavnosti:

DDV, povezan z dejavnostmi iz člena 13(2) Direktive 2006/112/ES, se šteje kot plačan s strani upravičenca, ki ni davčni zavezanec, kot je opredeljeno v prvem pododstavku člena 13(1) te direktive, ne glede na to, ali zadevna država članica te dejavnosti obravnava kot dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije javnega prava v vlogi javnega organa.

Člen 188

Načrtovanje

(člen 128 finančne uredbe)

1.  Vsak odgovorni odredbodajalec pripravi letni ali večletni program dela za nepovratna sredstva. Ta program dela sprejme institucija in se čim prej in najpozneje do 31. marca v letu izvajanja objavi na spletni strani institucije, namenjeni nepovratnim sredstvom.

Program dela navaja obdobje, v katerem se bo izvajal, temeljni akt, če obstaja, zastavljene cilje, pričakovane rezultate, okvirne časovne razporede za razpise za zbiranje predlogov z okvirnim zneskom in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

Poleg tega program dela vsebuje informacije iz člena 94, da se sklep, s katerim bo sprejet, šteje za sklep o financiranju nepovratnih sredstev za zadevno leto.

2.  Vse bistvene spremembe v programu dela se prav tako sprejmejo in objavijo, kakor je določeno v odstavku 1.

Člen 189

Vsebina razpisov za zbiranje predlogov

(člen 128 finančne uredbe)

1.  Razpisi za zbiranje predlogov vsebujejo:

2.  Razpisi za zbiranje predlogov se objavijo na spletni strani institucij Unije in po možnosti v katerem koli drugem ustreznem mediju, vključno z Uradnim listom Evropske unije, da se zagotovi čim boljša obveščenost potencialnih upravičencev. Objavijo se lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz člena 84 finančne uredbe, pa tudi v predhodnem letu izvrševanja proračuna. Vse spremembe vsebine razpisov za zbiranje predlogov se prav tako objavijo v skladu s pogoji, ki veljajo za razpise za zbiranje predlogov.

Člen 190

Izjeme glede objave razpisov za zbiranje predlogov

(člen 128 finančne uredbe)

1.  Nepovratna sredstva se lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov samo v naslednjih primerih:

Takšni primeri iz točke (f) prvega pododstavka se primerno utemeljijo v sklepu o dodelitvi.

2.  Krizne razmere v tretjih državah pomenijo razmere neposredne ali neizogibne nevarnosti, ki bi lahko prerasle v oborožen spopad ali destabilizirale državo. Kot krizne razmere lahko štejejo tudi razmere, ki nastanejo zaradi naravnih nesreč, kriz, ki jih povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izredne okoliščine s primerljivimi posledicami, povezane med drugim s podnebnimi spremembami, propadanjem okolja, odvzemom dostopa do energije in naravnih surovin ali hudo revščino.

Člen 191

Naknadna objava

(člen 128 finančne uredbe)

1.  Informacije o nepovratnih sredstvih, dodeljenih med proračunskim letom, se objavijo v skladu s členom 21.

2.  Komisija po objavi iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu na zahtevo pošlje poročilo o:

Člen 192

Obveščanje vložnikov

(člen 128 finančne uredbe)

Komisija vložnikom zagotovi informacije in navodila:

Člen 193

Financiranje iz ločenih proračunskih postavk

(člen 129 finančne uredbe)

Ukrep se lahko skupno financira iz različnih proračunskih postavk več odgovornih odredbodajalcev.

Člen 194

Retroaktivni učinek financiranja v primerih skrajne nuje in pri preprečevanju konfliktov

(člen 130 finančne uredbe)

Na področju uporabe člena 130(1) finančne uredbe so odhodki, ki jih je imel upravičenec pred datumom vložitve vloge, upravičeni do financiranja Unije pod naslednjima pogojema:

Člen 195

Predložitev vlog za nepovratna sredstva

(člen 131 finančne uredbe)

1.  Ureditve za vložitev vlog za nepovratna sredstva določi odgovorni odredbodajalec, ki lahko izbere način vložitve. Vloge za nepovratna sredstva se lahko vložijo s pismom ali v elektronski obliki.

Izbrani načini sporočanja so nediskriminatorni in vložnikom ne omejujejo dostopa do postopka za dodelitev.

Izbrani načini sporočanja zagotavljajo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

Za namene točke (c) tretjega pododstavka, odgovorni odredbodajalec preuči vsebino vlog šele po izteku roka, ki je bil določen za njihovo predložitev.

Odgovorni odredbodajalec lahko zahteva, da se elektronsko vloženim vlogam doda napredni elektronski podpis v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES ( 12 ).

2.  Kadar odgovorni odredbodajalec dovoli elektronsko vložitev vlog, morajo biti pri tem uporabljena orodja ter njihove tehnične značilnosti nediskriminatorne narave, splošno in javno dostopna ter združljiva z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni rabi. Informacije o specifikacijah za vložitev vlog, vključno s šifriranjem, so na voljo vložnikom.

Poleg tega morajo naprave za elektronsko sprejemanje vlog jamčiti varnost in zaupnost. Prav tako pa morajo zagotoviti, da je mogoče točno določiti uro in datum prejema vloge.

3.  V primeru vložitve s pismom lahko vložniki vloge vložijo na enega od naslednjih načinov:

POGLAVJE 3

Postopek oddaje javnega naročila

Člen 196

Vsebina vlog za nepovratna sredstva

(člen 131 finančne uredbe)

1.  Vloge se vložijo na obrazcu, določenem v skladu s skupnimi standardi iz člena 192(a), ki ga dajo na voljo odgovorni odredbodajalci in v skladu z merili iz temeljnega akta in razpisa za zbiranje predlogov.

Dokazila iz drugega pododstavka člena 131(3) finančne uredbe lahko vsebujejo zlasti izkaz uspeha in bilanco stanja za zadnje proračunsko leto, za katero je bil pripravljen zaključni račun.

2.  Ocena proračuna za ukrep ali program dela, ki se priloži vlogi, ima ob upoštevanju rezervacij za nepredvidene dogodke ali morebitnih nihanj deviznih tečajev, ki so lahko odobreni v ustrezno utemeljenih primerih, uravnotežene prihodke in odhodke, hkrati pa podaja oceno upravičenih stroškov ukrepa ali programa dela.

3.  Kadar vloga zadeva nepovratna sredstva za ukrep, za katerega znesek presega 750 000  EUR, ali nepovratna sredstva za poslovanje, ki presegajo 100 000  EUR, se predloži revizijsko poročilo, ki ga pripravi pooblaščeni zunanji revizor. V poročilu so potrjeni računi za zadnje proračunsko leto, za katero so podatki na voljo.

Določbe prvega pododstavka tega odstavka se uporabljajo samo za prvo vlogo, ki jo upravičenec vloži pri odgovornem odredbodajalcu v katerem koli proračunskem letu.

V primeru sporazumov med Komisijo in več upravičenci ti mejni zneski, določeni v prvem pododstavku, veljajo za vsakega upravičenca.

V primeru partnerstva iz člena 178 mora biti pred podpisom okvirnega sporazuma o partnerstvu ali objavo sklepa o okvirnem partnerstvu pripravljeno poročilo o reviziji iz prvega pododstavka tega odstavka, ki zajema zadnji dve proračunski leti, za kateri so podatki na voljo.

Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja odstopi od obveznosti do poročila o reviziji iz prvega pododstavka za izobraževalne ustanove in v primeru sporazumov z različnimi upravičenci za upravičence, ki so sprejeli solidarno odgovornost, ali ki ne prevzemajo nobene finančne odgovornosti.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za javne organe in mednarodne organizacije iz člena 43.

4.  Vložnik navede vire in zneske financiranja Unije, ki jih je prejel ali za katera je zaprosil, za isti ukrep, del ukrepa ali za njegovo izvajanje v istem proračunskem letu, kot tudi vsa druga sredstva za isti ukrep, ki jih je prejel ali za katera je zaprosil.

▼M1

Člen 197

Dokazila za odsotnost situacije, ki bi povzročala izključitev

(člen 131 finančne uredbe)

Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja in ob upoštevanju člena 141(4) zahteva, da uspešni vložniki predložijo dokazila iz člena 141(3).

Če odgovorni odredbodajalec to zahteva, uspešni vložniki ob upoštevanju člena 141(4) predložijo dokazila iz člena 141(3), razen če dokažejo, da to ni mogoče in odgovorni odredbodajalec to prizna.

▼B

Člen 198

Vložniki, ki niso pravne osebe

(člen 131 finančne uredbe)

Kadar vložnik, ki ni pravna oseba, vloži vlogo za nepovratna sredstva v skladu s členom 131(2) finančne uredbe, zastopniki tega vložnika dokažejo, da so pooblaščeni za prevzem pravnih obveznosti v imenu vložnika ter da ima ta finančno in poslovno sposobnost, enako tistim pravnih oseb.

Člen 199

Vložnik, ki ga sestavlja več pravnih subjektov

(člen 131 finančne uredbe)

Če več pravnih subjektov izpolnjuje pogoje za prijavo za nepovratna sredstva in skupaj sestavljajo en pravni subjekt, lahko odgovorni odredbodajalec obravnava ta subjekt kot izključnega vložnika, če so na vlogi navedenega subjekta, ki sodelujejo pri predlaganem ukrepu ali programu dela navedeni kot del vložnika.

▼M1 —————

▼B

Člen 201

Merila za upravičenost

(člen 131 finančne uredbe)

1.  Merila za upravičenost se objavijo v razpisu za zbiranje predlogov.

2.  Merila za upravičenost določajo pogoje za sodelovanje v razpisu za zbiranje predlogov. Ta merila so določena ob primernem upoštevanju ciljev ukrepa in spoštujejo načeli preglednosti in nediskriminacije.

Člen 202

Merila za izbor

(člen 132(1) finančne uredbe)

1.  Merila za izbor se objavijo v razpisu za zbiranje predlogov in so takšna, da omogočajo oceno finančne in poslovne sposobnosti vložnika za izvedbo predlaganega ukrepa ali programa dela.

2.  Vložnik mora imeti stalna in zadostna finančna sredstva za izvajanje svoje dejavnosti v celotnem obdobju, v katerem se izvaja ukrep, ali v letu, za katerega se dodelijo nepovratna sredstva, in mora prispevati k njegovemu financiranju. Vložnik mora biti strokovno usposobljen in imeti izobrazbo, ki je potrebna za izvedbo predlaganega ukrepa ali programa dela, razen če ni posebej drugače določeno v temeljnem aktu.

3.  Finančna in poslovna sposobnost se preverjata zlasti na podlagi analize dokazil iz člena 196, ki jih je zahteval odgovorni odredbodajalec v razpisu za zbiranje predlogov.

Če v razpisu za zbiranje predlogov niso bila zahtevana nobena dokazila in če odgovorni odredbodajalec dvomi o finančni ali poslovni sposobnosti vložnikov, od njih zahteva, da predložijo vsa ustrezna dokazila.

V primeru partnerstev iz člena 178 se tako preverjanje opravi pred podpisom okvirnega sporazuma o partnerstvu ali objavo sklepa o okvirnem partnerstvu.

Člen 203

Merila za dodelitev

(člen 132(2) finančne uredbe)

1.  Merila za dodelitev se objavijo v razpisu za zbiranje predlogov.

2.  Merila za dodelitev so takšna, da omogočajo dodeljevanje nepovratnih sredstev za ukrepe, ki čim bolj povečajo učinkovitost programa Unije, ki ga izvajajo, ali dodeljevanje nepovratnih sredstev organom, katerih program dela je namenjen za doseganje istega rezultata. Ta merila se opredelijo tako, da zagotavljajo tudi pravilno upravljanje sredstev Unije.

Merila za dodelitev se uporabljajo tako, da omogočajo izbiro načrtovanih ukrepov ali programov dela, za katere je Komisija lahko prepričana, da bodo v skladu z njenimi cilji in prednostnimi nalogami ter da bo zagotovljena prepoznavnost financiranja Unije.

3.  Merila za dodelitev se opredelijo tako, da je pozneje mogoče izvesti ocenjevanje.

Člen 204

Ocena vlog in dodeljevanje nepovratnih sredstev

(člen 133 finančne uredbe)

1.  Odgovorni odredbodajalec imenuje komisijo za ocenjevanje predlogov, razen če se Komisija v okviru posebnega sektorskega programa odloči drugače.

Komisijo sestavljajo najmanj tri osebe, ki predstavljajo najmanj dve organizacijski enoti institucij ali organov, navedenih v členih 62 in 208 finančne uredbe, ki hierarhično nista povezani med seboj. Za preprečitev kakršnega koli navzkrižja interesov veljajo za te osebe obveznosti iz člena 57 finančne uredbe.

Če predstavništva in lokalne enote iz člena 72 te uredbe in organi, na katere se prenesejo naloge, iz členov 62 in 208 finančne uredbe nimajo ločenih enot, zahteva glede organizacijskih enot, ki niso hierarhično povezane med seboj, ne velja.

Na podlagi sklepa odgovornega odredbodajalca lahko komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki. Odgovorni odredbodajalec se prepriča, da ti strokovnjaki izpolnjujejo obveznosti iz člena 57 finančne uredbe.

2.  Odgovorni odredbodajalec po potrebi razdeli postopek na več stopenj. Pravila, ki veljajo za postopek, se objavijo v razpisu za zbiranje predlogov.

Kadar razpis za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se na drugi stopnji predložitev celotnega predloga zahteva samo od tistih vložnikov, ki so predložili predloge, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje na prvi stopnji.

Kadar razpis za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se v nadaljnje ocenjevanje uvrstijo samo tisti predlogi, ki so na prvi stopnji izpolnili določeno vrsto meril.

Vložniki, katerih predlogi se zavrnejo na prvi ali drugi stopnji, se obvestijo v skladu s členom 133(3) finančne uredbe.

Vsaka naslednja stopnja postopka se mora jasno razlikovati od prejšnje.

V istem postopku se istih dokumentov in informacij ne zahteva več kot enkrat.

3.  Komisija za ocenjevanje ali, če je primerno, odgovorni odredbodajalec lahko zahteva od vložnika, da predloži dodatne informacije ali pojasni dokazila, predložena v zvezi z vlogo, če takšne informacije ali pojasnila predloga ne spreminjajo znatno. V skladu s členom 96 finančne uredbe komisija za ocenjevanje ali odredbodajalec, v primeru očitnih napak pri pisanju, tega ne zahteva le v ustrezno utemeljenih primerih. Odredbodajalec hrani ustrezne zapise o stikih z vložniki med postopkom.

4.  Po zaključku svojega dela člani komisije za ocenjevanje podpišejo poročilo o vseh pregledanih predlogih, v katerem ocenijo kakovost posameznega predloga in seznam predlogov, ki lahko prejmejo financiranje. Ta poročila so lahko podpisana v elektronskem sistemu, ki zagotavlja ustrezno overjanje podpisnika.

Po potrebi se v tem poročilu določi vrstni red pregledanih predlogov ter navedejo priporočila o najvišjem dodeljenem znesku in morebitnih nebistvenih prilagoditvah vloge za nepovratna sredstva.

Poročilo se hrani za morebitne potrebe v prihodnje.

5.  Odgovorni odredbodajalec lahko pozove vložnika, da prilagodi predlog v skladu s priporočili komisije za ocenjevanje. Odgovorni odredbodajalec hrani ustrezne zapise o stikih z vložniki med postopkom.

Odgovorni odredbodajalec po oceni sprejme odločitev, pri čemer navede vsaj naslednje:

6.  Odstavki 1, 2 in 4 tega člena niso obvezni za dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s členom 190 te uredbe in členom 125(7) finančne uredbe.

Člen 205

Obveščanje vložnikov

(člen 133 finančne uredbe)

Zavrnjeni vložniki se čim prej seznanijo o oceni njihove vloge, v vsakem primeru pa v roku 15 koledarskih dni po tem, ko so bile informacije poslane uspešnim vložnikom.

POGLAVJE 4

Plačilo in nadzor

Člen 206

Jamstvo za predhodno financiranje

(člen 134 finančne uredbe)

1.  Za omejitev finančnih tveganj, povezanih s plačilom predhodnega financiranja, lahko odgovorni odredbodajalec na podlagi ocene tveganja zahteva, da upravičenec vnaprej predloži jamstvo v višini do vrednosti zneska predhodnega financiranja, razen za nepovratna sredstva malih vrednosti, ali plačila razdeli na več obrokov.

2.  Kadar se zahteva jamstvo, ga mora oceniti in sprejeti odgovorni odredbodajalec.

Jamstvo velja dovolj dolgo, da se lahko aktivira.

3.  Jamstvo izda pooblaščena banka ali finančna institucija s sedežem v eni od držav članic. Kadar ima upravičenec sedež v tretji državi, lahko odgovorni odredbodajalec privoli, da takšno jamstvo predloži banka ali finančna institucija s sedežem v tej tretji državi, če meni, da to jamstvo nudi varnost in značilnosti, primerljive s tistimi, ki jih nudijo banke ali finančne institucije s sedežem v državi članici.

Na zahtevo upravičenca in po odobritvi odgovornega odredbodajalca se jamstvo iz prvega pododstavka lahko nadomesti s solidarnim poroštvom tretje osebe ali nepreklicnim in brezpogojnim solidarnim poroštvom upravičencev ukrepa, ki so pogodbeniki istega sporazuma ali sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Jamstvo je izraženo v eurih.

Z jamstvom se banka ali finančna institucija ali tretja oseba ali drugi upravičenci nepreklicno zavezujejo, da bodo na prvi poziv poravnali obveznosti upravičenca.

4.  Jamstvo se lahko sprosti, ko se predhodno financiranje postopoma poračuna z vmesnimi plačili ali plačili razlike upravičencu v skladu s pogoji iz sporazuma ali sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Člen 207

Dokazila, ki se priložijo zahtevku za plačilo

(člen 135 finančne uredbe)

1.  Za vsa nepovratna sredstva se lahko predhodno financiranje razdeli na več obrokov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Celotno plačilo novega zneska predhodnega financiranja se lahko izvede šele, ko se porabi najmanj 70 % skupnega zneska prejšnjega predhodnega financiranja.

Kadar je poraba prejšnjega predhodnega financiranja manjša od 70 %, se znesek nadaljnjega plačila v okviru predhodnega financiranja zmanjša za neporabljeni znesek prejšnjega predhodnega financiranja.

Vsakemu zahtevku za novo plačilo mora upravičenec priložiti poročilo o odhodkih.

2.  Upravičenec brez poseganja v člen 110 da častno izjavo, s katero potrdi, da so informacije v njegovih zahtevkih za plačilo popolne, zanesljive in resnične. Potrdi tudi, da se lahko stroški, ki jih je imel, štejejo za upravičene v skladu z določbami sporazuma ali sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev ter da so zahtevki za plačilo potrjeni z ustreznimi dokazili, ki se lahko preverijo.

3.  Odgovorni odredbodajalec lahko na podlagi ocene tveganja za katero koli plačilo zahteva potrdilo o računovodskih izkazih ukrepa ali programa dela in z njimi povezanih računih, ki ga izda odobreni zunanji revizor ali, v primeru javnih organov, strokovno usposobljeni in neodvisni javni uslužbenec. Potrdilo se priloži zahtevku za plačilo. Potrdilo v skladu z metodologijo, ki jo odobri odgovorni odredbodajalec in na podlagi dogovorjenih postopkov, skladnih z mednarodnimi standardi, potrjuje, da so stroški, ki jih prijavi upravičenec v računovodskih izkazih, na katerih temelji izjava o stroških, dejansko nastali, so točni in upravičeni v skladu s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev.

V posameznih in primerno utemeljenih primerih lahko odgovorni odredbodajalec zahteva potrdilo v obliki mnenja ali v drugi obliki, skladni z mednarodnimi standardi.

Potrdilo o računovodskih izkazih in z njimi povezanimi računi je za vmesna plačila in plačila razlike obvezno v naslednjih primerih:

Odgovorni odredbodajalec lahko glede na svojo oceno tveganja tudi odstopi od obveznosti predložitve takšnega potrdila o računovodskih izkazih in z njimi povezanimi računi, v primeru:

Odgovorni odredbodajalec lahko prav tako odstopi od obveznosti predložitve potrdila o računovodskih izkazih in z njimi povezanih računov, če so ali bodo revizijo opravili neposredno zaposleni Komisije ali v njenem imenu pooblaščen organ, ki daje enaka zagotovila o prijavljenih stroških.

V primeru sporazuma med Komisijo in več upravičenci mejni zneski iz točk (a) in (b) tretjega pododstavka veljajo za vsakega od upravičencev.

4.  Odgovorni odredbodajalec lahko na podlagi ocene tveganja za katero koli plačilo zahteva poročilo o operativnem preverjanju rezultatov, ki ga pripravi neodvisna tretja oseba, ki jo za to pooblasti odgovorni odredbodajalec. Če odgovorni odredbodajalec to zahteva, se zahtevku za plačilo priloži poročilo o preverjanju, zadevni stroški pa so upravičeni pod enakimi pogoji kot stroški, povezani s potrdili o reviziji, kot je določeno v členu 126 finančne uredbe. V poročilu o preverjanju mora biti navedeno, da je bilo preverjanje rezultatov opravljeno v skladu z metodologijo, ki jo odobri odgovorni odredbodajalec in ali je bil ukrep ali program dela dejansko izveden v skladu s pogoji iz sporazuma ali sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Člen 208

Začasna ustavitev in zmanjšanje nepovratnih sredstev

(člen 135 finančne uredbe)

1.  Izvajanje sporazuma ali sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev ali sodelovanje upravičenca pri njunem izvajanju ali plačilih se lahko začasno ustavi zaradi preverjanja, ali so bile domnevne resne napake ali nepravilnosti ali goljufije ali kršitve obveznosti dejansko storjene. Če sum ni potrjen, se izvajanje čim prej nadaljuje.

2.  Če dogovorjeni ukrep ali program dela sploh ni bil izveden ali ni bil pravilno izveden, odgovorni odredbodajalec, če ima upravičencu možnost, da poda svoje ugotovitve, odvisno od faze v postopku sorazmerno zmanjša ali izterja nepovratna sredstva.

POGLAVJE 5

Izvajanje

Člen 209

Pogodbe o izvajanju

(člen 137 finančne uredbe)

1.  Če je za izvajanje ukrepa ali programa dela potrebna oddaja javnega naročila, upravičenec brez poseganja v Direktivo 2004/18/ES odda naročilo ponudniku, ki predloži najugodnejšo ponudbo ali, kadar je primerno, ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno, pri čemer se izogne vsakemu navzkrižju interesov.

2.  Kadar izvajanje ukrepov ali programa dela zahteva oddajo javnega naročila v vrednosti več kot 60 000  EUR, lahko odgovorni odredbodajalec od upravičenca zahteva, da spoštuje posebna pravila poleg tistih iz odstavka 1.

Ta posebna pravila temeljijo na pravilih iz finančne uredbe in so določena ob upoštevanju vrednosti zadevnih naročil, sorazmerne velikosti prispevka Unije glede na celoten strošek ukrepa in tveganja. Takšna posebna pravila se vključijo v sklep ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Člen 210

Finančna podpora tretjim osebam

(člen 137 finančne uredbe)

Če so cilji ali rezultati, ki naj bi se dosegli, dovolj podrobno opredeljeni v pogojih iz člena 137(1) finančne uredbe, se šteje, da je možnost prostega preudarka izčrpana le, če sklep ali sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev določa tudi naslednje:

NASLOV VII

NAGRADE

Člen 211

Načrtovanje

(člen 138(2) finančne uredbe)

1.  Vsak odgovorni odredbodajalec pripravi letni ali večletni program dela za nagrade. Zadevna institucija sprejme program dela in ga čim prej, najpozneje do 31. marca v letu izvajanja, objavi na internetni strani institucije.

Program dela navaja obdobje, v katerem se bo izvajal, temeljni akt, če obstaja, zastavljene cilje, pričakovane rezultate, okvirne časovne razporede natečajev z okvirnim zneskom nagrad.

Poleg tega program dela vsebuje informacije iz člena 94 za sklep, s katerim bo sprejet in bo veljal kot sklep o financiranju nagrad za zadevno leto.

2.  Vse bistvene spremembe v programu dela se prav tako sprejmejo in objavijo, kakor je določeno v odstavku 1.

Člen 212

Pravila natečaja

(člen 138(2) finančne uredbe)

▼M1

1.  Pravila natečaja določajo naslednje:

Za namene točke (a)(i) prvega pododstavka so upravičenci do nepovratnih sredstev Unije upravičeni, razen če ni drugače navedeno v pravilih natečaja.

Za namene točke (a)(vi) prvega pododstavka lahko pri sodelovanju mednarodnih organizacij pride do odstopanj.

▼B

2.  Odgovorni odredbodajalec izbere sredstva sporočanja, ki so nediskriminatorna glede predložitve natečajnih del in ki udeležencem ne omejujejo dostopa do natečaja.

Izbrana sredstva sporočanja zagotavljajo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.  Pravila natečaja lahko določajo pogoje za preklic natečaja, zlasti če ciljev ni mogoče izpolniti ali če bi lahko na tečaju zmagala pravna ali fizična oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje.

4.  Pravila natečajev se objavijo na internetni strani institucij Unije. Poleg objave na spletni strani se lahko objavijo tudi v kateri koli drugi ustrezni publikaciji, vključno z Uradnim listom Evropske unije, če je treba zagotoviti čim boljšo obveščenost potencialnih upravičencev. Objavijo se lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz člena 84 finančne uredbe, pa tudi v letu pred izvršitvijo proračuna. Vsako spremembo pravil natečajev je treba prav tako objaviti pod istimi pogoji.

Člen 213

Naknadna objava

(člen 138(2) finančne uredbe)

1.  Informacije o nagradah, dodeljenih v proračunskem letu, se objavijo v skladu s členom 21.

2.  Komisija po objavi v skladu z odstavkom 1 Evropskemu parlamentu in Svetu na zahtevo pošlje poročilo o:

Člen 214

Ocenjevanje

(člen 138(3) finančne uredbe)

1.  Odgovorni odredbodajalec za ocenjevanje natečajnih del imenuje komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije strokovnjaki, ki so lahko zunanji strokovnjaki ali osebe, ki predstavljajo najmanj dve organizacijski enoti institucij ali organov, navedenih v členih 62 in 208 finančne uredbe, ki hierarhično nista povezani med seboj, razen v predstavništvih ali lokalnih organih iz člena 72 te Uredbe in pooblaščenih organih iz členov 62 in 208 finančne uredbe, če ni ločenih subjektov.

Za strokovnjake iz prvega pododstavka veljajo zahteve glede navzkrižja interesov iz člena 57 finančne uredbe.

Zunanji strokovnjaki izjavijo, da v času imenovanja niso v navzkrižju interesov, in se zavezujejo, da bodo obvestili odredbodajalca, če bo v postopku ocenjevanja prišlo do kakršnega koli navzkrižja interesov.

2.  Po zaključku svojega dela člani komisije podpišejo poročilo o vseh pregledanih natečajnih delih, v katerem navedejo oceno njihove kakovosti in seznam prejemnikov nagrad. Poročilo je lahko podpisano v elektronskem sistemu, ki zagotavlja ustrezno identifikacijo podpisnika.

Poročilo iz prvega pododstavka se hrani za morebitne prihodnje potrebe.

3.  Odgovorni odredbodajalec se odloči, ali bo podelil nagrade ali ne. V tej odločitvi prav tako navede naslednje:

Člen 215

Informacije in obvestila

(člen 138(3) finančne uredbe)

1.  Udeleženci se čim prej seznanijo o izidu ocenjevanja njihovega natečajnega dela, v vsakem primeru pa v 15 koledarskih dneh po tem, ko odredbodajalec sprejme odločitev o dodelitvi.

2.  Zmagovalni udeleženci se obvestijo o odločitvi o podelitvi nagrade, ta odločitev pa šteje kot pravna obveznost v smislu člena 86 finančne uredbe.

NASLOV VIII

FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 216

Izbira subjektov, pooblaščenih za izvajanje finančnih instrumentov v okviru posrednega upravljanja

(člen 139 finančne uredbe)

1.  Komisija za izvajanje finančnih instrumentov v okviru posrednega upravljanja pridobi dokazilo, da pooblaščeni subjekt izpolnjuje zahteve iz člena 60(2) finančne uredbe. Ko to dokazilo pridobi, velja za vse finančne instrumente, ki jih ustrezni subjekt izvaja v prihodnje, razen če pride do znatnih sprememb sistemov, pravil in postopkov pooblaščenih subjektov, za katere veljajo te zahteve.

2.  Za izbiro subjektov, ki so pooblaščeni za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s členom 61(2) finančne uredbe, Komisija objavi razpis za pooblaščene subjekte. Ta razpis vsebuje merila za izbor in oddajo.

Razpis iz prvega pododstavka prav tako navaja, ali mora pooblaščeni subjekt zagotoviti lastna sredstva za posamezni finančni instrument ali pa prevzeti del tveganja. Kadar je zabeležena takšna navedba in kadar je treba omejiti morebitno navzkrižje interesov, razpis prav tako navaja, da mora pooblaščeni subjekt predlagati ukrepe za usklajevanju interesov, kot je določeno v členu 140(2) finančne uredbe. Ukrepi o usklajevanju interesov so vključeni v sporazum o posameznem finančnem instrumentu.

Komisija začne dialog s subjekti, ki izpolnjujejo merila za izbor, na pregleden in objektiven način, ne da bi s tem sprožala navzkrižje interesov. Komisija po dialogu podpiše sporazume o prenosu pooblastil s subjektom ali subjekti, ki so predložili najugodnejše ponudbe, vključno z zagotovitvijo lastnih finančnih sredstev ali s prevzemom dela tveganja, kadar je to primerno.

3.  Komisija lahko pred sklenitvijo sporazumov o prenosu pooblastil začne neposredna pogajanja z morebitnimi pooblaščenimi subjekti, če je pooblaščeni subjekt naveden v ustreznem temeljnem aktu ali členu 58(1)(c)(iii) finančne uredbe, ali v ustrezno utemeljenih in primerno dokumentiranih izjemnih primerih, zlasti kadar:

Člen 217

Vsebina sporazumov o prenosu pooblastil s subjekti, pooblaščenimi za izvajanje finančnih instrumentov v okviru posrednega upravljanja

(člen 139 finančne uredbe)

Poleg zahtev iz člena 40 sporazum o prenosu pooblastil s subjekti, pooblaščenimi za izvajanje finančnih instrumentov, vključuje ustrezne ureditve za zagotavljanje skladnosti z načeli in pogoji iz člena 140 finančne uredbe. Sporazumi o prenosu pooblastil vsebujejo:

Člen 218

Stroški upravljanja in provizije za pooblaščene subjekte

(člen 139 finančne uredbe)

1.  Komisija nagradi pooblaščene subjekte za izvajanje finančnih instrumentov s provizijami, ki so odvisne od uspešnosti, povračilom izrednih odhodkov in provizijami za vodenje zakladništva, če pooblaščen subjekt upravlja zakladnico.

2.  Provizije, ki so odvisne od uspešnosti, vključujejo upravne provizije za nagrajevanje pooblaščenega subjekta za delo, ki ga je opravil pri izvajanju finančnega instrumenta. Kadar je to potrebno, lahko vključujejo tudi spodbude, povezane s politiko, ki spodbujajo uresničevanje ciljev politike ali finančno uspešnost finančnega instrumenta.

Člen 219

Posebna pravila za fiduciarne račune pri posrednem upravljanju

(člen 139 finančne uredbe)

1.  Subjekti, ki so pooblaščeni za izvajanje finančnih instrumentov, lahko odprejo fiduciarne račune v smislu člena 68(7) finančne uredbe v svojem imenu ali izključno v imenu Komisije. Ti pooblaščeni subjekti pošljejo ustrezne izpiske računov odgovorni službi Komisije.

2.  Fiduciarni računi so ustrezno likvidni, sredstva na takšnih fiduciarnih računih pa se upravljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih pravil varnega in skrbnega poslovanja v skladu s členom 140(7) finančne uredbe.

3.  Pri izvajanju finančnih instrumentov pooblaščeni subjekti ne izvajajo poslov varovanja pred tveganji v špekulativne namene. Komisija mora predhodno soglašati z vrsto in naravo operacij za varovanje pred tveganji, prav tako pa morajo biti vključene v sporazume o prenosu pooblastil iz člena 217.

Člen 220

Neposredno izvajani finančni instrumenti

(člen 139 finančne uredbe)

1.  V izrednih primerih se lahko finančni instrumenti v skladu s členom 139(4) finančne uredbe izvajajo neposredno, z uporabo česarkoli od naslednjega:

2.  Za izvajanje finančnih instrumentov Komisija poslov varovanja pred tveganji ne izvaja v špekulativne namene. Komisija mora predhodno soglašati z vrsto in naravo operacij za varovanje pred tveganji, prav tako pa morajo biti vključene v sporazume s subjekti, ki izvajajo finančni instrument.

Člen 221

Izbira finančnih posrednikov, upravljavcev namenskih naložbenih nosilcev in končnih prejemnikov

(člen 139 finančne uredbe)

1.  Če Komisija izvaja finančne instrumente posredno ali neposredno prek namenskih naložbenih nosilcev, so ti nosilci vzpostavljeni v skladu z zakoni države članice. Na področju zunanjih ukrepov so prav tako lahko vzpostavljeni v skladu z zakoni države, ki ni država članica. Upravljavci takšnih nosilcev so v skladu z zakonodajo ali pogodbo dolžni delovati dobronamerno in s skrbnostjo dobrega gospodarja.

2.  Upravljavci namenskih naložbenih nosilcev iz odstavka 1 in finančni posredniki ali končni prejemniki finančnih instrumentov so izbrani glede na naravo finančnega instrumenta, ki se bo izvajal, izkušenj ter finančne in poslovne sposobnosti zadevnih subjektov in/ali ekonomske upravičenosti projektov končnih prejemnikov. Izbira je pregledna, temelji na objektivnih merilih in ne sme povzročiti navzkrižja interesov.

▼M1 —————

▼B

Člen 222

Pogoji za uporabo finančnih instrumentov

(člen 140 finančne uredbe)

1.  Finančni instrumenti obravnavajo nepravilnosti na trgu ali njegovo nedelovanje, ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, pomoč pa zagotavljajo le končnim prejemnikom, ki v času pomoči Unije prek finančnega instrumenta štejejo za potencialno ekonomsko upravičene.

2.  Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom na sorazmeren način. Utemeljena mora biti zlasti prednostna obravnava vlagateljev, ki zagotavljajo sofinanciranje ali prevzemajo tveganje, in je sorazmerna tveganju, ki ga prevzemajo vlagatelji v finančnem instrumentu, hkrati pa je omejena na najnižjo vrednost, potrebno za zagotovitev naložbe ali prevzemanje dela tveganja.

Člen 223

Učinek vzvoda

(člen 140 finančne uredbe)

1.  Finančni instrumenti so namenjeni zagotavljanju učinka vzvoda prispevka Unije, s tem ko aktivira svetovne naložbe, ki presegajo vrednost prispevka Unije.

Učinek vzvoda sredstev Unije je enak znesku financiranja upravičenih končnih prejemnikov, deljenem z zneskom prispevka Unije.

2.  Ciljni razpon vrednosti za učinek vzvoda temelji na predhodnem ocenjevanju ustreznega finančnega instrumenta.

Člen 224

Predhodno ocenjevanje finančnih instrumentov

(člen 140 finančne uredbe)

1.  Finančni instrumenti temeljijo na predhodnem ocenjevanju, s katerim se ugotavljajo pomanjkljivosti ali nedelovanje trga ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, hkrati pa ocenjuje naložbene potrebe glede na cilje politike.

2.  Predhodno ocenjevanje dokazuje, da je prepoznavanje potreb trga mogoče ustrezno in pravočasno obravnavati z ukrepi, ki jih narekuje trg, ali oblikami posredovanja Unije le s financiranjem iz naslova finančnih instrumentov, kot so urejanje, liberalizacija, reforme in drugi ukrepi politike. Ocenjuje verjetnost in morebitne stroške izkrivljanja trga in izrivanja zasebnega financiranja s finančnimi instrumenti, hkrati pa prepozna načine za čim učinkovitejše zmanjšanje negativnih posledic takšnih izkrivljanj.

3.  Predhodno ocenjevanje v skladu z načelom subsidiarnosti pokaže, da finančni instrument na ravni Unije ustrezneje obravnava prepoznane potrebe trga kot podobni finančni instrumenti na nacionalni ali regionalni ravni, vključno s tistimi, ki se financirajo iz skladov SSO. Pri ocenjevanju dodane vrednosti prispevka Unije se upoštevajo dejavniki, kot so otežen dostop do financiranja na nacionalni ravni, zlasti za čezmejne projekte, ekonomije obsega ali močni predstavitveni učinki, povezani s širjenjem najboljših praks v države članice.

4.  Predhodno ocenjevanje določa najučinkovitejši način za izvajanje finančnega instrumenta.

5.  Predhodno ocenjevanje prav tako dokazuje, da je predviden finančni instrument skladen s:

6.  Predhodno ocenjevanje obravnava sorazmernost predvidene intervencije glede na velikost ugotovljene vrzeli v financiranju, pričakovan učinek vzvoda načrtovanega finančnega instrumenta, prav tako vključuje pregled dodatnih kakovostnih učinkov, kot so širjenje najboljših praks, učinkovito spodbujanje ciljev politike Unije z verigo izvajanja ali dostopom do posebnega strokovnega znanja akterjev, ki sodelujejo v verigi izvajanja.

7.  Predhodno ocenjevanje določi sklop ustreznih kazalcev uspešnosti za predlagane finančne instrumente, hkrati pa določi pričakovane realizacije, rezultate in učinek.

8.  Ločeno predhodno ocenjevanje finančnih instrumentov se izvede le takrat, kadar je povsem skladno z merili iz odstavkov 1 do 7, če ni vključeno v predhodno ocenjevanje, presojo vplivov programa ali ukrepe iz temeljnega akta.

Člen 225

Spremljanje finančnih instrumentov

(člen 140 finančne uredbe)

1.  Za zagotavljanje usklajenega spremljanja finančnih instrumentov iz člena 140(12) finančne uredbe, odgovorni odredbodajalec vzpostavi sistem spremljanja, ki prispeva k zagotavljanju sprejemljivih zagotovil, da bodo sredstva Unije porabljena v skladu s členom 32(2) finančne uredbe.

2.  Sistem spremljanja se uporablja za ocenjevanje napredka pri uresničevanju ciljev politike, ki se kažejo v ustreznih kazalnikih realizacije in rezultatov, določenih na podlagi predhodnega ocenjevanja, ter za analizo skladnosti izvajanja z zahtevami iz člena 140(2) finančne uredbe, ter hkrati zagotavlja podlago za poročanje Komisije iz členov 38(5) in 140(8) finančne uredbe.

3.  Spremljanje, ki ga izvaja Komisija v okviru posrednega upravljanja temelji na poročanju in računih, ki jih predložijo pooblaščeni subjekti, ter na razpoložljivih revizijah in kontrolah, ki jih opravi pooblaščeni subjekt, pri tem pa se ustrezno upošteva izjava o upravljanju pooblaščenega subjekta in mnenje neodvisnega revizorja iz člena 60(5) finančne uredbe. Komisija pregleda informacije, ki jih predložijo pooblaščeni subjekti in lahko opravi kontrole, vključno z naključnimi vzorci, na ustreznih nivojih izvedbe vse do končnih prejemnikov.

Spremljanje, ki ga izvaja pooblaščeni subjekt, temelji na poročilih in zaključnih računih, ki jih predložijo finančni posredniki, ter na revizijah in kontrolah, ki jih opravijo finančni posredniki, pri tem pa se ustrezno upošteva izjava o zanesljivosti upravljanja pooblaščenega subjekta in mnenje neodvisnih revizorjev.

Če ni finančnih posrednikov, pooblaščeni subjekt neposredno spremlja uporabo finančnega instrumenta na podlagi poročil in zaključnih računov, ki jih predložijo končni prejemniki.

Kadar je to primerno, pooblaščeni subjekt na naključnih vzorcih pregleda informacije, ki jih predložijo finančni posredniki ali končni prejemniki, prav tako izvaja kontrole, kot je določeno v sporazumu iz člena 217.

4.  Spremljanje, ki ga izvaja Komisija, v primeru neposrednega upravljanja temelji na poročilih in zaključnih računih, ki jih predložijo finančni posredniki in končni prejemniki, in sicer v skladu z ustreznimi kontrolami. Določbe iz odstavka 3 smiselno veljajo za neposredno upravljanje.

5.  Sporazumi, na podlagi katerih se izvajajo finančni instrumenti, vsebujejo določbe, potrebne za izvajanje odstavkov 1 do 4.

Člen 226

Obravnava prispevkov iz skladov SSO

(člen 140 finančne uredbe)

1.  Za prispevke iz skladov SSO v finančne instrumente iz naslova VIII finančne uredbe se vodijo ločene evidence, podprte s skladi OSS v skladu s pravili, ki veljajo za posamezni sektor.

2.  Prispevki iz skladov SSO se razporedijo na ločene račune in se uporabljajo v skladu s cilji zadevnih skladov SSO za ukrepe in končne prejemnike v skladu s programom ali programi, iz katerih izhajajo prispevki.

3.  V zvezi s prispevki iz skladov SSO v finančne instrumente iz naslova VIII finančne uredbe se uporabljajo pravila, ki veljajo za posamezni sektor.

NASLOV IX

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 227

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za tekoče leto

(člen 142 finančne uredbe)

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za tekoče leto mora vsebovati točen opis:

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju je ločeno od poročil o izvrševanju proračuna.

Člen 228

Izjeme pri uporabi računovodskih načel

(člen 144 finančne uredbe)

Kadar v določenem primeru računovodje menijo, da je treba dovoliti izjemo pri uporabi enega od računovodskih načel iz računovodskih pravil Unije, mora biti ta izjema primerno utemeljena, o njej pa je treba tudi poročati v pojasnilih k računovodskim izkazom iz člena 232.

Člen 229

Dokazila

(člen 144 finančne uredbe)

1.  Vse vknjižbe temeljijo na datiranih in oštevilčenih listinah na papirju ali mediju, ki zagotavlja zanesljivost in varovanje njihove vsebine v obdobjih iz člena 48.

2.  Posli iste vrste, ki se izvajajo na istem kraju in na isti dan, se lahko povzamejo v eni sami knjigovodski listini.

Člen 230

Izkaz finančnega uspeha

(člen 145 finančne uredbe)

Izkaz finančnega uspeha prikazuje prihodek in stroške za tekoče leto, razvrščene glede na njihovo naravo.

Člen 231

Izkaz finančnega izida

(člen 145 finančne uredbe)

Izkaz finančnega izida poroča o denarnih tokovih v obdobju, ki kaže gibanje med začetnimi in končnimi zneski zakladnice.

Zakladnica vključuje:

Člen 232

Pojasnila k računovodskim izkazom

(člen 145 finančne uredbe)

Pojasnila iz člena 145 finančne uredbe so sestavni del računovodskih izkazov. Pojasnila vključujejo vsaj naslednje informacije:

Člen 233

Izkazi realizacije proračuna

(člen 146 finančne uredbe)

1.  Izkazi realizacije proračuna vsebujejo:

2.  V zvezi z informacijami o prihodkih se priloži tudi izkaz, ki za vsako državo članico prikazuje razdelitev zneskov lastnih sredstev, ki jih je treba še izterjati na koncu proračunskega leta in za katere je izdan nalog za izterjavo.

Člen 234

Načini pošiljanja računov

(člen 148 finančne uredbe)

Začasni zaključni računi in končni zaključni račun iz členov 147 in 148 finančne uredbe se lahko pošljejo v elektronski obliki.

POGLAVJE 2

Računovodstvo

Oddelek 1

Organizacija računovodstva

Člen 235

Organizacija računovodstva

(člen 151 finančne uredbe)

1.  Računovodja vsake institucije in organa iz člena 141 finančne uredbe pripravi in sproti posodablja dokumente, ki opisujejo organizacijo računovodstva in računovodske postopke njegove institucije in organa.

2.  Proračunski prihodki in odhodki se evidentirajo v računalniškem sistemu iz člena 236 glede na ekonomsko naravo posla kot tekoči prihodki ali odhodki ali kot kapital.

Člen 236

Računalniško podprti sistemi

(člen 151 finančne uredbe)

1.  Računovodske evidence se vodijo s pomočjo celostnega računalniško podprtega sistema.

2.  Če se računovodske evidence vodijo z računalniško podprtimi sistemi in podsistemi, je take sisteme in podsisteme treba v celoti opisati.

Ta opis opredeljuje vsebino vseh podatkovnih polj in določa, kako sistem obravnava vse posamezne operacije. V opisu mora biti navedeno, kako sistem zagotavlja obstoj popolne revizijske sledi za vsako operacijo in za vsako spremembo računalniško podprtih sistemov in podsistemov, da je mogoče kadar koli ugotoviti vrsto spremembe in osebo, ki je to spremembo izvedla.

Opis računalniško podprtih računovodskih sistemov in podsistemov navaja vse povezave med temi sistemi in centralnim računovodskim sistemom, zlasti za prenos podatkov in usklajevanje stanj.

3.  Dostop do računalniško podprtih sistemov in podsistemov je omejen na osebe, ki so navedene na seznamu pooblaščenih uporabnikov, ki ga vodi in posodablja vsaka institucija.

Oddelek 2

Poslovne knjige

Člen 237

Poslovne knjige

(člen 154 finančne uredbe)

Vsaka institucija in vsak organ iz člena 141 finančne uredbe vodi dnevnik, glavno knjigo ter vsaj za dolžnike, upnike in osnovna sredstva tudi pomožne poslovne knjige, razen če to ni stroškovno upravičeno.

Poslovne knjige vsebujejo elektronske listine, ki jih določi računovodja in ki dajejo popolna jamstva, kadar se uporabljajo kot dokazila.

Vknjižbe v dnevnik se prenesejo v glavno knjigo, ki je razčlenjena v skladu s kontnim načrtom iz člena 212.

Dnevnik in glavna knjiga se lahko razdelita na toliko pomožnih dnevnikov in pomožnih knjig, kolikor je potrebno za izpolnitev zahtev.

Vknjižbe v pomožnih dnevnikih in pomožnih knjigah se najmanj enkrat mesečno prenesejo v dnevnik in glavno knjigo.

Člen 238

Bruto bilanca

(člen 154 finančne uredbe)

Vsaka institucija in vsak organ iz člena 141 finančne uredbe pripravi bruto bilanco, ki zajema vse konte iz glavne knjige, vključno s konti, ki so bili obračunani med letom, in ki navaja:

Člen 239

Računovodska uskladitev

(člen 154 finančne uredbe)

1.  Podatki v glavni knjigi se vodijo in organizirajo tako, da upravičujejo vsebino vsakega konta, ki se vključi v bruto bilanco.

2.  V zvezi z evidenco osnovnih sredstev se uporabljajo določbe členov 246 do 253.

Oddelek 3

Knjiženje

Člen 240

Knjiženje v računovodski evidenci

(člen 154 finančne uredbe)

1.  Pri knjiženju se uporablja metoda dvostavnega knjigovodstva, pri kateri vsak promet ali spremembo, evidentirano v poslovnih knjigah, predstavlja vknjižba, s katero se za vsak znesek v breme vzpostavi protivrednost v dobro na različnih kontih, na katere se ta vknjižba nanaša.

2.  Za transakcije, izražene v valuti, ki ni euro, se izračuna protivrednost v eurih, ki se vknjiži v računovodsko evidenco.

Transakcije, ki se vodijo v tujih valutah na kontih in se lahko preračunajo, se preračunajo najmanj vsakič, ko se pripravi zaključni račun.

To preračunavanje temelji na deviznih tečajih, določenih v skladu s členom 6.

Tečaj, ki se uporablja za preračun med eurom in drugo valuto za pripravo bilance stanja na dan 31. decembra leta N, je tečaj na zadnji delovni dan leta N.

3.  Računovodska pravila Unije, sprejeta v skladu s členom 152 finančne uredbe, opredeljujejo pravila za preračun in ponovno oceno, ki se predložijo zaradi računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Člen 241

Računovodske evidence

(člen 154 finančne uredbe)

Vse računovodske evidence morajo prikazovati izvor, vsebino in knjigovodsko referenco vsake podatkovne postavke in številke ustreznih knjigovodskih listin.

Člen 242

Evidentiranje v dnevnik

(člen 154 finančne uredbe)

Računovodske operacije se evidentirajo v dnevnik po eni od naslednjih metod, ki se med seboj ne izključujeta:

Člen 243

Potrjevanje vknjižb

(člen 154 finančne uredbe)

1.  Vpisovanje v dnevnik in v pomožne knjige se izvaja s postopkom potrjevanja, ki prepoveduje vsako spremembo ali izbris vknjižbe.

2.  Postopek zaključevanja, s katerim se zaključi vnos vknjižb in zagotovi, da se vknjižbe ne spreminjajo, se izvede najpozneje pred predstavitvijo končnih računovodskih izkazov.

Oddelek 4

Usklajevanje in preverjanje

Člen 244

Usklajevanje kontov

(člen 154 finančne uredbe)

1.  Stanje kontov v bruto bilanci se redno usklajuje, najmanj pa ob pripravi letnega zaključnega računa, s podatki iz upravljavskih sistemov, ki jih uporabljajo odredbodajalci za upravljanje sredstev in obveznosti ter za dnevno vnašanje v računovodski sistem.

2.  Računovodja redno in najmanj ob pripravi zaključnega računa preverja, če dobroimetja na banki ustrezajo dejanskemu stanju, zlasti glede:

Evidenca osnovnih sredstev se pregleda v skladu s členom 250.

3.  Medinstitucionalni računi se usklajujejo mesečno.

4.  Začasne račune vsako leto odpre in pregleda računovodja. Za te račune je odgovoren odredbodajalec in jih čim prej zapre.

Oddelek 5

Proračunsko računovodstvo

Člen 245

Vsebina proračunskega računovodstva in njegovo vodenje

(člen 156 finančne uredbe)

1.  Proračunsko računovodstvo za vsako podpodročje proračuna prikazuje:

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil iz točke (a) prvega pododstavka se knjižijo in prikazujejo posebej.

Celotne začasne prevzete obveznosti v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (v nadaljnjem besedilu: EKJS) in ustrezna plačila se prav tako evidentirajo v proračunskem računovodstvu.

Te prevzete obveznosti se predstavijo v zvezi s skupnimi odobritvami EKJS.

2.  Proračunsko računovodstvo ločeno prikazuje:

Na prihodkovni strani se ločeno vodijo zneski iz preteklih proračunskih let, ki jih je treba še izterjati.

3.  Proračunsko računovodstvo se lahko organizira tako, da se razvije v sistem stroškovnega računovodstva.

4.  Proračunsko računovodstvo se vodi s pomočjo računalniškega sistema v knjigah ali na karticah.

POGLAVJE 3

Vodenje evidence premoženja

Člen 246

Evidenca premoženja

(člen 157 finančne uredbe)

Sistem za vodenje evidenc premoženja vzpostavi odredbodajalec s strokovno pomočjo računovodje. Ta sistem za vodenje evidence premoženja mora dajati vse informacije, ki so potrebne za knjigovodstvo in za varovanje sredstev.

Člen 247

Varovanje premoženja

(člen 157 finančne uredbe)

Vsaka institucija in organ iz člena 141 finančne uredbe sprejme določbe o varovanju sredstev, vključenih v njeno bilanco stanja, in določi, katera upravna služba je odgovorna za sistem za vodenje evidence premoženja.

Člen 248

Vpisovanje v evidenco premoženja

(člen 157 finančne uredbe)

Vsa osnovna sredstva, ki se lahko uporabljajo več kot eno leto in niso potrošno blago, katerih nabavna cena ali proizvodni stroški so višji od navedenih v računovodskih pravilih Unije, sprejetih v skladu s členom 152 finančne uredbe, se vpišejo v evidenco premoženja in evidentirajo na kontih osnovnih sredstev.

Člen 249

Vsebina evidence premoženja za vsako osnovno sredstvo

(člen 157 finančne uredbe)

V evidenco premoženja se vpiše ustrezni opis vsakega osnovnega sredstva in njegova lokacija – za premično premoženje pa odgovorna služba ali oseba, datum nabave ter cena na enoto.

Člen 250

Popis premičnega premoženja

(člen 157 finančne uredbe)

Vsaka institucija in organi iz člena 141 finančne uredbe popis izvedejo tako, da ugotovijo, če vsako osnovno sredstvo fizično obstaja in če se sklada z vpisom v evidenci premoženja. Taki popisi se izvajajo v okviru letnega programa preverjanja, razen za osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se preverjajo vsaj na vsaka tri leta.

Člen 251

Prodaja opredmetenih sredstev

(člen 157 finančne uredbe)

Člani, uradniki in drugi zaposleni institucij in organov iz člena 141 finančne uredbe ne smejo kupiti nobenega osnovnega sredstva, ki ga prodajo te institucije in organi, razen če se ta osnovna sredstva ne prodajo z javnim razpisom.

Člen 252

Postopek za prodajo opredmetenih sredstev

(člen 157 finančne uredbe)

1.  Prodaja opredmetenih sredstev se na ustrezen način oglašuje lokalno, če je nabavna vrednost enote enaka ali presega 8 100  EUR. Obdobje med objavo zadnjega obvestila in sklenitvijo pogodbe o prodaji ne sme biti krajše od 14 koledarskih dni.

Če je nabavna vrednost enote enaka ali presega 391 100  EUR, se za prodajo iz prvega pododstavka obvestilo o prodaji objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ustrezen oglas se lahko objavi tudi v tiskanih medijih držav članic. Obdobje med datumom objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije in sklenitvijo pogodbe o prodaji ne sme biti krajše od enega meseca.

2.  Institucije in organi iz člena 141 finančne uredbe lahko opustijo oglaševanje, če bi stroški oglaševanja presegli pričakovan prihodek od prodaje.

3.  Institucije in organi iz člena 141 finančne uredbe si pri prodaji opredmetenih sredstev vedno prizadevajo pridobiti najboljšo ceno.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za prodajo med institucijami Unije ter njihovimi organi iz člena 208 finančne uredbe.

Člen 253

Postopek za prodajo opredmetenih sredstev

(člen 157 finančne uredbe)

Odredbodajalec pripravi izjavo ali zapisnik vedno, kadar se kakršno koli premoženje, ki je vpisano v evidenci, vključno s zgradbami, proda, podari, zavrže, da v najem ali če manjka zaradi izgube, tatvine ali drugega razloga.

V izjavi ali zapisniku posebej navede, ali je treba osnovno sredstvo nadomestiti na stroške uradnika ali drugega uslužbenca Unije ali druge osebe.

Kadar se nepremičnina ali večje instalacije dajo na voljo brezplačno, je treba pripraviti pogodbo in o tem poročati v letnem poročilu, ki se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu ob predstavitvi predloga proračuna.

Člani, uradniki ali drugi uslužbenci in drugi zaposleni institucij in organov iz člena 141 finančne uredbe ne morejo biti prejemniki premoženja iz evidence premoženja, ki se podari ali zavrže.

Člen 254

Evidenca premoženja in objava prodaje v delegacijah Unije

(člen 157 finančne uredbe)

1.  V primeru delegacij Unije se stalna evidenca premičnega premoženja, ki pripada Uniji, vodi na lokalni ravni. V skladu s pravili, ki jih je sprejela vsaka institucija, se evidenca redno pošilja centralnim službam.

Premično premoženje na poti v delegacije Unije se pred vpisom v stalne evidence vpiše na začasni seznam.

2.  Objava prodaje premičnega premoženja delegacij Unije se objavi v skladu z lokalnimi navadami.

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

RAZISKAVE

Člen 255

Vrste ukrepov

(člen 181 finančne uredbe)

1.  Neposredne ukrepe izvajajo ustanove Skupnega raziskovalnega središča (v nadaljnjem besedilu: SRS) in se načeloma v celoti financirajo iz proračuna. Ti ukrepi vključujejo:

2.  Skupno raziskovalno središče lahko sodeluje pri posrednih ukrepih pod pogoji iz člena 183 finančne uredbe.

3.  Ocena terjatev iz člena 181(2) finančne uredbe se pošlje računovodji za evidentiranje.

Člen 256

Dodatna pravila, ki veljajo za SRS

(člen 183 finančne uredbe)

1.  Konkurenčne dejavnosti, ki jih izvaja SRS, zajemajo:

2.  Kadar dejavnosti, ki jih SRS izvaja za tretje osebe, vključujejo javna naročila, mora biti postopek za oddajo javnega naročila v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

3.  Ocene terjatev iz člena 183(2) finančne uredbe se pošljejo računovodji za evidentiranje.

NASLOV II

ZUNANJI UKREPI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 257

Ukrepi, ki se lahko financirajo

(člen 184 finančne uredbe)

Odobritve za ukrepe iz poglavja 1 naslova IV drugega dela finančne uredbe se lahko uporabljajo zlasti za financiranje pogodb o izvedbi javnega naročila, nepovratnih sredstev, vključno s subvencioniranjem obrestne mere, za posebna posojila, jamstva za posojila in finančno pomoč, proračunsko podporo in druge posebne oblike proračunske pomoči.

POGLAVJE II

Proračunska podpora in skrbniški skladi z več donatorji

Člen 258

Uporaba proračunske podpore

(člen 186 finančne uredbe)

1.  Kadar je tako določeno v zadevnih temeljnih aktih, lahko Komisija uporabi sektorsko ali splošno proračunsko podporo v tretji državi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  S partnersko državo sklenjeni sporazumi vsebujejo obveznost te države, da Komisiji zagotavlja zanesljive in pravočasne informacije, na podlagi katerih lahko Komisija oceni izpolnjevanje pogojev iz odstavka 1.

Člen 259

Skrbniški skladi Unije za zunanje ukrepe

(člen 187 finančne uredbe)

Prispevki drugih donatorjev se upoštevajo, ko se vplačajo na poseben bančni račun skrbniškega sklada, in sicer v znesku v eurih, preračunanem ob prejemu prispevkov na poseben bančni račun.

Prispevek Unije se prenese pravočasno, da se krijejo pravne obveznosti skrbniškega sklada ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ki so jih zagotovili drugi donatorji.

Obresti, ki se naberejo na posebnem bančnem računu skrbniškega sklada, se vložijo v skrbniški sklad, razen če je drugače navedeno v aktu o ustanovitvi skrbniškega sklada.

Vsi prenosi na bančnem računu iz tretjega odstavka, izvedeni med letom, so ustrezno knjiženi na računih skrbniškega sklada.

Odredbodajalec dvakrat letno pripravi finančno poročilo o ukrepih vsakega skrbniškega sklada.

Skrbniški skladi so vsako leto predmet neodvisne zunanje revizije.

Upravni odbor skrbniškega sklada odobri letno poročilo skrbniškega sklada, ki ga pripravi odredbodajalec, skupaj z letnim zaključnim računom, ki ga pripravi računovodja. Ta poročila se priložijo letnemu poročilu odredbodajalca na podlagi prenosa in predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru postopka razrešnice Komisije.

Pravila za sestavo upravnega odbora in njegova notranja pravila se določijo v aktu o ustanovitvi skrbniškega sklada, ki ga sprejme Komisija in velja tudi za donatorje. Ta pravila zagotavljajo pravično zastopanje donatorjev in vključujejo zahtevo, da je za končno odločitev o uporabi sredstev sklada potrebno soglasje Komisije.

▼M1

POGLAVJE III

Javna naročila

Člen 260

Najem zgradb

(člen 190 finančne uredbe)

Iz proračunskih sredstev za poslovanje za zunanje ukrepe se lahko financirajo samo pogodbe o nepremičninah, ki se nanašajo na dajanje v najem stavb, ki so bile že zgrajene ob podpisu najemne pogodbe. Te pogodbe se objavijo, kakor je določeno v členu 124.

Člen 261

Javna naročila storitev

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Javna naročila storitev obsegajo:

2.  Kadar ima tretja država usposobljeno vodstveno osebje v svojih službah ali enotah z udeležbo javnega sektorja, lahko te službe ali enote same neposredno izvedejo javna naročila.

Člen 262

Posebne določbe v zvezi z mejnimi vrednostmi in ureditve za oddajo zunanjih javnih naročil

(člen 190 finančne uredbe)

Členi od 123 do 126, razen opredelitve pojmov, člen 128, točka (a) člena 134(1), točka (a) in točke od (c) do (f) člena 135(1), člen 135(4), člena 137 in 137a, odstavki od 3 do 7 člena 139, člen 148(4), člen 151(3), člen 152, odstavka 2 in 3 člena 153, členi 154, 155, 157 in 158, razen člena 158(4), in člen 160 te uredbe ne veljajo za pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jih sklenejo javni naročniki iz člena 190(2) finančne uredbe ali so sklenjene v njihovem imenu.

Komisija sprejme sklep o izvajanju določb o javnih naročilih iz tega poglavja, vključno z ustreznim nadzorom, ki ga mora izvajati odgovorni odredbodajalec, kadar Komisija ni javni naročnik.

Člen 263

Dokazilo o dostopu do javnih naročil

(člen 191 finančne uredbe)

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila se zahteva, da kandidati ali ponudniki navedejo, v kateri državi dejansko imajo svoj sedež, in da predložijo dokazila, ki so običajno sprejemljiva po pravu navedene države.

Člen 264

Oglaševanje

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Kadar je primerno, se predhodno informativno obvestilo za mednarodna povabila k oddaji ponudb po elektronski poti čim prej pošlje Uradu za publikacije.

2.  Za namene tega poglavja se obvestilo o javnem naročilu objavi:

Kadar se obvestilo o javnem naročilu objavi tudi lokalno, mora biti vsebinsko enako obvestilu o javnem naročilu v Uradnem listu Evropske unije, objaviti pa ga je treba istočasno. Komisija je odgovorna za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Če je povabilo objavljeno lokalno, lahko to storijo subjekti iz člena 190(2)(b) finančne uredbe.

3.  Obvestilo o oddaji javnega naročila se objavi, ko je pogodba podpisana, razen kadar, če je še vedno potrebno, je javno naročilo razglašeno za tajno ali kadar morajo izvajanje javnih naročil spremljati posebni varnostni ukrepi ali kadar tako zahteva zaščita bistvenih interesov Unije ali tretje države in kadar se zdi, da objava obvestila o oddaji javnega naročila ni primerna.

4.  Obvestilo o spremembi javnega naročila se objavi v Uradnem listu Evropske unije v primerih iz točk (a) in (b) člena 114a(3) finančne uredbe, kadar je vrednost spremembe enaka ali višja od mejnih vrednosti iz členov 265(1)(a), 267(1)(a) ali 269(1)(a) te uredbe.

Člen 265

Mejne vrednosti in postopki za oddajo naročil storitev in koncesijskih pogodb za storitve

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Mejne vrednosti in postopki iz člena 190 finančne uredbe za javna naročila storitev in koncesijske pogodbe za storitve so:

2.  V omejenem mednarodnem postopku iz točke (a) odstavka 1 se v obvestilu o javnem naročilu navede število kandidatov, ki bodo povabljeni k predložitvi ponudb. Za javna naročila storitev se povabijo najmanj štirje kandidati. Število kandidatov, povabljenih k predložitvi ponudb, mora zadostovati za zagotovitev resnične konkurence.

Seznam izbranih kandidatov se objavi na internetni strani Komisije.

Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor ali minimalno stopnjo zmogljivosti, manjše od najnižjega števila, lahko javni naročnik k predložitvi ponudbe povabi samo tiste kandidate, ki izpolnjujejo merila za predložitev ponudbe.

3.  V okviru konkurenčnega postopka s pogajanji iz točke (b) odstavka 1 javni naročnik pripravi seznam najmanj treh ponudnikov po svoji izbiri brez objave obvestila.

Ponudniki za konkurenčni postopek s pogajanji so lahko izbrani s seznama potencialnih ponudnikov iz člena 136(1)(b), ki se objavi na podlagi razpisa za prijavo interesa.

Če po posvetovanju s ponudniki javni naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko javno naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.

4.  Za javna naročila pravnih storitev, ki niso zajete v točki (h) člena 134(1), lahko javni naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji, ne glede na ocenjeno vrednost javnega naročila.

Člen 266

Uporaba postopka s pogajanji za naročila storitev, blaga in gradenj

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Javni naročniki lahko uporabijo postopek s pogajanji z eno samo ponudbo v naslednjih primerih:

2.  Za namene točke (c) člena 134(1) se šteje, da intervencije, ki se izvajajo v kriznih razmerah iz člena 190(2), izpolnjujejo preskus glede skrajne nuje. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, kjer je to primerno, skupaj z drugimi odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil ugotovi, da obstajajo skrajno nujni razlogi, in svojo ugotovitev redno preverja glede na načelo dobrega finančnega poslovodenja.

3.  Dejavnosti institucionalne narave iz točke (a) odstavka 1 vključujejo storitve, ki so neposredno povezane z zakonsko določeno nalogo organov javnega sektorja.

Člen 267

Mejne vrednosti in postopki za oddajo naročil blaga

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Mejne vrednosti in postopki iz člena 190 finančne uredbe za javna naročila blaga so:

2.  V okviru konkurenčnega postopka s pogajanji iz točke (b)(ii) odstavka 1 javni naročnik pripravi seznam najmanj treh dobaviteljev po svoji izbiri brez objave obvestila.

Če po posvetovanju z dobavitelji javni naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko javno naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.

Člen 269

Mejne vrednosti in postopki za oddajo naročil gradenj in koncesij

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Mejne vrednosti in postopki iz člena 190 finančne uredbe za naročila gradenj in koncesijske pogodbe za gradnje so:

2.  V okviru konkurenčnega postopka s pogajanji iz točke (c) odstavka 1 javni naročnik pripravi seznam najmanj treh izvajalcev po svoji izbiri brez objave obvestila.

Če po posvetovanju z izvajalci javni naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko javno naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.

Člen 273

Razpisne zahteve

(člen 190 finančne uredbe)

Z odstopanjem od člena 138(3) se lahko za vse postopke, pri katerih se uporabi prijava za sodelovanje, razpisne zahteve razdelijo glede na dve fazi postopka, prvi korak pa lahko vključuje le informacije iz točk (a) in (f) člena 138(3).

Člen 274

Jamstva

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Z odstopanjem od člena 163 se jamstva izrazijo v eurih ali v valuti pogodbe, za katero veljajo.

2.  Javni naročnik lahko zahteva jamstvo za resnost ponudbe v skladu s členom 156. Z odstopanjem od člena 156(2) javni naročnik jamstvo za resnost ponudbe sprosti ob sklenitvi pogodbe.

3.  Z odstopanjem od člena 165(1) se jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti zahteva, ko se presežejo naslednje mejne vrednosti:

4.  Javni naročnik lahko zahteva jamstvo za vračilo zadržanih zneskov v skladu s členom 165a.

Člen 275

Roki za izvedbo postopkov

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Ponudbe mora javni naročnik prejeti na naslov ter najpozneje na datum in ob uri, ki so navedeni v razpisu za zbiranje ponudb. Rok za prejem ponudb in prijav za sodelovanje, ki ga določi javni naročnik, mora biti dovolj dolg, da imajo zainteresirane strani na voljo dovolj časa za pripravo in predložitev svojih ponudb.

Za javna naročila storitev je najkrajši rok od dne, ko javni naročnik odpošlje pismo z razpisom za zbiranje ponudb, do zadnjega dne za prejem ponudbe 50 dni. V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

2.  Ponudniki lahko pošljejo pisna vprašanja pred končnim rokom za prejem ponudb. Javni naročnik odgovori na vprašanja pred končnim rokom za prejem ponudb.

3.  V omejenem mednarodnem postopku je rok za prejem prijav za sodelovanje najmanj 30 dni od datuma objave obvestila o javnem naročilu. Obdobje od dne, ko javni naročnik odpošlje pismo z razpisom, do zadnjega dne za predložitev ponudb je najmanj 50 dni. V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

4.  V odprtem mednarodnem postopku so roki za prejem ponudb, ki se začnejo na dan, ko javni naročnik pošlje v objavo obvestilo o javnem naročilu, najmanj:

V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

5.  V odprtih lokalnih postopkih so roki za prejem ponudb, ki se začnejo na dan, ko javni naročnik pošlje v objavo obvestilo o javnem naročilu, najmanj:

V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

6.  Za konkurenčne postopke s pogajanji iz člena 265(1)(b), člena 267(1)(b)(ii) in člena 269(1)(c) imajo kandidati za predložitev ponudb na voljo najmanj 30 dni od dne, ko javni naročnik odpošlje pismo z razpisom za zbiranje ponudb.

Člen 276

Komisija za ocenjevanje

(člen 190 finančne uredbe)

1.  Vse prijave za sodelovanje in ponudbe, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve, oceni in razvrsti komisija za ocenjevanje ponudb na podlagi vnaprej objavljenih meril za izključitev, izbor in oddajo javnega naročila. Komisija ima liho število članov, najmanj tri, ki imajo vsa potrebna strokovna in upravna znanja za ocenjevanje ponudb. Člani komisije za ocenjevanje morajo podpisati izjavo o nepristranskosti in odsotnosti nasprotja interesov.

2.  Če Komisija ni javni naročnik, lahko zahteva kopijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudb, ocene ponudb in podpisanih pogodb. Prav tako lahko sodeluje kot opazovalka pri odpiranju in ocenjevanju ponudb.

3.  Ponudbe, ki ne vsebujejo vseh bistvenih elementov, ki se zahtevajo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ali ki ne ustrezajo posebnim zahtevam, se izločijo.

Komisija za ocenjevanje ali javni naročnik lahko ob upoštevanju načela enakega obravnavanja kandidate ali ponudnike povabita, da v določenem roku predložijo dodatno dokumentacijo ali pojasnila predloženih dokazil v zvezi z merili za izključitev, izbor in dodelitev.

4.  V primeru neobičajno nizke ponudbe iz člena 151 lahko komisija za ocenjevanje zahteva ustrezne obrazložitve glede sestave ponudbe.

5.  Komisije za ocenjevanje ni treba ustanoviti pri postopkih z vrednostmi, ki ne presegajo 20 000 EUR, na podlagi analize tveganja ob ponovnem javnem zbiranju ponudb v okviru okvirne pogodbe ter v primeru postopkov s pogajanji iz točk (c), (e), (f)(i), (f)(iii) in (h) člena 134(1).

▼B

POGLAVJE IV

Nepovratna sredstva

Člen 277

Financiranje v celoti

(člen 192 finančne uredbe)

V primeru odstopa od zahteve po sofinanciranju je treba v sklepu o dodelitvi nepovratnih sredstev navesti razloge zanj.

NASLOV III

EVROPSKI URADI

Člen 278

Evropski uradi in ustanovitev dodatnih uradov

(člen 195 finančne uredbe)

Uradi iz člena 195 finančne uredbe so:

Ena ali več institucij lahko ustanovi dodatne urade, če to lahko utemelji s študijo stroškov in koristi in če jamči za prepoznavnost ukrepov Unije.

Člen 279

Prenos nalog z institucij na medinstitucionalne evropske urade

(člena 195 in 199 finančne uredbe)

Vsaka institucija je odgovorna za proračunske obveznosti. Institucije lahko na direktorja zadevnega medinstitucionalnega evropskega urada prenesejo vse nadaljnje ukrepe, zlasti pravne obveznosti, potrjevanje odhodkov, odobritve plačil in izvrševanje prihodkov ter postavijo omejitve in pogoje za ta prenos pooblastil.

Člen 280

Posebna pravila za Urad za publikacije

(člena 195 in 199 finančne uredbe)

Glede Urada za publikacije vsaka institucija odloča o svoji politiki publikacij. V skladu s členom 21 finančne uredbe neto prihodek od prodaje publikacij znova uporabi kot namenski prejemek institucija, ki je avtor teh publikacij.

Člen 281

Prenos določenih nalog računovodje

(člen 196 finančne uredbe)

Računovodja Komisije lahko na predlog upravnega odbora zadevnega urada prenese na zaposlenega urada nekatere naloge v zvezi s pobiranjem prihodkov in plačili odhodkov, ki jih je neposredno izvedel zadevni urad.

Člen 282

Zakladnica – bančni računi

(člen 196 finančne uredbe)

Za pokrivanje potreb medinstitucionalnega urada po gotovini lahko Komisija na predlog upravljalnega odbora v njegovem imenu odpre bančne račune ali poštne žiro račune. Končno stanje gotovine za vsako leto se uskladi in prilagodi med zadevnim uradom in Komisijo na koncu proračunskega leta.

NASLOV IV

ODOBRITVE ZA UPRAVO

Člen 283

Splošne določbe

(člen 201 finančne uredbe)

Odobritve za upravo, ki jih zajema ta naslov, so sredstva iz člena 41 finančne uredbe.

Proračunske obveznosti v višini odobritev za upravo, ki so skupne za več naslovov in se globalno upravljajo, se lahko globalno evidentirajo v proračunskem računovodstvu po splošni razčlenitvi po kategorijah, kot je določeno v členu 25.

Ustrezni odhodki se knjižijo v proračunske vrstice vsakega naslova v skladu z isto porazdelitvijo, kot velja za odobritve.

Člen 284

Jamstva za najem

(člen 201 finančne uredbe)

Jamstva za najem, ki jih dajejo institucije, imajo obliko bančnega jamstva ali depozita na blokiranem bančnem računu, odprtem v imenu institucije in najemodajalca, izraženega v eurih, razen v primerno utemeljenih primerih.

Kadar pa za transakcije v tretjih državah ni mogoče uporabiti ene od teh oblik jamstva za najem, lahko odgovorni odredbodajalec sprejme jamstvo v drugačni obliki, pod pogojem, da ta oblika zagotavlja enakovredno zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 285

Predujmi uslužbencem in članom institucij

(člen 201 finančne uredbe)

Predujmi se lahko plačajo uslužbencem in članom institucij v skladu s pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih.

Člen 286

Zgradbe

(člen 203 finančne uredbe)

1.  Odhodki iz člena 203(3)(a) finančne uredbe vključujejo stroške za opremljanje zgradb. Ne vključujejo pa tekočih stroškov.

2.  Postopek za zgodnje zbiranje informacij iz člena 203(4) finančne uredbe in predhoden postopek za odobritev iz člena 203(5) finančne uredbe ne veljata za nakup zemlje brezplačno ali za simbolni znesek.

3.  Postopek za zgodnje obveščanje in predhodno odobritev iz točk 3 do 7 člena 203 finančne uredbe se ne uporablja za stanovanjske zgradbe. Evropski parlament in Svet lahko od odgovorne institucije zahtevata vse informacije v zvezi s stanovanjskimi zgradbami.

4.  V izjemnih ali nujnih političnih razmerah se lahko zgodnja obvestila iz člena 203(4) finančne uredbe o projektih gradnje, povezanih z delegacijami Unije ali uradi v tretjih državah, predložijo skupaj s projektom gradnje iz člena 203(5) finančne uredbe. V takšnih primerih se postopki za zgodnje obveščanje in predhodno odobritev opravijo takoj, kot je to mogoče.

5.  Postopek predhodne odobritve iz odstavkov 5 in 6 člena 203 finančne uredbe se ne uporablja za pripravljalne pogodbe ali študije, ki so potrebne za ovrednotenje podrobnih stroškov in financiranja projekta gradnje.

6.  Mejne vrednosti 750 000  EUR ali 3 000 000  EUR iz točk (ii), (iii) in (iv) člena 203(7) finančne uredbe vključujejo stroške opremljanja zgradbe. Pri najemninah in pogodbah o preužitku se v teh mejnih vrednostih upoštevajo stroški opremljanja zgradbe, ne pa tudi drugi stroški.

7.  Komisija eno leto po dnevu začetka izvajanja finančne uredbe poroča o izvajanju postopkov iz odstavkov 3 do 8 člena 203 finančne uredbe.

NASLOV V

STROKOVNJAKI

Člen 287

Plačani zunanji strokovnjaki

(člen 204 finančne uredbe)

1.  Za vrednosti pod mejnimi vrednostmi iz člena 170(1) se lahko plačani zunanji strokovnjaki izberejo na podlagi postopka iz odstavka 2.

2.  Razpis za prijavo interesa se objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na internetni strani zadevne institucije, če je treba zagotoviti boljšo obveščenost potencialnih kandidatov.

Razpis za prijavo interesa vključuje opis nalog, njihovo trajanje in določene pogoje za plačilo. Ti pogoji lahko temeljijo na cenah na enoto.

Po razpisu za prijavo interesa se pripravi seznam strokovnjakov. Veljaven je največ pet let od objave ali za obdobje trajanja večletnega programa, povezanega z zadevnimi nalogami.

▼M1

3.  Vsaka zainteresirana fizična oseba lahko vloži vlogo kadar koli v času veljavnosti razpisa za prijavo interesa, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.

▼B

4.  Vsi dopisi z izbranimi strokovnjaki, vključno s sklepanjem pogodb in vsemi njihovimi dopolnili, lahko potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo, ki jih vzpostavi institucija.

Ti sistemi izpolnjujejo naslednje zahteve:

Za podatke, poslane ali prejete prek takega sistema, velja pravna domneva o celovitosti podatkov ter točnosti datuma in ure pošiljanja ali prejemanja podatkov, kot sta navedena v sistemu.

Dokument, ki je bil poslan ali priglašen prek takšnega sistema, šteje kot enakovreden papirnemu dokumentu, je dopustno dokazno gradivo v pravnih postopkih, šteje kot izvirnik dokumenta in zanj velja pravna domneva o njegovi pristnosti in celovitosti, če ne vsebuje nobenih dinamičnih lastnosti, ki jih je mogoče samodejno spreminjati.

Elektronski podpisi iz točke (b) drugega pododstavka imajo enak pravni učinek kot lastnoročni podpisi.

5.  Seznam strokovnjakov in vsebina nalog se objavita vsako leto. Plačilo je objavljeno, če znesek presega 15 000  EUR za opravljeno nalogo.

6.  Odstavek 5 se ne uporablja, če takšna objava ogroža pravice in svoboščine vpletenih posameznikov, kot to določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali ogroža poslovne interese strokovnjakov.

TRETJI DEL

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 288

Prehodne določbe

Členi 35 do 43 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 se še naprej uporabljajo za obveznosti, prevzete do 31. decembra 2013. Členi 33 do 44 te uredbe se uporabljajo le za obveznosti, prevzete od 1. januarja 2014 dalje.

Naslov VI Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 se lahko še naprej uporablja za podpisane sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki so objavljeni do 31. decembra 2013 v okviru vseh obveznosti iz proračuna za leto 2012 ali prejšnja leta, če se za to odloči odgovorni odredbodajalec ob upoštevanju načel preglednosti in enakega obravnavanja.

Člen 289

Razveljavitev

Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 290

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Vendar se členi 216 do 226 uporabljajo od 1. januarja 2014.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA

---

( 1 ) UL L 130, 31.5.2000, str. 1.

( 2 ) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

( 3 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 4 ) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

( 5 ) Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L 340, 16.12.2002, str. 1).

( 6 ) Direktiva Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17).

( 7 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

( 8 ) Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

( 9 ) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

( 10 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

( 11 ) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

( 12 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.