02009L0138 — SL — 09.07.2018 — 008.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA 2009/138/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (Besedilo velja za EGP) (UL L 335 17.12.2009, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA 2011/89/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 16. novembra 2011	L 326	113	8.12.2011
►M2	DIREKTIVA 2012/23/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 12. septembra 2012	L 249	1	14.9.2012
►M3	DIREKTIVA SVETA 2013/23/EU z dne 13. maja 2013	L 158	362	10.6.2013
►M4	DIREKTIVA 2013/58/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 11. decembra 2013	L 341	1	18.12.2013
►M5	DIREKTIVA 2014/51/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014	L 153	1	22.5.2014
►M6	DIREKTIVA (EU) 2016/2341 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 14. decembra 2016	L 354	37	23.12.2016
►M7	DIREKTIVA (EU) 2018/843 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 30. maja 2018	L 156	43	19.6.2018

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 219, 25.7.2014, str.  66 (2009/138/ES)

---

▼B

DIREKTIVA 2009/138/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2009

o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

KAZALO
NASLOV I	SPLOŠNA PRAVILA O ZAČETKU OPRAVLJANJA IN OPRAVLJANJU DEJAVNOSTI NEPOSREDNEGA ZAVAROVANJA IN POZAVAROVANJA
POGLAVJE I	Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov
ODDELEK 1	Vsebina in področje uporabe
ODDELEK 2	Izjeme iz področja uporabe
Pododdelek 1	Splošno
Pododdelek 2	Neživljenjsko zavarovanje
Pododdelek 3	Življenjsko zavarovanje
Pododdelek 4	Pozavarovanje
ODDELEK 3	Opredelitve pojmov
POGLAVJE II	Začetek opravljanja poslov
POGLAVJE III	Nadzorni organi in splošna pravila
POGLAVJE IV	Pogoji, ki urejajo opravljanje poslov
ODDELEK 1	Odgovornost upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov
ODDELEK 2	Sistem upravljanja
ODDELEK 3	Javno razkritje
ODDELEK 4	Kvalificirani deleži
ODDELEK 5	Poslovna skrivnost, izmenjava podatkov in spodbujanje nadzorne konvergence
ODDELEK 6	Dolžnosti revizorjev
POGLAVJE V	Opravljanje dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja
POGLAVJE VI	Pravila glede vrednotenja sredstev in obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij, lastnih sredstev, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in naložbena pravila
ODDELEK 1	Vrednotenje sredstev in obveznosti
ODDELEK 2	Pravila v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami
ODDELEK 3	Lastna sredstva
Pododdelek 1	Določitev lastnih sredstev
Pododdelek 2	Razvrstitev lastnih sredstev
Pododdelek 3	Primernost lastnih sredstev
ODDELEK 4	Zahtevani solventnostni kapital
Pododdelek 1	Splošne določbe za zahtevani solventnostni kapittal ob uporabi stinardne formule ali notranjega modela
Pododdelek 2	Zahtevani solventnostni kapital – stinardna formula
Pododdelek 3	Zahtevani solventnostni kapital – popolni in delni notranji modeli
ODDELEK 5	Zahtevani minimalni kapital
ODDELEK 6	Naložbe
POGLAVJE VII	Zavarovalnice in pozavarovalnice v težavah ali v stanju nepravilnosti
POGLAVJE VIII	Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev
ODDELEK 1	Ustanavljanje s strani zavarovalnic
ODDELEK 2	Svoboda opravljanja storitev: zavarovalnice
Pododdelek 1	Splošne določbe
Pododdelek 2	Avtomobilska odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam
ODDELEK 3	Pristojnosti nadzornih organov države članice gostiteljice
Pododdelek 1	Zavarovanje
Pododdelek 2	Pozavarovanje
ODDELEK 4	Statistični podatki
ODDELEK 5	Obravnavanje pogodb podružnic, ki so v postopku prenehanja
POGLAVJE IX	Podružnice, ustanovljene v skupnosti, ki pripadajo zavarovalnicam ali pozavarovalnicam, katerih sedež je zunaj skupnosti
ODDELEK 1	Začetek opravljanja poslov
ODDELEK 2	Pozavarovanje
POGLAVJE X	Hčerinska podjetja zavarovalnic in pozavarovalnic, ki jih ureja pravo tretje države, in pridobivanje deležev s strani takšnih podjetij
NASLOV II	POSEBNE DOLOČBE ZA ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE
POGLAVJE I	Pravo, ki se uporablja, in pogoji za pogodbe o neposrednem zavarovanju
ODDELEK 1	Pravo, ki se uporablja
ODDELEK 2	Obvezno zavarovanje
ODDELEK 3	Javni interes
ODDELEK 4	Pogoji za zavarovalne pogodbe in premijske cenike
ODDELEK 5	Informacije za imetnike polic
Pododdelek 1	Neživljenjsko zavarovanje
Pododdelek 2	Življenjsko zavarovanje
POGLAVJE II	Določbe v zvezi z neživljenjskim zavarovanjem
ODDELEK 1	Splošne določbe
ODDELEK 2	Sozavarovanje na ravni skupnosti
ODDELEK 3	Pomoč
ODDELEK 4	Zavarovanje stroškov postopka
ODDELEK 5	Zdravstveno zavarovanje
ODDELEK 6	Zavarovanje za nesreče pri delu
POGLAVJE III	Določbe v zvezi z življenjskim zavarovanjem
POGLAVJE IV	Pravila v zvezi s pozavarovanjem
NASLOV III	NADZOR ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC V SKUPINI
POGLAVJE I	Nadzor skupin: opredelitve pojmov, primeri uporabe, področje uporabe in ravni
ODDELEK 1	Opredelitve pojmov
ODDELEK 2	Primeri uporabe in področje uporabe
ODDELEK 3	Ravni
POGLAVJE II	Finančni položaj
ODDELEK 1	Solventnost skupine
Pododdelek 1	Splošne določbe
Pododdelek 2	Izbira metode izračunavanja in splošna načela
Pododdelek 3	Uporaba metod izračunavanja
Pododdelek 4	Metode izračunavanja
Pododdelek 5	Nadzor solventnosti skupine pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah, ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga
Pododdelek 6	Nadzor solventnosti skupine pri skupinah s centraliziranim upravljanjem tveganja
ODDELEK 2	Koncentracija tveganja in transakcije znotraj skupine
ODDELEK 3	Upravljanje tveganj in notranji nadzor
POGLAVJE III	Ukrepi za poenostavitev nadzora skupine
POGLAVJE IV	Tretje države
POGLAVJE V	Mešani zavarovalni holdingi
NASLOV IV	REORGANIZACIJA IN PREHENANJE ZAVAROVALNIC
POGLAVJE I	Področje uporabe in opredelitev pojmov
POGLAVJE II	Reorganizacijski ukrepi
POGLAVJE III	Postopki prenehanja
POGLAVJE IV	Skupne določbe
NASLOV V	DRUGE DOLOČBE
NASLOV VI	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE I	Prehodne določbe
ODDELEK 1	Zavarovanje
ODDELEK 2	Pozavarovanje
ODDELEK 3	Zavarovanje in pozavarovanje
POGLAVJE II	Končne določbe
PRILOGA I	ZAVAROVALNE VRSTE NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA
A.	Razvrstitev nevarnosti po zavarovalnih vrstah
B.	Opis dovoljenj, izdanih za več kot eno zavarovalno vrsto
PRILOGA II	ZAVAROVALNE VRSTE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA
PRILOGA III	PRAVNE OBLIKE PODJETIJ
A.	Oblike zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje:
B.	Oblike življenjskih zavarovalnic:
C.	Oblike pozavarovalnic:
PRILOGA IV	STINARDNA FORMULA ZA IZRAČUN ZAHTEVANEGA SOLVENTNOSTNEGA KAPITALA (SCR)
1.	Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala
2.	Izračun modula tveganja neživljenjskega zavarovanja
3.	Izračun modula tveganja življenjskega zavarovanja
4.	Izračun modula tržnega tveganja
PRILOGA V	SKUPINE ZAVAROVALNIH VRST NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA ZA NAMENE ČLENA 159
PRILOGA VI
Del A	Razveljavljene direktive s seznamom njihovih poznejših sprememb (iz člena 310)
Del B	Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo (iz člena 310)
PRILOGA VII	KORELACIJSKA TABELA

NASLOV I

SPLOŠNA PRAVILA O ZAČETKU OPRAVLJANJA IN OPRAVLJANJU DEJAVNOSTI NEPOSREDNEGA ZAVAROVANJA IN POZAVAROVANJA

POGLAVJE I

Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov

Oddelek 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila glede:

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za zavarovalnice za neposredno življenjsko in neživljenjsko zavarovanje, ustanovljene na ozemlju države članice, ali zavarovalnice, ki želijo biti tam ustanovljene.

Uporablja se tudi za pozavarovalnice, ki izvajajo le dejavnosti pozavarovanja in so ustanovljene na ozemlju države članice ali se tam želijo ustanoviti, z izjemo naslova IV.

2.  Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, se ta direktiva uporablja za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja v razredih, ki so določeni v delu A Priloge I. Za namene prvega pododstavka odstavka 1 neživljenjsko zavarovanje vključuje dejavnost, ki je pomoč, zagotovljena osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotne od svojega doma ali običajnega prebivališča. Pomoč je v tem, da podjetje za vnaprejšnje plačilo premije daje pomoč upravičencu iz pogodbe o zavarovanju pomoči, ko je le-ta v težavah, ki so posledica naključnega dogodka, in sicer v primerih in pod pogoji, določenimi v pogodbi.

Pomoč je lahko zagotovljena v obliki povračila v denarju ali naravi. Povračila v naravi so lahko dana z osebjem in opremo osebe, ki jih zagotavlja.

Dejavnost zavarovanja pomoči ne obsega servisiranja, vzdrževanja, poprodajnih storitev ali preprostih nasvetov ali preproste pomoči v funkciji posrednika.

3.  Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva uporablja za:

Oddelek 2

Izjeme iz področja uporabe

Pododdelek 1

Splošno

Člen 3

Obvezni sistemi

Brez poseganja v točko (c) člena 2(3), se ta direktiva ne uporablja za zavarovanje v okviru obveznega sistema socialnega varstva;

Člen 4

Izjeme iz področja uporabe zaradi velikosti

1.  Brez poseganja v člen 3 in člene 5 do 10 se ta direktiva ne uporablja za zavarovalnice, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

2.  Če se kateri koli znesek iz odstavka 1 tri leta zapored preseže, se ta direktiva uporablja od četrtega leta.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 se ta direktiva uporablja za vsa podjetja, ki zaprosijo za dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja in se glede njihovega letnega prihodka od obračunanih bruto premij ali bruto tehničnih rezervacij izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb pričakuje, da bodo presegli katerega koli od zneskov iz odstavka 1 v naslednjih petih letih.

4.  Ta direktiva se preneha uporabljati za zavarovalnice, za katere je nadzorni organ preveril, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Odstavek 1 tega člena se ne uporablja, če zadevna zavarovalnica še naprej opravlja dejavnosti v skladu s členi od 145 do 149.

5.  Odstavka 1 in 4 nobenemu podjetju ne preprečujeta, da zaprosi za dovoljenje ali še naprej posluje z dovoljenjem na podlagi te direktive.

Pododdelek 2

Neživljenjsko zavarovanje

Člen 5

Posli

Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za:

Člen 6

Pomoč

1.  Ta direktiva se ne uporablja za dejavnost zavarovanja pomoči, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

2.  V primeru iz točk (i) in (ii) točke (b) odstavka 1 se pogoj, da se mora nesreča ali okvara zgoditi na ozemlju države članice podjetja, ki zagotavlja kritje, ne uporablja, kadar je upravičenec včlanjen v ustanovo, ki zagotavlja kritje, in kadar storitev pomoči na cesti ali prevoza vozila opravi podobna ustanova v zadevni državi na osnovi vzajemnega sporazuma le ob predložitvi članske izkaznice, ne da bi bilo treba zanjo plačati dodatno premijo, ali v primeru Irske in Združenega kraljestva, kadar dejavnost zavarovanja pomoči opravi ista ustanova, ki posluje v obeh državah.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti iz točke (iii) točke (b) odstavka 1, kadar se je nesreča ali okvara zgodila na ozemlju Irske ali - v primeru Združenega kraljestva - na ozemlju Severne Irske in se vozilo, po možnosti tudi voznika in potnike, prepelje domov, do izhodiščne točke ali do prvotnega cilja v enem od obeh ozemelj.

4.  Ta direktiva se ne uporablja za dejavnost zavarovanja pomoči, ki jo opravi Avtomobilski klub Velikega vojvodstva Luksemburg, kadar se je nesreča ali okvara cestnega vozila zgodila izven ozemlja Velikega vojvodstva Luksemburg in kadar pomoč obsega prevoz vozila, ki je bilo vpleteno v to nesrečo ali okvaro, po možnosti skupaj z voznikom in potniki, domov.

Člen 7

Družbe za vzajemno zavarovanje

Ta direktiva se ne uporablja za družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvajajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja in ki so z drugimi družbami za vzajemno zavarovanje sklenile sporazum, ki zagotavlja polno pozavarovanje zavarovalnih polic, ki so jih izdale, ali skladno s katerimi prevzemno podjetje izpolni obveznosti iz zavarovalnih pogodb namesto cedenta. V takšnem primeru se za prevzemno podjetje uporabljajo določbe iz te direktive.

Člen 8

Institucije

Ta direktiva se ne uporablja za naslednje institucije, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, razen če se spremeni veljavni zakon ali statut ki ureja njihove pristojnosti::

Pododdelek 3

Življenjsko Zavarovanje

Člen 9

Posli in dejavnosti

Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za naslednje posle in dejavnosti:

Člen 10

Organizacije, podjetja in institucije

Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za naslednje organizacije, podjetja in institucije:

Pododdelek 4

Pozavarovanje

Člen 11

Pozavarovanje

Kar zadeva pozavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za dejavnosti pozavarovanja, ki ga opravlja ali zanj v celoti jamči vlada države članice, kadar zaradi znatnega javnega interesa vlada deluje kot pozavarovatelj zadnje možnosti, vključno v primeru, ko to zahteva položaj na trgu, na katerem je neizvedljivo doseči ustrezno komercialno kritje.

Člen 12

Pozavarovalnice, ki končujejo s svojo dejavnostjo

1.  Za pozavarovalnice, ki so do 10. decembra 2007 prenehale s sklepanjem novih pogodb o pozavarovanju in svoj obstoječi portfelj izključno upravljajo, da bi prenehale s svojo dejavnostjo, se ta direktiva ne uporablja.

2.  Države članice sestavijo seznam zadevnih pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam.

Oddelek 3

Opredelitve pojmov

Člen 13

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M6

▼B

Če imetnik police spada v skupino podjetij, za katera se pripravlja konsolidirana bilanca v smislu Direktive 83/349/EGS, se merila iz točke (c) prvega pododstavka uporabljajo na osnovi konsolidirane bilance.

Države članice lahko kategoriji iz točke (c) prvega pododstavka dodajo nevarnosti, ki jih zavarujejo poklicna združenja, skupna podjetja ali začasne grupacije;

▼M5

▼B

▼M5

▼B

POGLAVJE II

Začetek opravljanja poslov

Člen 14

Načelo dovoljenja za opravljanje poslov

1.  Za začetek poslov neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja, zajetega v tej direktivi, je potrebno predhodno dovoljenje.

2.  Za dovoljenje nadzornih organov matične države iz odstavka 1 lahko zaprosi:

Člen 15

Obseg dovoljenja

1.  Dovoljenje skladno s členom 14 velja za celotno Skupnost. S tem dovoljenjem lahko zavarovalnice in pozavarovalnice opravljajo dejavnosti, pri čemer dovoljenje zajema tudi pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.

2.  V skladu s členom 14 se dovoljenje izdaja za določeno vrsto neposrednega zavarovanja, ki so naštete v dela A Priloge I ali v Prilogi II. Velja za celotno zavarovalno vrsto, razen če prosilec želi kriti le nekatere nevarnosti, ki se nanašajo na navedeno zavarovalno vrsto.

Nevarnosti, vključene v eno vrsto, ne morejo biti vključene v drugo vrsto, razen v primerih iz člena 16.

Dovoljenje se lahko izda za dve zavarovalni vrsti ali več, če nacionalno pravo države članice dovoljuje, da se posli iz takih zavarovalnih vrst lahko opravljajo hkrati.

3.  Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, lahko države članice izdajo dovoljenje za zavarovalne skupine, naštete v delu B Priloge I.

Nadzorni organi lahko omejijo dovoljenje, ki je bilo zaprošeno za eno od zavarovalnih vrst, na posle, določene v poslovnem načrtu iz člena 23.

4.  Podjetja, za katera se uporablja ta direktiva, lahko opravljajo dejavnost iz člena 6 le tedaj, če so pridobila dovoljenje za zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I ne glede na člen 16(1). V takšnem primeru se ta direktiva uporablja za zadevne posle.

5.  Kar zadeva pozavarovanje, se dovoljenje izda za dejavnost neživljenjskega pozavarovanja, dejavnost življenjskega pozavarovanja ali vse vrste dejavnosti pozavarovanja.

Vloga za dovoljenje se obravnava glede na poslovni načrt, ki mora biti predložen v skladu s točko (c) člena 18(1), in izpolnitev pogojev, ki jih za dovoljenje določa država članica, v kateri je bil vložen zahtevek za dovoljenje.

Člen 16

Dodatne nevarnosti

1.  Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za glavno nevarnost, ki spada v eno zavarovalno vrsto ali skupino vrst, kot določa Priloga I, lahko zavaruje nevarnosti, ki jih vključuje druga zavarovalna vrsta, ne da bi morala pridobiti dovoljenje glede takšnih nevarnosti, pod pogojem, da nevarnosti izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 nevarnosti, ki jih vključujejo zavarovalne vrste 14, 15 in 17 dela A Priloge I, ne morejo veljati za nevarnosti, dodane drugim zavarovalnim vrstam.

Vendar pa zavarovanje stroškov postopka, kot določa zavarovalna vrsta 17, lahko velja kot nevarnost, dodana zavarovalni vrsti 18, če so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1 in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Člen 17

Pravna oblika zavarovalnice ali pozavarovalnice

1.  Matična država članica zahteva, da vsako podjetje, ki zaprosi za dovoljenje v skladu s členom 14, sprejme eno od pravnih oblik iz Priloge III.

2.  Poleg tega lahko države članice ustanavljajo podjetja v kateri koli javnopravni obliki, če je cilj takšnih podjetij opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov pod enakimi pogoji, kakor veljajo za zasebnopravna podjetja.

▼M5

3.  Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na seznam oblik iz Priloge III, razen točk 28 in 29 dela A, dela B in dela C.

▼B

Člen 18

Pogoji za dovoljenje

1.  Matična država članica zahteva od vsakega podjetja, ki zaprosi za dovoljenje, da:

2.  Zavarovalnica, ki zaprosi, da se njeno dovoljenje za poslovanje razširi na druge zavarovalne vrste ali da se razširi dovoljenje, ki zajema samo nekatere nevarnosti iz ene zavarovalne vrste, mora predložiti poslovni načrt v skladu s členom 23.

Poleg tega mora predložiti dokaz, da ima primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala, določena v prvem odstavku člena 100 in členu 128.

3.  Brez poseganja v odstavek 2 življenjska zavarovalnica, ki zaprosi za dovoljenje za razširitev svojega poslovanja na tveganja iz zavarovalnih vrst 1 ali 2 v delu A Priloge I, kot določa člen 73, dokaže:

4.  Brez poseganja v odstavek 2 zavarovalnica, ki opravlja dejavnosti neživljenjskega zavarovanja za tveganja iz zavarovalnih vrst 1 ali 2 v delu A Priloge I in zaprosi za dovoljenje za razširitev svojega poslovanja na tveganja v okviru življenjskega zavarovanja, kot določa člen 73, dokaže:

Člen 19

Tesne povezave

Če obstajajo tesne povezave med zavarovalnicami ali pozavarovalnicami in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, nadzorni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih funkcij.

Nadzorni organi prav tako zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni ali drugi predpisi v tretji državi, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je zavarovalnica ali pozavarovalnica tesno povezana, ali težave pri izvrševanju teh ukrepov, preprečujejo učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnih organov.

Nadzorni organi zahtevajo, da jim zavarovalnice in pozavarovalnice posredujejo podatke, potrebne za stalno spremljanje skladnosti s pogoji iz prvega odstavka.

Člen 20

Sedež zavarovalnie in pozavarovalnic

Države članice zahtevajo, da je sedež zavarovalnic in pozavarovalnic v isti državi članici kot njen registrirani sedež.

Člen 21

Zavarovalni pogoji in premijski ceniki

1.  Države članice ne zahtevajo predhodnega potrjevanja ali sistematičnega uradnega obveščanja o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih, tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ali o obrazcih ali drugih tiskovinah, ki jih podjetje namerava uporabljati pri svojem poslovanju z imetnikom police, cedenti ali retro-cedenti.

Vendar lahko domača država članica za življenjsko zavarovanje in izključno za namen preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z aktuarskimi načeli zahteva sistematično uradno obveščanje o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ta zahteva pa ne sme biti predpogoj za to, da bi življenjska zavarovalnica dobila dovoljenje.

2.  Države članice ne ohranijo ali uvedejo predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen.

3.  Države članice lahko za podjetja, ki so zaprosila ali pridobila dovoljenje za zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I, uvedejo preglede njihovih neposrednih in posrednih virov in osebja ter opreme, vključno s kvalifikacijo njihovih zdravstvenih ekip in kakovosti opreme, ki jih imajo podjetja na razpolago za izpolnjevanje svojih obveznosti, ki izhajajo iz navedene zavarovalne vrste.

4.  Države članice lahko ohranijo v veljavi ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki zahtevajo odobritev družbene pogodbe in akta o ustanovitvi ter predložitev drugih listin, potrebnih za normalno izvajanje nadzora.

Člen 22

Gospodarske zahteve trga

Države članice ne zahtevajo, da se vloga za izdajo dovoljenja preuči glede na gospodarske zahteve trga.

Člen 23

Poslovni načrt

1.  Poslovni načrt iz točke (c) člena 18(1) vključuje podatke ali dokazila o:

2.  Poleg zahtev iz odstavka 1 mora za prva tri poslovna leta poslovni načrt vključevati:

Člen 24

Delničarji in člani s kvalificiranim deležem

1.  Nadzorni organi matične države članice podjetju ne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti zavarovanja ali pozavarovanja, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali družbenikov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo v tem podjetju kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev.

Ti organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice ali pozavarovalnice niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov.

2.  Za namene odstavka 1 se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ( 5 ) ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) omenjene direktive.

Države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke (6) oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, pod pogojem, da se te pravice po eni strani ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in da se po drugi strani prodajo v enem letu od pridobitve.

Člen 25

Zavrnitev dovoljenja

Vsaka odločitev za zavrnitev izdaje dovoljenja se natančno utemelji in se sporoči zadevnemu podjetju.

Vsaka država članica predvidi pravno sredstvo za primer zavrnitve izdaje dovoljenja.

Pravno sredstvo je treba določiti tudi za primere, v katerih nadzorni organi vloge za izdajo dovoljenja ne obravnavajo v roku šestih mesecev od datuma prejema.

▼M5

Člen 25a

Priglasitve in objave dovoljenj ali odvzemov dovoljenj

Vsako dovoljenje ali odvzem dovoljenja se priglasi Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ). Ime vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ji je izdano dovoljenje, se vnese na seznam. EIOPA objavi in dopolnjuje ta seznam na svojem spletnem mestu.

▼B

Člen 26

Predhodno posvetovanje z organi drugih držav članic

1.  Z nadzornimi organi katere koli druge zadevne države članice se je treba posvetovati pred izdajo dovoljenja naslednjim subjektom:

2.  Posvetovati se je treba z organi sodelujoče države članice, ki so odgovorni za nadzor kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je:

3.  Zadevni organi iz odstavkov 1 in 2 se med seboj posvetujejo predvsem pri oceni primernosti delničarjev in zahtev glede sposobnosti in primernosti vseh oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, vpletenih v upravljanje drugega subjekta v isti skupini.

Drug drugemu sporočijo podatke o primernosti delničarjev ter zahtevah glede sposobnosti in primernosti vseh oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, ki so za druge zadevne pristojne organe pomembni pri izdaji dovoljenj za opravljanje poslov kakor tudi pri rednem ocenjevanju izpolnjevanja pogojev poslovanja.

POGLAVJE III

Nadzorni organi in splošna pravila

Člen 27

Glavni cilj nadzora

Države članice zagotovijo, da so nadzornim organom zagotovljena potrebna sredstva za dosego glavnega cilja nadzora, to je zaščita imetnikov polic in upravičencev, ter da imajo ustrezno strokovno znanje, zmogljivosti in pooblastila.

Člen 28

Finančna stabilnost in procikličnost

Brez poseganja v glavni cilj nadzora, kot je opredeljen v členu 27, države članice zagotovijo, da nadzorni organi pri opravljanju svojih splošnih dolžnosti ustrezno preučijo možen učinek njihovih odločitev na stabilnost zadevnih finančnih sistemov v Evropski uniji, zlasti v izrednih razmerah, in upoštevajo razpoložljive informacije ob ustreznem času.

V času izjemnih gibanj na finančnih trgih nadzorni organi upoštevajo možne prociklične učinke njihovih ukrepov.

Člen 29

Splošna načela nadzora

1.  Nadzor temelji na v prihodnost in k tveganjem utemeljenem pristopu. Vključuje stalno preverjanje pravilnega opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja ter upoštevanja nadzornih določb s strani zavarovalnic in pozavarovalnic.

2.  Nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic vključuje ustrezno kombinacijo pregledov na kraju samem in dejavnosti izven njega.

3.  Države članice zagotovijo, da se zahteve, ki jih določa ta direktiva, uporabljajo na način ki je sorazmeren glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice.

▼M5

4.  Komisija zagotovi, da se v delegiranih aktih, regulativnih in izvedbenih tehničnih standardih, ki jih sprejme, upošteva načelo sorazmernosti in tako zagotovi sorazmerna uporaba te direktive, zlasti v zvezi z malimi zavarovalnicami.

EIOPA zagotovi, da osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih predloži v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010, osnutki izvedbenih tehničnih standardov, ki jih predloži v skladu s členom 15 navedene uredbe, ter smernice in priporočila, izdani v skladu s členom 16 navedene uredbe, upoštevajo načelo sorazmernosti in tako zagotovijo sorazmerno uporabo te direktive, zlasti v zvezi z malimi zavarovalnicami.

▼B

Člen 30

Nadzorni organi in področje uporabe nadzora

1.  Za finančni nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, vključno s posli, ki jih opravljajo prek podružnic ali iz naslova svobode opravljanja storitev, je pristojna izključno matična država članica.

2.  Finančni nadzor celotnega poslovanja zavarovalnice in pozavarovalnice v skladu s členom 1 vključuje preverjanje njene kapitalske ustreznosti, oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, premoženja ter primernih lastnih sredstev v skladu z določenimi pravili ali praksami, ki veljajo v matični državi članici na podlagi predpisov, sprejetih na ravni Skupnosti.

Če ima zadevna zavarovalnica dovoljenje za kritje nevarnosti, uvrščenih v zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I, se nadzor razširi na spremljanje tehničnih virov, ki jih ima zavarovalnica na razpolago za opravljanje poslov pomoči, za katere se je obvezala, da jih bo izvajala, če zakonodaja matične države članice predvideva spremljanje teh virov.

3.  Če imajo nadzorni organi države članice, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti ali v primeru pozavarovalnice nadzorni organi države članice gostiteljice razlog, da menijo, da bi dejavnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice lahko vplivale na njeno finančno trdnost, obvestijo nadzorne organe domače države članice te zavarovalnice.

Nadzorni organi matične države članice presodijo, ali podjetje izpolnjuje načela o varnem in skrbnem poslovanju, določena v tej direktivi.

Člen 31

Preglednost in odgovornost

1.  Nadzorni organi izvajajo svoje naloge na pregleden in odgovoren način z ustreznim upoštevanjem varstva zaupnih podatkov.

2.  Države članice zagotovijo, da se razkrijejo naslednje informacije:

Razkritje, določeno v prvem pododstavku, mora biti zadostno, da omogoči primerjavo nadzornih pristopov, ki so jih sprejeli nadzorni organi različnih držav članic.

Razkritje se naredi v standardni obliki in se redno dopolnjuje. Informacije iz točk (a) do (e) prvega pododstavka so dostopne na enotnem elektronskem naslovu v vsaki državi članici.

3.  Države članice zagotovijo pregledne procese glede imenovanja in razrešitve članov upravnih organov svojih nadzornih organov.

▼M5

4.  Brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256 Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na odstavek 2 tega člena, in v njih opredeli poglavitne vidike, po katerih se morajo razkriti zbirni statistični podatki, ter seznam vsebine in datum objave razkritij.

5.  Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe v zvezi z odstavkom 2 tega člena in brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev predlog in struktur razkritja iz tega člena.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 32

Prepoved zavrnitve pozavarovalnih pogodb ali pogodb o retrocesiji

1.  Matična država članica zavarovalnice ne sme zavrniti pozavarovalne pogodbe, sklenjene s pozavarovalnico ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice.

2.  Matična država članica pozavarovalnice ne sme zavrniti pogodbe o retrocesiji, ki jo sklene pozavarovalnica s pozavarovalnico ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice.

Člen 33

Nadzor podružnic s sedežem v drugi državi članici

Države članice predvidijo, da lahko v primerih, ko zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je dovoljenje pridobila v drugi državi članici in ki opravlja dejavnosti preko podružnice, nadzorni organi matične države članice, potem ko so obvestili nadzorne organe zadevne države članice gostiteljice, opravijo preverjanja podatkov na kraju samem, potrebnih za omogočanje finančnega nadzora podjetja, bodisi sami bodisi s posredovanjem oseb, imenovanih v ta namen.

Organi zadevne države članice gostiteljice lahko sodelujejo v teh preverjanjih.

▼M5

Kadar nadzorni organ obvesti nadzorne organe v državi članici gostiteljici, da namerava opraviti preverjanje na kraju samem v skladu s prvim odstavkom, in kadar se temu nadzornemu organu prepove, da bi uveljavil to pravico, ali kadar mu je onemogočeno, da bi uveljavil svojo pravico do sodelovanja v skladu z drugim odstavkom, lahko nadzorni organi zadevo posredujejo EIOPA in ga prosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 lahko EIOPA sodeluje pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.

▼B

Člen 34

Splošna nadzorna pooblastila

1.  Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila za sprejemanje preventivnih in popravnih ukrepov, s katerimi zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo zakone in druge predpise, ki jih morajo spoštovati v vsaki državi članici.

2.  Nadzorni organi imajo pooblastila za sprejemanje potrebnih ukrepov, vključno z upravnimi in finančnimi ukrepi, kjer je ustrezno, v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami ter s člani njihovih upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila, da zahtevajo vse potrebne informacije za izvajanje nadzora v skladu s členom 35.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila, da poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala, če je primerno in je to nujno, razvijejo količinska orodja v okviru postopka nadzornega pregleda za oceno zmožnosti soočanja zavarovalnic ali pozavarovalnic z morebitnimi dogodki ali prihodnjimi spremembami v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivali na njihov splošni finančni položaj. Nadzorni organi imajo pooblastila, da zahtevajo, da podjetja opravijo ustrezne preskuse.

5.  Nadzorni organi imajo pooblastila, da izvajajo preglede na kraju samem v prostorih zavarovalnic in pozavarovalnic.

6.  Nadzorna pooblastila se uporabljajo pravočasno in sorazmerno.

7.  Pooblastila glede zavarovalnic in pozavarovalnic iz odstavkov 1 do 5 so tudi na voljo glede zunanjega izvajanja dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic.

8.  Pristojnosti iz odstavkov 1 do 5 in 7 se izvršujejo po potrebi z izvršbo in, kadar primerno, po sodni poti.

Člen 35

Podatki, ki jih je treba zagotoviti za nadzor

▼M5

1.  Države članice zahtevajo od zavarovalnic in pozavarovalnic, da nadzornim organom posredujejo informacije, potrebne za nadzor, pri čemer je treba upoštevati cilje nadzora, določene v členih 27 in 28. Take informacije zajemajo vsaj informacije, ki so pri izvajanju postopka iz člena 36 potrebne za:

▼B

2.  Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi naslednja pooblastila:

3.  Podatki iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo:

4.  Podatki iz odstavkov 1 in 2 so skladni z naslednjimi načeli::

5.  Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da imajo na voljo ustrezne sisteme za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 do 4 kot tudi pisna pravila, ki so jih odobrili upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnic ali pozavarovalnic in ki omogočajo stalno ustreznost predloženih podatkov.

▼M5

6.  Kadar so vnaprej določena obdobja iz odstavka 2(a)(i) krajša od enega leta, lahko zadevni nadzorni organi brez poseganja v člen 129(4) omejijo redno poročanje nadzorniku, če:

Nadzorni organi ne omejujejo izvajanja rednega nadzornega poročanja pogosteje kot enkrat letno v primeru zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so del skupine v smislu člena 212(1)(c), razen če lahko podjetje prepričljivo dokaže nadzornemu organu, da je redno nadzorno poročanje pogosteje kot enkrat letno neprimerno glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine.

Omejitev na redno nadzorno poročanje se dovoli samo tistim podjetjem, ki ne predstavljajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj v državi članici, če tržni delež neživljenjskih zavarovanj temelji na bruto obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah

Nadzorni organi dajo pri določanju upravičenosti podjetja do teh omejitev prednost najmanjšim podjetjem.

7.  Zadevni nadzorni organi lahko omejijo redno nadzorno poročanje zavarovalnic in pozavarovalnic ali jih izvzamejo iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah, kadar:

Nadzorni organi iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah ne izvzamejo zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki so del skupine v smislu člena 212(1)(c), razen če podjetje lahko nadzornemu organu ustrezno dokaže, da poročanje po posameznih postavkah ne bi bilo primerno glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine, in upoštevaje cilj glede finančne stabilnosti.

Izvzetje iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah se dovoli samo tistim podjetjem, ki ne predstavljajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj v državi članici, kadar tržni delež neživljenjskih zavarovanj temelji na bruto obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah.

Nadzorni organi dajo pri določanju upravičenosti podjetja do teh omejitev prednost najmanjšim podjetjem.

8.  Za namene odstavkov 6 in 7 nadzorni organi kot del postopka nadzornega pregleda ocenijo, ali bi bila predložitev teh informacij preveč obremenilna glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj podjetja, pri tem pa upoštevajo vsaj:

9.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, s katerimi podrobno določi informacije iz odstavkov 1 do 4 tega člena in roke za njihovo sporočanje, da se v ustrezni meri zagotovi konvergenca nadzornega poročanja.

10.  Da bi zagotovili enotne pogoje uporabe v zvezi s tem členom, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o rednem nadzornem poročanju v zvezi s predlogami za posredovanje informacij nadzornim organom iz odstavkov 1 in 2.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

11.  Da bi izboljšali usklajeno in dosledno uporabo odstavkov 6 in 7, EIOPA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, da se nadalje opredelijo metode za določanje tržnih deležev iz tretjega pododstavka odstavka 6 in 7.

▼B

Člen 36

Postopek nadzornega pregleda

1.  Države članice zagotovijo, da nadzorni organi pregledajo in ovrednotijo strategije, procese in postopke poročanja, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavile za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo.

Ti pregledi in vrednotenja zajemajo oceno kakovostnih zahtev, ki se nanašajo na sistem upravljanja, oceno tveganj, s katerimi se zadevna podjetja soočajo ali se lahko soočijo in oceno zmožnosti teh podjetij, da ocenijo ta tveganja ob upoštevanju okolja v katerem podjetja poslujejo.

2.  Nadzorni organi pregledajo in ovrednotijo zlasti:

3.  Nadzorni organi imajo na voljo ustrezna orodja za spremljanje, da lahko ugotovijo poslabšanje finančnega stanja zavarovalnice ali pozavarovalnice in da spremljajo, kako se takšno poslabšanje odpravi.

4.  Nadzorni organi ocenijo ustreznost metod in praks zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so namenjene opredelitvi možnih dogodkov ali prihodnjih sprememb v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivali na splošni finančni položaj zadevnega podjetja.

Nadzorni organi ocenijo sposobnost podjetja, da prenese takšne možne dogodke ali prihodnje spremembe v gospodarskih razmerah.

5.  Nadzorni organi imajo potrebna pooblastila, da od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da odpravijo slabosti ali pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku nadzornega pregleda.

6.  Pregledi, vrednotenja in ocene iz odstavkov 1, 2 in 4 se izvajajo redno.

Nadzorni organi vzpostavijo najmanjšo pogostost in obseg teh pregledov, vrednotenj in ocenjevanj, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zahtevnost dejavnosti zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Člen 37

Kapitalski pribitek

1.  Po postopku nadzornega pregleda lahko nadzorni organi v izjemnih okoliščinah določijo kapitalski pribitek za zavarovalnico ali pozavarovalnico s sklepom, ki navaja razloge za to. Takšna možnost obstaja le v naslednjih primerih:

▼M5

▼B

▼M5

▼M5

2.  V okoliščinah iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se kapitalski pribitek izračuna tako, da bo podjetje zagotovo upoštevalo člen 101(3).

V okoliščinah iz točke (c) odstavka 1 je kapitalski pribitek sorazmeren z materialnimi tveganji, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti, zaradi katerih se je nadzorni organ odločil, da določi ta pribitek.

V okoliščinah iz odstavka 1(d) je kapitalski pribitek sorazmeren z materialnimi tveganji, ki nastanejo zaradi odstopanja iz navedenega odstavka.

▼B

3.  V primerih iz točk (b) in (c) odstavka 1 nadzorni organ zagotovi, da zavarovalnica ali pozavarovalnica naredi vse, da odpravi pomanjkljivosti, ki so pripeljale do uvedbe kapitalskega pribitka.

4.  Kapitalski pribitek iz odstavka 1 nadzorni organ preuči najmanj enkrat letno in ga odpravi, ko je podjetje odpravilo pomanjkljivosti, ki so pripeljale do njegove uvedbe.

5.  Zahtevani solventnostni kapital skupaj s kapitalskim pribitkom, ki je bil naložen, nadomesti neustrezni zahtevani solventnostni kapital.

Ne glede na prvi pododstavek zahtevani solventnostni kapital ne bi smel vključevati kapitalskega pribitka, ki se zahteva v skladu s točko (c) odstavka 1 za izračun marže za tveganje iz člena 77(5).

▼M5

6.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo nadaljnje specifikacije za okoliščine, v katerih se lahko naloži kapitalski pribitek.

7.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, s katerimi določi nadaljnje specifikacije za metodologije za izračun kapitalskih pribitkov.

8.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s tem členom EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za odločitve za določitev, izračun in odpravo kapitalskih pribitkov.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 38

Nadzor zunanjega izvajanja funkcij in dejavnosti

1.  Brez poseganja v člen 49 države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice, ki oddajo funkcijo ali dejavnost zavarovanja ali pozavarovanja v zunanje izvajanje, sprejmejo ustrezne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje naslednjih pogojev:

2.  Država članica, kjer se nahaja ponudnik storitev, nadzornim organom zavarovalnice ali pozavarovalnice dovoli, da sami ali preko posredovanja oseb, ki jih v ta namen imenujejo, izvajajo preglede na kraju samem v prostorih ponudnika storitev. Nadzorni organ zavarovalnice ali pozavarovalnice obvesti ustrezni organ države članice ponudnika storitev pred izvedbo pregleda na kraju samem. V primeru nenadzorovanega subjekta je ustrezni organ nadzorni organ.

Nadzorni organi države članice zavarovalnice ali pozavarovalnice lahko takšne preglede na kraju samem prenesejo na nadzorne organe države članice, kjer se nahaja ponudnik storitev.

▼M5

Kadar nadzorni organ obvesti ustrezni organ države članice ponudnika storitev, da namerava opraviti inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s tem odstavkom, ali če izvaja inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s prvim pododstavkom in če ne more v praksi uveljaviti svoje pravice do pregleda na kraju samem, lahko predloži zadevo EIOPA in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.

▼B

Člen 39

Prenos portfelja

1.  Države članice pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, pooblastijo zavarovalnice in pozavarovalnice s sedežem na njihovem ozemlju, da v celoti ali delno prenesejo portfelj zavarovalnih pogodb, sklenjenih iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev, na prevzemno podjetje s sedežem v Skupnosti.

Tak prenos se lahko dovoli, le če nadzorni organi domače države članice prevzemnega podjetja potrdijo, da ima prevzemno podjetje ob upoštevanju prenosa potrebna primerna lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz prvega odstavka člena 100.

2.  V primeru zavarovalnic se uporabljajo odstavki 3 do 6.

3.  Če podružnica predlaga prenos vsega ali dela svojega portfelja zavarovalnih pogodb, se posvetuje z državo članico, v kateri se nahaja podružnica.

4.  V okoliščinah iz odstavkov 1 in 3 nadzorni organi domače države članice prenosne zavarovalnice dovolijo prenos po pridobitvi soglasja organov držav članic, kjer so bile pogodbe sklenjene iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev.

5.  Organi držav članic, s katerimi se posvetujejo, organom domače države članice prenosne zavarovalnice dajo svoje mnenje ali odobritev v treh mesecih od prejema zahteve za posvetovanje.

Če v tem obdobju od organov, s katerimi so se posvetovali, ne prejmejo nobenega odgovora, se to šteje kot tiho soglasje.

6.  Prenos portfelja, dovoljen v skladu z odstavki 1 do 5, se objavi pred ali po izdaji dovoljenja pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom domače države članice, države članice, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti.

Takšen prenos samodejno velja za imetnike polic, zavarovance in vse druge osebe, ki imajo pravice ali dolžnosti, ki izhajajo iz prenesenih pogodb.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka ne vplivata na pravico držav članic, da imetnikom polic zagotovijo možnost odpovedi pogodbe v določenem roku po prenosu.

POGLAVJE IV

Pogoji, ki urejajo opravljanje poslov

Oddelek 1

Odgovornost upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

Člen 40

Odgovornost upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

Države članice zagotovijo, da imajo upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice končno odgovornost za skladnost zadevnega podjetja z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo.

Oddelek 2

Sistem upravljanja

Člen 41

Splošne zahteve glede upravljanja

1.  Države članice zahtevajo od vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, da imajo na voljo učinkovit sistem upravljanja, ki zagotavlja dobro in preudarno upravljanje dejavnosti.

Sistem vključuje najmanj ustrezno pregledno organizacijsko strukturo z jasno dodelitvijo in ustrezno ločitvijo odgovornosti ter učinkovit sistem za zagotovitev prenosa informacij. Vključuje tudi skladnost z zahtevami, določenimi v členih 42 do 49.

Sistem upravljanja je predmet rednega notranjega pregleda.

2.  Sistem upravljanja je sorazmeren glede na naravo, obseg in zahtevnost poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice.

3.  Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo pisna pravila vsaj v zvezi z obvladovanjem tveganj, notranjim nadzorom, notranjo revizijo in če je primerno zunanjim izvajanjem. Zagotovijo tudi, da se ta pravila izvajajo.

Ta pisna pravila se pregledajo vsaj enkrat letno. So predmet predhodne odobritve upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa in se spremenijo v primeru kakršne koli pomembne spremembe v sistemu ali na zadevnemu področju.

4.  Zavarovalnice in pozavarovalnice sprejmejo razumne ukrepe za zagotovitev stalnega in rednega poslovanja, vključno z razvojem kriznih načrtov. S tem namenom podjetje uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

5.  Nadzorni organi imajo ustrezna sredstva, metode in pooblastila za preverjanje sistema upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic ter za vrednotenje nastajajočih tveganj, ki so jih ta podjetja odkrila in ki lahko vplivajo na njihovo finančno trdnost.

Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi potrebna pooblastila, da zahtevajo izboljšanje in okrepitev sistema upravljanja za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz členov 42 do 49.

Člen 42

Zahteve glede sposobnosti in primernosti oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo, da osebe, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, ves čas izpolnjujejo naslednje zahteve:

2.  Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorni organ o kakršnih koli spremembah identitete oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali opravljajo druge ključne funkcije, skupaj s potrebnimi informacijami za oceno sposobnosti in primernosti novih oseb, imenovanih za upravljanje podjetja.

3.  Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo svoj nadzorni organ, če so zamenjale katero koli osebo iz odstavkov 1 in 2, ker ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1.

Člen 43

Dokazilo o dobrem imenu

1.  Če država članica od svojih državljanov zahteva dokazilo o dobrem imenu, dokazilo, da v preteklosti niso bili v stečaju, ali obe, navedena država članica kot zadosten dokaz glede državljanov drugih držav članic sprejme predložitev izpiska iz sodnega registra, ali če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v domači državi članici ali v državi članici, iz katere tuji državljan prihaja, ki dokazuje, da so te zahteve izpolnjene.

2.  Kadar domača država članica ali država članica, iz katere tuji državljan prihaja, ne izda dokumenta iz odstavka 1, ga lahko nadomesti izjava pod prisego – ali v državah članicah, v katerih izjava pod prisego ni predvidena, slovesna izjava – ki jo da zadevni tuji državljan pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali po potrebi pred notarjem domače države članice ali države članice, iz katere tuji državljan prihaja.

Tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje pristnost izjave pod prisego ali slovesne izjave.

Tudi izjava iz prvega pododstavka, da v preteklosti ni bil v stečaju, se lahko poda pred pristojnim organom ali strokovnim organom zadevne države članice.

3.  Dokumenti in potrdila iz odstavkov 1 in 2, se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.

4.  Države članice določijo organe, pristojne za izdajanje dokumentov iz odstavkov 1 in 2, ter o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo.

Vsaka država članica tudi obvesti druge države članice in Komisijo o organih in telesih, katerim je treba predložiti dokumente iz odstavkov 1 in 2 kot podlago prošnji za opravljanje dejavnosti iz člena 2 na ozemlju te države članice.

Člen 44

Upravljanje tveganja

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo učinkovit sistem upravljanja tveganj, ki vsebuje strategije, procese in postopke poročanja, ki so potrebni za redno odkrivanje, merjenje, spremljanje, upravljanje in poročanje na posamezni in skupnih ravni tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene, in o njihovih medsebojnih odvisnostih.

Ta sistem upravljanja tveganj mora biti učinkovit in dobro integriran v organizacijsko strukturo in procese odločanja zavarovalnice ali pozavarovalnice ter mora ustrezno upoštevati osebe, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije.

2.  Sistem upravljanja tveganj zajema tveganja, ki bodo vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 101(4), in tveganja, ki niso ali niso popolnoma vključena v tak izračun.

Sisitem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja področja:

Pisna pravila glede upravljanja tveganj iz člena 41(3) zajemajo pravila glede točk (a) do (f) drugega pododstavka tega odstavka.

▼M5

Kadar zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo uskladitveno prilagoditev iz člena 77b ali prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, oblikujejo likvidnostni načrt, v katerem so predvideni vhodni in izhodni denarni tokovi glede na sredstva in obveznosti, za katere se izvedejo te prilagoditve.

2a.  Kar zadeva upravljanje sredstev in obveznosti, zavarovalnice in pozavarovalnice redno ocenjujejo:

Zavarovalnice in pozavarovalnice ocene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka vsako leto posredujejo nadzornemu organu kot del informacij, ki jih sporočajo v okviru člena 35. Kadar zmanjšanje uskladitvene prilagoditve ali prilagoditve za nestanovitnost na nič povzroči neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, podjetje posreduje tudi analizo ukrepov, ki bi jih moglo v takih okoliščinah uporabiti, da bi ponovno vzpostavilo raven primernih lastnih sredstev za zagotovitev zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja in tako ponovno doseglo skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Kadar se uporabi prilagoditev za nestanovitnost iz člen 77d, zapisana pravila glede obvladovanja tveganj iz člena 41(3) zajemajo politike o merilih za uporabo prilagoditve za nestanovitnost.

▼B

3.  Kar zadeva naložbeno tveganje, morajo zavarovalnice in pozavarovalnice dokazati, da upoštevajo oddelek 6 poglavja VI.

4.  Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo funkcijo upravljanja tveganj, ki bo strukturirana na način, ki olajšuje izvajanje sistema upravljanja tveganj.

▼M5

4a.  Da bi preprečili preveliko zanašanje na zunanje bonitetne institucije, velja, da če zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljajo zunanje bonitetne ocene za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zahtevanega solventnostnega kapitala, v okviru svojega obvladovanja tveganj redno ocenjujejo primernost teh zunanjih bonitetnih ocen in pri tem uporabljajo dodatne ocene, kadar je to praktično izvedljivo, da bi preprečili samodejno odvisnost od zunanjih ocen.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s tem odstavkom EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za ocenjevanje zunanjih bonitetnih ocen.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

5.  Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo delni ali popolni notranji model, odobren v skladu s členi 112 in 113, zajema funkcija upravljanja tveganj naslednje dodatne naloge:

Člen 45

Lastna ocena tveganj in solventnosti

1.  Kot del svojega sistema upravljanja tveganj vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica izvede lastno oceno tveganj in solventnosti.

Ocena mora vsebovati najmanj:

2.  Za namene točke (a) odstavka 1 ima zadevno podjetje na voljo postopke, ki so sorazmerni glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del njegovega poslovanja, in ki mu omogočajo, da ustrezno opredeli in oceni tveganja, s katerimi se sooča kratkoročno in dolgoročno, ter je ali bi lahko bilo njim izpostavljeno. Podjetje prikaže metode, ki jih je uporabilo pri tej oceni.

▼M5

2a.  Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev iz člena 77b, prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d ali prehodne ukrepe iz člena 308c in 308d, izvaja oceno skladnosti s kapitalskimi zahtevami iz odstavka 1(b) z upoštevanjem in brez upoštevanja teh prilagoditev in prehodnih ukrepov.

▼B

3.  V primeru iz točke (c) odstavka 1 se pri uporabi notranjega modela ocena izvede skupaj s ponovno kalibracijo, ki pretvori število notranjega tveganja v mero tveganja in kalibracijo zahtevanega solventnostnega kapitala.

4.  Lastna ocena tveganj in solventnosti je sestavni del poslovne strategije in se stalno upošteva pri strateških odločitvah podjetja.

5.  Zavarovalnice in pozavarovalnice redno in brez odlašanja izvedejo oceno iz odstavka 1 po vsaki pomembni spremembi v njihovem profilu tveganj.

6.  Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorne organe o rezultatih posamezne lastne ocene tveganj in solventnosti kot del informacij, o katerih poročajo v okviru člena 35.

7.  Lastna ocena tveganj in solventnosti se ne uporablja za izračun zahtevanega kapitala. Zahtevana solventnostni kapital se lahko spreminja le v skladu s členi 37, 231 do 233 in 238.

Člen 46

Notranji nadzor

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice morajo imeti na voljo učinkovit sistem notranjega nadzora.

Ta sistem vsebuje najmanj upravne in računovodske postopke, okvir notranjega nadzora, ustrezno ureditev glede poročanja na vseh ravneh podjetja in funkcijo spremljanja skladnosti.

2.  Funkcija spremljanja skladnosti vključuje seznanitev upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov glede skladnosti z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo. Vključuje tudi oceno možnih vplivov kakršnih koli sprememb v pravnem okolju na posle zadevnega podjetja ter opredelitev in oceno tveganj glede skladnosti.

Člen 47

Notranja revizija

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo učinkovito funkcijo notranje revizije.

Funkcija notranje revizije vključuje oceno tega, ali so notranji sistem nadzora podjetja in drugi elementi sistema upravljanja ustrezni in učinkoviti.

2.  Funkcija notranje revizije je objektivna in neodvisna od funkcij poslovanja.

3.  Vse ugotovitve in vsa priporočila notranje revizije se poročajo upravnim, upravljalnim ali nadzornim organom, ki določijo, kakšni ukrepi se sprejmejo v zvezi z vsako ugotovitvijo in priporočilom notranje revizije, in zagotovijo izvrševanje teh ukrepov.

Člen 48

Aktuarska funkcija

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo učinkovito in trajno aktuarsko funkcijo, ki:

2.  Aktuarsko funkcijo izvajajo osebe, ki imajo ustrezno znanje aktuarske in finančne matematike, ki je sorazmerno glede na naravo, zahtevnost in obseg tveganj, ki so del poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice, in ki lahko dokažejo svoje zadevne izkušnje z ustreznimi strokovnimi in drugimi standardi.

Člen 49

Zunanje izvajanje

1.  Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice ostanejo v celoti odgovorne za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti v okviru te direktive, kadar oddajo funkcije ali kakršne koli dejavnosti zavarovanja ali pozavarovanja v zunanje izvajanje.

2.  Zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti se ne sme odvijati na način, ki bi:

3.  Zavarovalnice in pozavarovalnice pravočasno obvestijo nadzorne organe pred oddajo ključnih ali pomembnih funkcij ali dejavnosti v zunanje izvajanje in o poznejšem vsebinskem razvoju v zvezi s temi funkcijami ali dejavnostmi.

▼M5

Člen 50

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za podrobno opredelitev:

2.  Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.  Za dosledno harmonizacijo v zvezi z oceno iz točke (a) člena 45(1) EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev elementov te ocene.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 3

Javno razkritje

Člen 51

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: vsebina

1.  Države članice ob upoštevanju informacij iz odstavka 3 in načel iz odstavka 4 člena 35 od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da vsako leto javno razkrijejo poročilo o svoji solventnosti in finančnem položaju.

Poročilo vsebuje naslednje podatke bodisi v celoti bodisi s sklicevanjem na enakovredne podatke, ki so po svoji naravi in obsegu bili razkriti v okviru drugih pravnih ali regulativnih zahtev:

▼M5

1a.  Kadar se uporabi uskladitvena prilagoditev iz člena 77b, opis iz točke (d) odstavka 1 vključuje opis uskladitvene prilagoditve ter portfelja obveznosti in določenih sredstev, za katera se uporabi uskladitvena prilagoditev, pa tudi količinsko opredelitev učinka, ki ga ima sprememba uskladitvene prilagoditve na nič na finančno stanje podjetja.

Opis iz točke (d) odstavka 1 vključuje tudi izjavo o tem, ali podjetje uporablja prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, in količinsko opredelitev učinka, ki ga ima sprememba prilagoditve za nestanovitnost na nič na finančno stanje podjetja.

▼B

2.  Opis iz točke (e)(i) odstavka 1 vključuje analizo kakršnih koli pomembnih sprememb v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja in obrazložitev kakršnih koli pomembnejših razlik v zvezi z vrednostjo takšnih elementov v računovodskih izkazih ter kratek opis prenosljivosti kapitala.

Razkritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz točke (e)(ii) odstavka 1 ločeno prikaže znesek, izračunan v skladu s pododdelki 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI, ter kakršen koli kapitalski pribitek, naložen v skladu s členom 37, ali vpliv posebnih parametrov, ki jih mora uporabljati zavarovalnica ali pozavarovalnica v skladu s členom 110, skupaj s kratkimi in jedrnatimi informacijami o njegovi utemeljitvi s strani zadevnega nadzornega organa.

▼M5

V prehodnem obdobju, ki se konča najpozneje 31. decembra 2020, lahko države članice ne glede na razkritja, ki so obvezna v okviru drugih pravnih ali regulativnih zahtev, določijo, da kljub razkritju celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz točke (e)(ii) odstavka 1 kapitalskega pribitka ali vpliva posebnih parametrov, ki jih mora uporabljati zavarovalnica ali pozavarovalnica v skladu s členom 110, ni treba ločeno razkriti.

▼B

Razkritje zahtevanega solventnostnega kapitala vključuje, če je primerno, navedbo, da je njegov končni znesek še vedno predmet nadzorne ocene.

▼M5

Člen 52

Informacije za Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine in njegova poročila

1.  Brez poseganja v člen 35 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice zahtevajo od nadzornih organov, da vsako leto zagotovijo EIOPA naslednje podatke:

2.  EIOPA vsako leto javno razkrije naslednje podatke:

3.  EIOPA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi podatke iz odstavka 2 skupaj s poročilom, ki navaja stopnjo nadzorne konvergence pri uporabi kapitalskih pribitkov med nadzornimi organi v različnih državah članicah.

▼B

Člen 53

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: načela glede uporabe

1.  Nadzorni organi zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovolijo, da ne razkrijejo podatkov v naslednjih primerih:

2.  Če nadzorni organ dovoli nerazkritje podatkov, podjetja to navedejo v poročilu o solventnosti in finančnem položaju ter pojasnijo razloge.

3.  Nadzorni organi zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovolijo uporabo ali sklic na javna razkritja, ki so bila izvedena v okviru drugih pravnih ali regulativnih zahtev, pod pogojem da so ta razkritja po svoji naravi in obsegu enakovredna podatkom, ki se zahtevajo v okviru člena 51.

4.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za podatke iz točke (e) člena 51(1).

Člen 54

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: posodobitve in dodatne prostovoljne informacije

1.  V primeru kakršne koli večje spremembe, ki bi znatno vplivala na ustreznost informacij, ki so bile razkrite v skladu s členoma 51 in 53, zavarovalnice in pozavarovalnice razkrijejo primerne informacije glede narave in vplivov te večje spremembe.

Za namene prvega pododstavka, se za večjo spremembo šteje najmanj:

Glede točke (a) drugega pododstavka nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo, da takoj razkrije razsežnost neskladnosti skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. Če kljub kratkoročnemu finančnemu načrtu, ki se je sprva štel za realnega, neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ni bila razrešena tri mesece po tem, ko je bila ugotovljena, se ta neskladnost ob koncu tega obdobja razkrije skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi in nadaljnjimi načrtovanimi popravnimi ukrepi.

Glede točke (b) drugega pododstavka nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo, da takoj razkrije znesek neskladnosti skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. Če kljub sanacijskemu načrtu, ki se je sprva štel za realnega, neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ni bila razrešena šest mesecev po tem, ko je bila ugotovljena, se ta neskladnost ob koncu tega obdobja razkrije skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi in nadaljnjimi načrtovanimi popravnimi ukrepi.

2.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko prostovoljno razkrijejo kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se nanaša na njihovo solventnost in finančni položaj, za katere se že ne zahteva razkritje v skladu s členoma 51 in 53 ter odstavkom 1 tega člena.

Člen 55

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: pravila in odobritev

1.  Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da imajo na voljo ustrezne sisteme in strukture za izpolnjevanje zahtev iz členov 51 in 53 in člena 54(1) kot tudi pisna pravila, ki zagotavljajo stalno ustreznost kakršnih koli informacij, ki so razkrite v skladu s členi 51, 53 in 54.

2.  Poročilo o solventnosti in finančnem položaju morajo odobriti upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice, šele potem se lahko objavi.

▼M5

Člen 56

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti, in roke za letno razkritje informacij v skladu z oddelkom 3.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega oddelka EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, formate in predloge.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 4

Kvalificirani deleži

Člen 57

Pridobivanje deležev

1.  Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe ali takšnih oseb, ki delujejo usklajeno (bodoči pridobitelj) in ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificirani delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, in bi zaradi tega bil njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi zavarovalnica ali pozavarovalnica postala njihovo odvisno podjetje (predlagana pridobitev), da najprej pisno obvestijo nadzorne organe zavarovalnice ali pozavarovalnice, v kateri skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, o velikosti predvidenega deleža in jim sporočijo ustrezne informacije iz člena 59(4). Državam članicam ni treba uporabiti 30 % praga, če v skladu s točko (a) člena 9(3) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine.

2.  Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe, ki se je odločila, da bi neposredno ali posredno odsvojila kvalificirani delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, da najprej pisno uradno obvesti nadzorne organe matične države članice in navede velikost deleža navedene osebe po nameravani odsvojitvi. Taka oseba uradno obvesti nadzorne organe matične države članice o odločitvi, da bo zmanjšala kvalificirani delež navedene osebe tako, da bi razmerje glasovalnih pravic ali deleža kapitala padlo pod 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi zavarovalnica ali pozavarovalnice prenehala biti odvisno podjetje navedene osebe. Državam članicam ni treba uporabiti 30 % praga, če v skladu s točko (a) člena 9(3) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine.

Člen 58

Ocenjevalno obdobje

1.  Nadzorni organi takoj, vsekakor pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila, zahtevanega v skladu s členom 57(1), ter po morebitnem kasnejšem prejemu informacij iz odstavka 2 bodočemu pridobitelju pisno potrdijo njegov prejem.

Nadzorni organi imajo na voljo največ šestdeset delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, za katere države članice zahtevajo, da se priložijo uradnemu obvestilu na podlagi seznama, omenjenega v členu 59(4) (ocenjevalno obdobje), da opravijo oceno iz člena 59(1) (ocena).

Nadzorni organi ob potrditvi prejema obvestijo bodočega pridobitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.

2.  Nadzorni organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar ne kasneje kot petdeseti delovni dan ocenjevalnega obdobja, zahtevajo dodatne informacije, potrebne za dopolnitev ocene. Ta zahteva mora biti pisna, v njej pa je treba opredeliti, katere dodatne informacije so potrebne.

Za čas, ki poteče od datuma, ko nadzorni organi zahtevajo informacije, do datuma, ko prejmejo odgovor bodočega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme presegati dvajsetih delovnih dni. Če nadzorni organi zahtevajo po lastni presoji še dodatne informacije za dopolnitev ali pojasnitev informacij, se zaradi tega ocenjevalno obdobje ne prekine.

3.  Nadzorni organi lahko prekinitev iz drugega pododstavka odstavka 2 podaljšajo na največ trideset delovnih dni, če je bodoči pridobitelj:

4.  Če se nadzorni organi po opravljeni oceni odločijo, da bodo predlagani pridobitvi nasprotovali, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvestijo bodočega pridobitelja in navedejo razloge. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje se lahko na zahtevo bodočega pridobitelja objavi ustrezna utemeljitev odločitve. To državi članici ne preprečuje, da nadzornemu organu dovoli objavo, ne da bi bodoči pridobitelj to zahteval.

5.  Če nadzorni organi predlagani pridobitvi v ocenjevalnem obdobju ne nasprotujejo pisno, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

6.  Nadzorni organi lahko določijo skrajni rok za izpeljavo predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljšajo.

7.  Države članice ne smejo predpisati zahtev glede obveščanja pristojnih organov o neposrednih ali posrednih pridobitvah glasovalnih pravic ali deležev v kapitalu ter zahtev glede odobritev takih pridobitev s strani nadzornih organov, ki bi bile strožje od zahtev iz te direktive.

▼M5

8.  Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se ne glede na člen 58(2) določi izčrpen seznam informacij iz člena 59(4), ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo.

Za dosledno harmonizacijo v zvezi s tem oddelkom in da bi upoštevali prihodnji razvoj dogodkov, EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi prilagoditve meril iz člena 59(1).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

9.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, obrazce in predloge za posvetovalni postopek med zadevnimi nadzornimi organi, kakor je navedeno v členu 60.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 59

Ocenjevanje

1.  Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 57(1) in informacij iz člena 58(2) nadzorni organi zaradi zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice ali pozavarovalnice, v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva bodočega pridobitelja na zavarovalnico ali pozavarovalnico ocenijo ustreznost bodočega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:

2.  Nadzorni organi lahko nasprotujejo predlagani pridobitvi samo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 ali če so informacije, ki jih predloži bodoči pridobitelj, nepopolne.

3.  Države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim nadzornim organom, da preučujejo predlagane pridobitve v smislu gospodarskih potreb trga.

4.  Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti nadzornim organom sočasno z obvestilom iz člena 57(1). Obseg zahtevanih informacij mora biti sorazmeren in prilagojen vrsti bodočega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne smejo zahtevati informacij, ki za skrbno oceno niso pomembne.

5.  Če je bil nadzorni organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranih deležev v isti zavarovalnici ali pozavarovalnici, ne glede na člen 58(1), (2) in (3), vse bodoče pridobitelje obravnava brez diskriminacije.

Člen 60

Pridobitve reguliranih finančnih podjetij

1.  Ustrezni nadzorni organi se med seboj o vsem posvetujejo pri opravljanju ocenjevanja, če je bodoči pridobitelj:

2.  Nadzorni organi brez neupravičenih zamud drug drugemu zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za ocenjevanje. V zvezi s tem nadzorni organi sporočijo drug drugemu vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene pa na lastno pobudo. Pri odločitvi nadzornega organa, ki je izdal dovoljenje zavarovalnici ali pozavarovalnici, v kateri naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se upoštevajo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil nadzorni organ, odgovoren za bodočega pridobitelja.

Člen 61

Obveščanje nadzornih organov, ki ga izvede zavarovalnica ali pozavarovalnica

Zavarovalnica ali pozavarovalnica obvesti nadzorne organe svoje matične države članice, ko izve za kakršno koli pridobitev ali odtujitev deležev v svojem kapitalu, zaradi katere takšni deleži presežejo ali se spustijo pod enega od pragov iz členov 57 in 58(1) do (7).

Zavarovalnica ali pozavarovalnica prav tako nadzornim organom matične države članice vsaj enkrat na leto posredujejo imena delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikost teh deležev, kakor je na primer izkazana iz podatkov na letnih skupščinah delničarjev ali družbenikov ali podana zaradi skladnosti s predpisi za družbe, ki kotirajo na borzah.

Člen 62

Kvalificirani deleži, pooblastila nadzornega organa

Države članice zahtevajo, da v primerih, ko je verjetno, da bo vpliv, ki ga izvajajo osebe iz člena 57, škodoval skrbnemu in varnemu upravljanju zavarovalnice ali pozavarovalnice, nadzorni organi matične države članice podjetja, v katerem se doseže ali poveča kvalificirani delež, sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi odpravijo navedeno stanje. Takšni ukrepi lahko na primer obsegajo sodne odredbe, kazni proti direktorjem in menedžerjem ali začasne prepovedi glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža v lasti zadevnih delničarjev ali družbenikov.

Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnijo svojih obveznosti obveščanja iz člena 57.

Kadar se kapitalski delež pridobi kljub nasprotovanju nadzornih organov, države članice ne glede na katere koli druge sankcije, ki bodo uvedene, predpišejo:

Člen 63

Glasovalne pravice

Za ta oddelek se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) omenjene direktive.

Države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, pod pogojem, da se te pravice po eni strani ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in da se po drugi strani prodajo v enem letu od pridobitve.

Oddelek 5

Poslovna skrivnost, izmenjava podatkov in spodbujanje nadzorne konvergence

Člen 64

Poslovna skrivnost

Države članice predvidijo, da za vse osebe, ki delajo ali so delale pri nadzornih organih, ter za revizorje in strokovnjake, ki delajo v imenu teh organov, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Takšne osebe ne smejo razkriti nobeni osebi ali organu nobenega zaupnega podatka, s katerim se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti, razen v obliki povzetka ali zbirnega podatka, tako da posameznih zavarovalnic ali pozavarovalnic ni mogoče identificirati brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

Vendar pa je v primerih, ko je zoper zavarovalnico ali pozavarovalnico uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, zaupne podatke, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to podjetje, dovoljeno razkriti v civilnih ali gospodarskih postopkih.

Člen 65

Izmenjava podatkov med nadzornimi organi držav članic

Člen 64 ne izključuje izmenjave podatkov med nadzornimi organi različnih držav članic. Za te podatke velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, določena v členu 64.

▼M5

Člen 65a

Sodelovanje z EIOPA

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi sodelujejo z EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi EIOPA nemudoma predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 66

Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami

Države članice lahko z nadzornimi organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, kakor je opredeljeno v členu 68(1) in (2), sklepajo sporazume o sodelovanju, s katerimi omogočijo izmenjavo podatkov, le tedaj, če za podatke, ki bodo razkriti, velja jamstvo poslovne skrivnosti, najmanj enako tistemu, ki je opredeljeno v tem oddelku. Takšna izmenjava podatkov mora biti namenjena opravljanju nadzorne naloge teh organov ali teles.

Če podatki, ki jih bo država članica razkrila tretji državi, izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem nadzornih organov te države članice in, kadar je to primerno, izključno za namene, za katere so navedeni organi dali svoje soglasje.

Člen 67

Uporaba zaupnih podatkov

Nadzorni organi, ki prejmejo zaupne podatke iz člena 64 ali 65, jih lahko uporabijo le pri opravljanju svojih dolžnosti in v naslednje namene:

▼M5

Člen 67a

Pristojnost Evropskega parlamenta za preiskavo

Člena 64 in 67 ne posegata v pristojnost za preiskavo, ki je prenesena na Evropski parlament v členu 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

▼B

Člen 68

Izmenjava podatkov z drugimi organi

1.  Člena 64 in 67 ne izključujeta ničesar od naslednjega:

▼M7

▼B

Izmenjava podatkov iz točke (b) in (c) se lahko odvija tudi med različnimi državami članicami.

Za podatke, ki jih prejemajo ti organi, telesa ali osebe, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, določena v členu 64.

2.  Členi 64 do 67 državam članicam ne preprečujejo, da bi odobrile izmenjavo podatkov med nadzornimi organi in katerimi koli od naslednjih:

Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov, oseb in teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu s prvim in drugim pododstavkom.

3.  Členi 64 do 67 državam članicam ne preprečujejo, da bi s ciljem krepitve stabilnosti, vključno s celovitostjo finančnega sistema, odobrile izmenjavo podatkov med nadzornimi organi in telesi, ki so pristojna za odkrivanje in preiskovanje kršitev prava gospodarskih družb.

Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Če v državi članici organi ali telesa iz prvega pododstavka opravljajo svoje naloge odkrivanja in preiskovanja s pomočjo oseb, ki so zaradi svoje posebne usposobljenosti imenovane za navedeni namen in niso zaposlene v javnem sektorju, se lahko možnost izmenjave podatkov, predvidena v prvem pododstavku, razširi na takšne osebe, pod pogoji iz drugega pododstavka.

Za izvajanje točke (c) drugega pododstavka organi ali telesa iz prvega pododstavka sporočijo nadzornim organom, od katerih izvirajo podatki, imena in natančne pristojnosti oseb, katerim bodo podatki poslani.

4.  Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov, oseb ali teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu z odstavkom 3.

Člen 69

Razkrivanje podatkov državni upravi, ki je pristojna za finančno zakonodajo

Člena 64 in 67 državam članicam ne preprečujeta, da bi v skladu z zakonskimi določbami dovolile razkrivanje nekaterih podatkov drugim službam njihove državne uprave, ki so odgovorne za zakonodajo v zvezi z nadzorom kreditnih institucij, finančnih institucij, institucij za opravljanje investicijskih storitev, zavarovalnic ali pozavarovalnic, ter inšpektorjem, ki delujejo v imenu teh oddelkov.

▼M5

Takšna razkritja so mogoča samo tedaj, ko so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja. Vendar pa države članice predvidijo, da se lahko podatki, prejeti v skladu s členom 65 in členom 68(1), in podatki, pridobljeni pri pregledih na kraju samem iz člena 33, razkrijejo le z izrecnim soglasjem nadzornih organov, od katerih podatki izvirajo, ali nadzornih organov države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.

Člen 70

Posredovanje informacij centralnim bankam, monetarnim organom, nadzornikom plačilnih sistemov in Evropskemu odboru za sistemska tveganja

1.  Brez poseganja v člene 64 do 69 lahko nadzorni organ posreduje informacije naslednjim institucijam za namene opravljanja nalog:

2.  V izrednih razmerah, tudi v izrednih razmerah iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice nadzornim organom dovolijo, da nemudoma posredujejo informacije centralnim bankam ESCB, vključno z ECB, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema, pa tudi Evropskemu sistemu centralnih bank, kadar so te informacije pomembne za njegove naloge.

3.  Ti organi ali telesa lahko tudi posredujejo nadzornim organom informacije, ki jih ti utegnejo potrebovati za namene člena 67. Za informacije, prejete v tem okviru, veljajo določbe o poslovni skrivnosti, določene v tem oddelku.

▼B

Člen 71

Nadzorna konvergenca

1.  Države članice zagotovijo, da se v pooblastilih nadzornih organov ustrezno upošteva razsežnost Evropske unije.

▼M5

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo konvergenco glede nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. V ta namen države članice zagotovijo, da:

▼M5 —————

▼B

Oddelek 6

Dolžnosti revizorjev

Člen 72

Dolžnosti revizorjev

1.  Države članice zagotovijo vsaj, da so osebe, pooblaščene v smislu osme Direktive Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 na podlagi člena 54(3)(g) Pogodbe o odobritvi oseb, odgovornih za zakonsko predpisane revizije izkazov računovodskih dokumentov ( 11 ), ki v zavarovalnici ali pozavarovalnici opravljajo z zakonom predpisane revizije iz člena 51 Direktive 78/660/EGS, člena 37 Direktive 83/349/EGS ali člena 31 Direktive 85/611/EGS ali kakšno drugo zakonsko nalogo, dolžne nadzornim organom nemudoma poročati o vseh dejstvih ali odločitvah, ki zadevajo navedeno podjetje, za katere izvejo pri opravljanju svoje naloge in ki bi lahko povzročili kar koli od naslednjega:

Osebe iz prvega pododstavka morajo tudi poročati o vseh dejstvih ali odločitvah, za katere izvejo pri opravljanju svoje naloge, kakor je opisano v prvem pododstavku, v podjetju, ki ima tesne povezave, izhajajoče iz nadzornega razmerja z zavarovalnico ali pozavarovalnico, v kateri opravljajo navedeno nalogo.

2.  Razkritje dejstva ali sklepa iz odstavka 1 v dobri veri nadzornim organom s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 84/253/EGS, ne predstavlja bistvene kršitve katere koli omejitve razkritja podatkov, določene po pogodbi, z zakonom ali drugim predpisom in tem osebam ne nalaga nikakršne obveznosti.

POGLAVJE V

Opravljanje dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja

Člen 73

Opravljanje dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja

1.  Zavarovalnice ne smejo biti pooblaščene, da hkrati opravljajo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice predvidijo, da:

Vendar se vsaka dejavnost upravlja ločeno v skladu s členom 74.

3.  Države članice lahko predvidijo, da podjetja iz odstavka 2 ravnajo v skladu z računovodskimi pravili, ki urejajo življenjske zavarovalnice za vse njihove dejavnosti. Do uskladitve v zvezi s tem lahko države članice tudi predvidijo, da glede pravil o prenehanju za dejavnosti, ki se nanašajo na nevarnosti, navedene v zavarovalnih vrstah 1 in 2 v delu A Priloge I, ki jih opravljajo ta podjetja, veljajo pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti življenjskega zavarovanja.

4.  Če ima zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje finančne, komercialne ali upravne povezave z življenjsko zavarovalnico, nadzorni organi matičnih držav članic zagotovijo, da izkazi zadevnih podjetij niso izkrivljeni zaradi sporazumov med temi podjetji ali zaradi dogovorov, ki bi lahko vplivali na porazdelitev odhodkov in prihodkov.

5.  Podjetja, ki so na naslednje datume hkrati opravljala dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, ki jih zajema ta direktiva, lahko še naprej hkrati opravljajo navedeni dejavnosti, če vsako dejavnost upravljajo ločeno v skladu s členom 74:

▼M3

▼B

Matična država članica lahko zahteva, da zavarovalnice v obdobju, ki ga določi navedena država članica, prenehajo sočasno opravljati dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, s katerimi so se ukvarjale na datume iz prvega pododstavka.

Člen 74

Ločevanje upravljanja življenjskega in neživljenjskega zavarovanja

1.  Ločeno upravljanje iz člena 73 je organizirano tako, da je dejavnost življenjskega zavarovanja ločena od dejavnosti neživljenjskega zavarovanja.

Interesi imetnikov življenjske in neživljenjske zavarovalne police ne smejo biti oškodovani, in zlasti morajo imeti koristi od dobičkov življenjskega zavarovanja imetniki življenjske zavarovalne police, kakor da bi življenjska zavarovalnica opravljala samo dejavnosti življenjskega zavarovanja.

2.  Brez poseganja v člena 100 in 128 zavarovalnice iz člena 73(2) in (5) izračunajo:

3.  Zavarovalnice iz člena 73(2) in (5) krijejo z enakovrednim zneskom postavk primernih osnovnih lastnih sredstev najmanj naslednje:

Minimalnih finančnih obveznosti iz prvega pododstavka, v zvezi z dejavnostjo življenjskega zavarovanja in dejavnostjo neživljenjskega zavarovanja, ne sme nositi druga dejavnost.

4.  Dokler so minimalne finančne obveznosti iz odstavka 3 izpolnjene in če je nadzorni organ obveščen, lahko podjetje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 100 uporablja izrecne postavke primernih lastnih sredstev, ki so še vedno na voljo za eno ali drugo dejavnost.

5.  Nadzorni organi analizirajo rezultate obeh dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, da zagotovijo skladnost z zahtevami odstavkov 1 do 4.

6.  Izkazi se sestavijo tako, da so viri rezultatov za življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje prikazani ločeno. Vsi prihodki, zlasti premije, plačila pozavarovateljev in prihodki od naložb ter odhodki, zlasti zavarovalne poravnave, dodatki zavarovalno-tehničnim rezervacijam, pozavarovalne premije in operativni stroški v zvezi z zavarovalnimi posli se razdelijo glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe dejavnosti, se vnesejo v izkaze v skladu z metodami porazdelitve, ki jih sprejme nadzorni organ.

Zavarovalnice na podlagi izkazov pripravijo izjavo, v kateri so jasno opredeljene postavke primernih osnovnih lastnih sredstev, ki krijejo vsak teoretični zahtevani minimalni kapital, kot ga določa odstavek 2, v skladu s členom 98(4).

7.  Če znesek postavk primernih osnovnih lastnih sredstev v zvezi z eno od dejavnosti ne zadostuje za kritje minimalnih finančnih obveznosti iz prvega pododstavka odstavka 3, nadzorni organi za pomanjkljivo dejavnost uporabijo ukrepe, opredeljene v tej direktivi, ne glede na rezultate v drugi dejavnosti.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 3, lahko ti ukrepi vključujejo dovoljenje za prenos izrecnih postavk primernih osnovnih lastnih sredstev od ene dejavnosti na drugo.

POGLAVJE VI

Pravila glede vrednotenja sredstev in obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij, lastnih sredstev, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in naložbena pravila

Oddelek 1

Vrednotenje sredstev in obveznosti

Člen 75

Vrednotenje sredstev in obveznosti

1.  Države članice zagotovijo, če ni drugače določeno, da zavarovalnice in pozavarovalnice vrednotijo sredstva in obveznosti na naslednji način:

Vrednotenje obveznosti v skladu s točko (b) se ne sme prilagajati glede na lastno kreditno sposobnost zavarovalnice ali pozavarovalnice.

▼M5

2.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za določitev metod in predpostavk, ki se bodo uporabljale pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1.

3.  Za dosledno harmonizacijo pri vrednotenju sredstev in obveznosti EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 2

Pravila v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami

Člen 76

Splošne določbe

1.  Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavijo zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi z vsemi svojimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi do imetnikov polic in upravičencev zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb.

2.  Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka trenutni vsoti, ki bi jo morale plačati zavarovalnice in pozavarovalnice, če bi nemudoma prenesle svoje zavarovalne in pozavarovalne obveznosti drugi zavarovalnici ali pozavarovalnici.

3.  Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporablja in upošteva informacije, ki jih zagotavljajo finančni trgi, in splošno dostopne podatke o zavarovalnih tveganjih (skladnost s trgom).

4.  Zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunajo na smotrn, zanesljiv in objektiven način.

5.  Na podlagi načel iz odstavkov 2, 3 in 4 ter ob upoštevanju načel iz člena 75(1) se izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij izvede v skladu s členi od 77 do 82 in 86.

Člen 77

Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij

1.  Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka vsoti najboljše ocene in marže za tveganje, kot določata odstavka 2 in 3.

2.  Najboljša ocena je enaka tehtanemu povprečju, ovrednotenem glede na verjetnost, prihodnjih denarnih tokov ob upoštevanju časovne vrednosti denarja (pričakovana trenutna vrednost prihodnjih denarnih tokov) in ob uporabi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere.

Izračun najboljše ocene temelji na posodobljenih in verodostojnih podatkih ter realnih predpostavkah in se izvede z uporabo ustreznih, veljavnih in relevantnih aktuarskih in statističnih metod.

Projekcija denarnega toka, uporabljena pri izračunu najboljše ocene, upošteva vse denarne prilive in odlive, ki so potrebni za poravnavo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času njihove veljavnosti.

Najboljša ocena se izračuna kot bruto znesek, brez odštevanja izterljivih zneskov iz zavarovalnih pogodb in namenskih družb. Ti zneski se izračunajo ločeno v skladu s členom 81.

3.  Marža za tveganje je takšna, da zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga zavarovalnice in pozavarovalnice zahtevale za prevzem in izpolnitev zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti.

4.  Zavarovalnice in pozavarovalnice ločeno vrednotijo najboljšo oceno in maržo za tveganje.

Vendar če je mogoče prihodnje denarne tokove, povezane z zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi, zanesljivo nadomestiti z uporabo finančnih instrumentov, katerih zanesljiva tržna vrednost je vidna, se vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij, povezanih s temi prihodnjimi denarnimi tokovi, določi na podlagi tržne vrednosti teh finančnih instrumentov. V tem primeru niso potrebni ločeni izračuni najboljše ocene in marže za tveganje.

5.  Če zavarovalnice in pozavarovalnice ločeno vrednotijo najboljšo oceno in maržo za tveganje, se marža za tveganjeizračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih sredstev, enakovrednega zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, ki je potreben za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času njihove veljavnosti.

Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja tega zneska primernih lastnih sredstev (mera stroškov kapitala), je enaka za vse zavarovalnice in pozavarovalnice ter se redno pregleduje.

Uporabljena mera stroškov kapitala je enaka dodatni meri nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi jo prevzela zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ima znesek primernih lastnih sredstev iz oddelka 3, ki je enakovreden zahtevanemu solventnostnemu kapitalu za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času teh obveznosti.

▼M5

Člen 77a

Ekstrapolacija ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

Pri določanju ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77(2) se uporabijo informacije, ki izhajajo iz ustreznih finančnih instrumentov, in zagotovi skladnost z njimi. Pri tem določanju se upoštevajo ustrezni finančni instrumenti tistih zapadlosti, pri katerih so trgi za te finančne instrumente, pa tudi za obveznice, razviti, likvidni in pregledni. Za zapadlosti, pri katerih trgi za ustrezne finančne instrumente ali obveznice niso več razviti, likvidni in pregledni, se časovna struktura netvegane obrestne mere ekstrapolira.

Ekstrapolirani del ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere temelji na terminskih tečajih, ki nemoteno konvergirajo od enega terminskega tečaja ali njihovega sklopa v zvezi z najdaljšimi zapadlostmi, za katere je mogoče spremljati ustrezni finančni instrument in obveznice na razvitem in likvidnem trgu, do končnega terminskega tečaja.

Člen 77b

Uskladitvena prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo uskladitveno prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, vključno z rentami, ki izhajajo iz neživljenjskih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, kar morajo predhodno odobriti nadzorni organi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Ne glede na točko (h) prvega pododstavka lahko zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ki so odvisni od inflacije.

Kadar imajo izdajatelji ali tretje strani pravico spremeniti denarne tokove posameznih sredstev z zagotovitvijo zadostnega plačila za vlagatelja, tako da omogočijo enake denarne tokove s ponovno naložbo v sredstva enake ali boljše kreditne kakovosti, pravica do spremembe denarnih tokov ne ukinja možnosti vključitve teh sredstev v določeni portfelj v skladu s točko (h) prvega pododstavka.

2.  Zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev za portfelje zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ne uporabijo ponovno pristopa, ki ne vključuje uskladitvene prilagoditve. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki uporablja uskladitveno prilagoditev, ne more več izpolnjevati pogojev iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ in sprejme potrebne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica v roku dveh mesecev od datuma neizpolnjevanja ne more ponovno izpolnjevati teh pogojev, pri svojih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih ne sme več uporabljati uskladitvene prilagoditve in je ne sme uporabljati v obdobju nadaljnjih 24 mesecev.

3.  Uskladitvena prilagoditev se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje prilagoditev za nestanovitnost na podlagi člena 77d ali prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer na podlagi člena 308c.

Člen 77c

Izračun uskladitvene prilagoditve

1.  Za vsako valuto se uskladitvena prilagoditev iz člena 77b izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

2.  Za namene odstavka 1(b) je temeljni razmik:

Verjetnost neplačila iz točke (a)(i) prvega pododstavka temelji na dolgoročnih statistikah neplačila, ki so ustrezne za sredstva v zvezi z njihovo ročnostjo, kreditno kvaliteto in razredom.

Kadar iz statistike neplačila iz drugega pododstavka ni mogoče izračunati verodostojnega kreditnega razmika, je temeljni razmik enak deležu dolgoročnega povprečja razmika od osnovne netvegane obrestne mere iz točk (b) in (c).

Člen 77d

Prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere

1.  Države članice lahko zahtevajo, da zavarovalnice in pozavarovalnice za uporabo prilagoditve za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere pri izračunu najboljše ocene iz člena 77(2) prej pridobijo odobritev nadzornih organov.

2.  Za vsako zadevno valuto prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere temelji na razmiku med obrestno mero, ki bi jo bilo mogoče dobiti iz sredstev, vključenih v referenčni portfelj sredstev zadevne valute, in stopnjami ustrezne časovno strukture netvegane obrestne mere za to valuto.

Referenčni portfelj valute je reprezentativen za sredstva v tej valuti, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti v tej valuti.

3.  Znesek prilagoditve za nestanovitnost za netvegane obrestne mere ustreza 65 % valutnega razmika s popravkom za tveganje.

Valutni razmik s popravkom za tveganje se izračuna kot razlika med razmikom iz odstavka 2 in deležem tega razmika, ki se lahko pripiše realistični oceni pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega tveganja ali drugega tveganja pri sredstvih.

Prilagoditev za nestanovitnost se uporabi samo za ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture, ki se ne izračunajo z ekstrapolacijo v skladu s členom 77a. Ekstrapolacija ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture temelji na teh prilagojenih netveganih obrestnih merah.

4.  Za vsako zadevno državo se pred uporabo 65 % faktorja prilagodljivost za nestanovitnost za netvegane obrestne mere iz odstavka 3 za valuto te države poveča za razliko med razmikom države s popravkom za tveganje in dvakratnim valutnim razmikom s popravkom za tveganje, vedno kadar je ta razlika pozitivna in je razmik države s popravkom za tveganje večji od 100 baznih točk. Povečana prilagoditev za nestanovitnost se uporabi za izračun najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti produktov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države. Razmik države s popravkom za tveganje se izračuna enako kot valutni razmik s popravkom za tveganje, le da temelji na referenčnem portfelju, ki je reprezentativen za sredstva, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti proizvodov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države in izraženi v njeni valuti.

5.  Prilagoditev za nestanovitnost se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev na podlagi člena 77b.

6.  Z odstopanjem od člena 101 zahtevani solventnostni kapital ne krije tveganja izgube osnovnih lastnih sredstev, ki je posledica sprememb prilagoditve za nestanovitnost.

Člen 77e

Tehnične informacije, ki jih pripravi Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

1.  EIOPA vsaj vsako četrtletje pripravi in objavlja za vsako zadevno valuto naslednje tehnične informacije:

2.  Za zagotovitev enotnih pogojev za izračun tehničnih rezervacij in osnovnih lastnih sredstev lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za vsako zadevno valuto določi tehnične informacije iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti uporabijo navedene informacije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 301(2).

Komisija na podlagi utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z razpoložljivostjo ustreznih časovnih struktur netvegane obrestne mere sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 301(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

3.  Kadar Komisija v skladu z odstavkom 2 sprejme tehnične informacije iz odstavka 1, zavarovalnice in pozavarovalnice te informacije uporabijo pri izračunu najboljše ocene v skladu s členom 77, uskladitvene prilagoditve v skladu s členom 77c in prilagoditve za nestanovitnost v skladu s členom 77d.

V zvezi z valutami in nacionalnimi trgi, pri katerih prilagoditev iz odstavka 1(c) ni določena v izvedbenih aktih iz odstavka 2, se za izračun najboljše ocene ne uporabi prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere.

Člen 77f

Pregled ukrepov dolgoročnih jamstev in ukrepov glede tveganja lastniških vrednostnih papirjev

1.  EIOPA vsako leto in do 1. januarja 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poroča o učinku uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) in členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi.

V tem obdobju nadzorni organi vsako leto EIOPA predložijo naslednje informacije o:

2.  EIOPA po potrebi po posvetovanju z ESRB Komisiji predloži mnenje o oceni uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi. Oceni se razpoložljivost dolgoročnih jamstev pri zavarovalnih produktih, obnašanje zavarovalnic in pozavarovalnic kot dolgoročnih vlagateljev ter splošna finančna stabilnost.

3.  Na podlagi mnenja, ki ga predloži EIOPA, iz odstavka 2 Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2021 ali po potrebi prej. V poročilu se osredotoča zlasti na učinke na:

Poleg tega se v poročilu opira na izkušnje nadzornih organov v zvezi z uporabo členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi.

4.  Poročilu Komisije se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

▼B

Člen 78

Drugi elementi, ki jih je treba upoštevati pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij

Zavarovalnice in pozavarovalnice pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij poleg člena 77 upoštevajo:

Člen 79

Vrednotenje finančnih garancij in pogodbenih možnosti, vključenih v zavarovalne in pozavarovalne pogodbe

Pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo vrednost finančnih garancij in kakršnih koli pogodbenih možnosti, vključenih v zavarovalne in pozavarovalne police.

Vsakršne predpostavke zavarovalnic in pozavarovalnic glede verjetnosti, da bodo imetniki polic izvajali pogodbene možnosti, vključno s prenehanjem in predajami, so realne in temeljijo na tekočih in verodostojnih podatkih. Predpostavke upoštevajo, implicitno ali eksplicitno, vpliv, ki ga lahko imajo prihodnje spremembe finančnih in nefinančnih razmer na izvajanje teh možnosti.

Člen 80

Segmentacija

Zavarovalnice in pozavarovalnice pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij segmentirajo svoje zavarovalne in pozavarovalne obveznosti v homogene skupine tveganj najmanj po vrstah poslovanja.

Člen 81

Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb

Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo izterljive zneske iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb v skladu s členoma 76 in 80.

Pri izračunu izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo časovno razliko med izterjavami in neposrednimi plačili.

Rezultat tega izračuna se prilagodi, da se upoštevajo pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke. Prilagoditev temelji na oceni verjetnosti neplačila nasprotne stranke in povprečne izgube, ki je nastala zaradi tega (izguba ob neplačilu).

Člen 82

Kakovost podatkov in uporaba približkov, vključno s pristopi, ki upoštevajo vsak primer posebej, za zavarovalno-tehnične rezervacije

Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice na voljo notranje procese in postopke za zagotovitev ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, uporabljenih pri izračunu svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Če v posebnih okoliščinah zavarovalnice in pozavarovalnice nimajo dovolj ustreznih podatkov za uporabo zanesljive aktuarske metode za skupino ali podskupino svojih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti ali izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, se lahko za izračun najboljše ocene uporabijo primerni približki, vključno s pristopi, ki upoštevajo vsak primer posebej.

Člen 83

Primerjava z izkušnjami

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo procese in postopke, s katerimi zagotovijo, da se najboljše ocene in predpostavke, ki so podlaga za izračun najboljših ocen, redno primerjajo z izkušnjami.

Če se pri primerjavi odkrije sistematično odstopanje med izkušnjami in izračunom najboljših ocen zavarovalnic ali pozavarovalnic, zadevno podjetje ustrezno prilagodi aktuarsko metodo, ki je v uporabi, in/ali predpostavke, ki nastajajo.

Člen 84

Ustreznost ravni zavarovalno-tehničnih rezervacij

Na zahtevo nadzornih organov zavarovalnice in pozavarovalnice nazorno prikažejo ustreznost ravni svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij kot tudi uporabnost in relevantnost uporabljenih metod ter ustreznost uporabljenih statističnih podatkov, na katerih rezervacije temeljijo.

Člen 85

Povečanje zavarovalno-tehničnih rezervacij

Če izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnic in pozavarovalnic ni v skladu s členi 76 do 83, lahko nadzorni organi od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da povečajo znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, da ustreza ravni, ki je določena v skladu z navedenimi členomi.

▼M5

Člen 86

Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi

1.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

2.  Za dosledno usklajenost v zvezi z metodami za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.  Za zagotovitev usklajenih pogojev uporabe člena 77b, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za odobritev uporabe uskladitvene prilagoditve iz člena 77b(1).

EIOPA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje teh izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 3

Lastna sredstva

Pododdelek 1

Določitev lastnih sredstev

Člen 87

Lastna sredstva

Lastna sredstva zajemajo vsoto osnovnih lastnih sredstev iz člena 88 in pomožnih lastnih sredstev iz člena 89.

Člen 88

Osnovna lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva zajemajo naslednje postavke:

Presežek iz točke (1) se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v lasti zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Člen 89

Pomožna lastna sredstva

1.  Pomožna lastna sredstva zajemajo postavke, ki niso osnovna lastna sredstva in ki jih je mogoče vpoklicati za nadomestitev izgub.

Pomožna lastna sredstva lahko zajemajo naslednje postavke, če te niso postavke osnovnih lastnih sredstev:

V primeru družbe za vzajemno zavarovanje ali družbe, ki deluje po načelu vzajemnosti s spremenljivimi prispevki, lahko pomožna lastna sredstva zajemajo kakršne koli prihodnje terjatve, ki jih ta družba lahko ima do svojih članov, s pozivom za dodatni prispevek v naslednjih dvanajstih mesecih.

2.  Če so bila pomožna lastna sredstva vplačana ali vpoklicana, se štejejo za sredstvo in niso več sestavni del postavk pomožnih lastnih sredstev.

Člen 90

Nadzorna odobritev pomožnih lastnih sredstev

1.  Zneski pomožnih lastnih sredstev, ki bodo upoštevani pri določanju lastnih sredstev, so predmet predhodne nadzorne odobritve.

2.  Znesek, dodeljen vsaki postavki pomožnega lastnega sredstva, odraža možnost absorbcije izgube postavke in temelji na preudarnih in realnih predpostavkah. Če ima postavka pomožnega lastnega sredstva stalno nominalno vrednost je vsota te postavke enaka njeni nominalni vrednosti, kjer se primerno odraža njena možnost absorbiranja izgube.

3.  Nadzorni organi odobrijo eno od naslednjega:

4.  Nadzorni organi odobrijo vsako postavko pomožnih lastnih sredstev na podlagi ocene:

Člen 91

Presežek sredstev

1.  Za presežna sredstva se šteje akumuliran dobiček, ki ni bil razporejen za porazdelitev imetnikom polic in upravičencem.

2.  Če je dovoljeno po nacionalnem pravu, se presežna sredstva ne šteje kot zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, če izpolnjujejo pogoje, določene v členu 94(1).

Člen 92

▼M5

Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi

1.  Za dosledno harmonizacijo v zvezi z lastnimi sredstvi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi merila za dodelitev nadzorne odobritve pomožnih lastnih sredstev, kakor je določeno v členu 90.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

1a.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, v katerih določi obravnavanje udeležb, v smislu tretjega pododstavka člena 212(2), v finančnih in kreditnih institucijah v zvezi z določitvijo lastnih sredstev.

▼B

2.  Udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah iz točke (b) odstavka 1 zajemajo:

▼M5

3.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 90 EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za nadzorno odobritev uporabe pomožnega lastniškega kapitala.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Pododdelek 2

Razvrstitev lastnih sredstev

Člen 93

Značilnosti in posebnosti, uporabljene za razvrstitev lastnih sredstev po stopnjah

1.  Postavke lastnih sredstev se razvrstijo v tri stopnje. Razvrstitev teh postavk temelji na tem, ali gre za osnovna lastna sredstva ali za postavke pomožnih lastnih sredstev in do katere mere posedujejo naslednje značilnosti:

2.  Pri ocenjevanju obsega, v katerem imajo postavke lastnih sredstev značilnosti, določene v točkah (a) in (b) odstavka 1, je treba sedaj in v prihodnosti ustrezno upoštevati trajanje postavke, zlasti, ali je postavka datirana ali ne. Kjer je postavka lastnih sredstev datirana, je treba upoštevati relativno trajanje postavke v primerjavi s trajanjem zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti podjetja (zadostno trajanje).

Poleg tega se upoštevajo naslednje posebnosti:

Člen 94

Glavna merila za razvrstitev po stopnjah

1.  Postavke osnovnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 1, če imajo v veliki meri značilnosti iz točk (a) in (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2).

2.  Postavke osnovnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo v veliki meri značilnosti iz točke (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2).

Postavke pomožnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo v veliki meri značilnosti iz točk (a) in (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2).

3.  Kakršne koli postavke osnovnih in pomožnih lastnih sredstev, ki ne spadajo v odstavka 1 in 2, se razvrstijo v stopnjo 3.

Člen 95

Razvrstitev lastnih sredstev po stopnjah

Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice svoje postavke lastnih sredstev razvrstijo na podlagi meril iz člena 94.

V ta namen se zavarovalnice in zavarovalnice sklicujejo na seznam lastnih sredstev iz točke (a) člena 97(1), kjer je primerno.

Če postavka lastnih sredstev ni zajeta v tem seznamu, jo zavarovalnice in pozavarovalnice ocenijo in razvrstijo v skladu s prvim odstavkom. Ta razvrstitev je predmet odobritve nadzornega organa.

Člen 96

Razvrstitev posebnih zavarovalnih postavk lastnih sredstev

Brez poseganja v člen 95 in točko (a) člena 97(1) se za namene te direktive uporabljajo naslednje razvrstitve:

V skladu z drugim pododstavkom člena 94(2) kakršne koli prihodnje terjatve, ki jih imajo lahko družbe za vzajemno zavarovanje ali družbe, ki delujejo po načelu vzajemnosti s spremenljivimi prispevki, do svojih članov s pozivom za dodatne prispevke v naslednjih 12 mesecih, ki ne spadajo pod točko (3) prvega pododstavka, se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo v veliki meri značilnosti iz točke (a) in (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2).

▼M5

Člen 97

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo seznam postavk lastnih sredstev, skupaj s tistimi iz člena 96, za izpolnjevanje meril iz člena 94, ki vsebuje za vsako postavko lastnih sredstev podroben opis lastnosti, ki so določile njeno razvrstitev.

2.  Za dosledno harmonizacijo v zvezi z razvrščanjem lastniškega kapitala EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi metode, ki jih bodo uporabili nadzorni organi pri odobritvi ocene in razvrstitve postavk lastnih sredstev, ki jih ne zajema seznam iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Komisija redno pregleduje in po potrebi posodobi seznam iz odstavka 1 glede na razvoj trga.

▼B

Pododdelek 3

Primernost lastnih sredstev

Člen 98

Primernost in omejitve, ki se uporabljajo za stopnje 1, 2 in 3

1.  Kar zadeva skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, imajo primerni zneski postavk stopnje 2 in 3 naslednje kvantitativne omejitve: te omejitve bodo take, da bodo zagotovile vsaj izpolnjevanje naslednjih pogojev:

2.  Kar zadeva skladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom, se za znesek postavk primernih osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, ki so razvrščene v stopnjo 2, uporabljajo kvantitativne omejitve. Te omejitve zagotovijo vsaj, da bo delež postavk stopnje 1 pri primernih osnovnih lastnih sredstvih večji od ene polovice skupnega zneska primernih osnovnih lastnih sredstev.

3.  Primerni znesek lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 100 je enak vsoti zneska stopnje 1, primernega zneska stopnje 2 in primernega zneska stopnje 3.

4.  Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 128 je enak vsoti zneska stopnje 1 in primernega zneska postavk osnovnih lastnih sredstev, razvrščenih v stopnjo 2.

▼M5

Člen 99

Delegirani akti o primernosti lastnih sredstev

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

▼B

Oddelek 4

Zahtevani solventnostni kapital

Pododdelek 1

Splošne določbe za zahtevani solventnostni kapittal ob uporabi standardne formule ali notranjega modela

Člen 100

Splošne določbe

Države članice zahtevajo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.

Zahtevani solventnostni kapital se izračuna bodisi po standardni formuli iz pododdelka 2 bodisi po notranjem modelu iz pododdelka 3.

Člen 101

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala

1.  Zahtevani solventnostni kapital se izračuna v skladu z odstavki 2 do 5.

2.  Zahtevani solventnostni kapital se izračuna na podlagi predpostavke, da bo podjetje poslovalo tudi v prihodnje.

3.  Zahtevani solventnostni kapital se kalibrira tako, da se zagotovi upoštevanje vseh merljivih tveganj, katerim je zavarovalnica ali pozavarovalnica izpostavljena. Kril bo obstoječe poslovanje in novo poslovanje, ki naj bi bilo vzpostavljeno v naslednjih dvanajstih mesecih. Krije le nepričakovane izgube v zvezi z obstoječim poslovanjem.

Ustreza tvegani vrednosti osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice in pozavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5 % za obdobje enega leta.

4.  Zahtevani solventnostni kapital krije najmanj naslednja tveganja:

Operativno tveganje iz točke (f) prvega pododstavka vključuje pravna tveganja in izključuje tveganja, ki izhajajo iz strateških odločitev, ter tveganja za izgubo ugleda.

5.  Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo učinke tehnik za zmanjševanje tveganja, pod pogojem da se kreditna in druga tveganja, ki izhajajo iz uporabe takšnih tehnik, ustrezno odražajo v zahtevanem solventnostnem kapitalu.

Člen 102

Pogostost izračuna

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital najmanj enkrat letno in rezultat tega izračuna sporočijo nadzornim organom.

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo primerna lastna sredstva, ki krijejo zadnjič sporočeni zahtevani solventnostni kapital.

Zavarovalnice in pozavarovalnice tekoče spremljajo znesek primernih lastnih sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala.

Če profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, ki je bil zadnjič sporočen, zadevno podjetje nemudoma ponovno izračuna zahtevani solventnostni kapital in ga sporoči nadzornim organom.

2.  Če obstajajo dokazi, ki nakazujejo na to, da se je profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice občutno spremenil od datuma, ko je bil zahtevani solventnostni kapital zadnjič sporočen, lahko nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo njegov ponovni izračun.

Pododdelek 2

Zahtevani solventnostni kapital – standardna formula

Člen 103

Struktura standardne formule

Zahtevani solventnostni kapital, izračunan na podlagi standardne formule, je vsota naslednjih postavk:

Člen 104

Oblika osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala

1.  Osnovni zahtevani solventnostni kapital zajema posamezne module tveganja, ki se združijo v skladu s točko 1 Priloge IV.

Vsebuje najmanj naslednje module tveganja:

2.  Za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 se dejavnosti zavarovalnice in pozavarovalnice dodelijo tistemu modulu tveganja, ki najbolj ustreza tehnični naravi osnovnih tveganj.

3.  Korelacijski koeficienti za združitev modulov tveganj iz odstavka 1 in kalibracija zahtevanega kapitala za posamezni modul tveganja tvorijo skupni zahtevani solventnostni kapital, ki ustreza načelom iz člena 101.

4.  Vsak modul tveganja iz odstavka 1 se kalibrira z ukrepom tvegane vrednosti s stopnjo zaupanja 99,5 % za obdobje enega leta.

Kjer je primerno, se pri oblikovanju posameznega modula tveganja upoštevajo učinki razpršenosti.

5.  Za vse zavarovalnice in pozavarovalnice se uporabljajo enaka oblika in enake specifikacije za module tveganja tako glede osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala kot tudi kakršnih koli poenostavljenih izračunov iz člena 109.

6.  Kar zadeva tveganja, ki izhajajo iz katastrof, se lahko, kjer je primerno, za izračun modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja uporabijo geografske specifikacije.

7.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pri izračunu modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja nadomestijo podskupino parametrov v standardni formuli s parametri, ki so specifični za zadevno podjetje, pod pogojem, da to odobrijo nadzorni organi.

Takšni parametri se kalibrirajo na podlagi notranjih podatkov zadevnega podjetja ali podatkov, ki so neposredno povezani s posli tega podjetja, ob uporabi standardiziranih metod.

Pri dodeljevanju nadzorne odobritve nadzorni organi preverijo popolnost, natančnost in ustreznost uporabljenih podatkov.

Člen 105

Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala

1.  Osnovni zahtevani solventnostni kapital se izračuna v skladu z odstavki 2 do 6.

2.  Modul tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja odraža tveganje, ki izhaja iz obvez neživljenjskega zavarovanja, v zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov.

Upošteva negotovost pri rezultatih zavarovalnic in pozavarovalnic glede obstoječih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti kot tudi novih poslovanj, pričakovanih v naslednjih dvanajstih mesecih.

Izračuna se v skladu s točko (2) Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule:

3.  Modul tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja upošteva tveganje, ki izhaja iz obvez življenjskega zavarovanja, v zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov.

Izračuna se v skladu s točko (3) Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule:

4.  Modul tveganja zdravstvenega zavarovanja odraža tveganje, ki izhaja iz obveznosti zdravstvenega zavarovanja, če se sklene ali ne na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje, ki se nanaša tako na krite nevarnosti kot tudi na uporabljene postopke pri opravljanju poslov.

Zajema najmanj naslednja tveganja:

5.  Modul tržnega tveganja upošteva tveganje, ki izhaja iz ravni ali nestanovitnosti tržnih cen finančnih instrumentov, ki vplivajo na vrednost sredstev in obveznosti podjetja. Ta modul ustrezno upošteva strukturno neusklajenost med sredstvi in obveznostmi zlasti glede njihovega trajanja.

Izračuna se v skladu s točko (4) Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule:

6.  Modul tveganja neplačila nasprotne stranke upošteva možne izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov zavarovalnic ali pozavarovalnic v prihodnjih dvanajstih mesecih. Modul tveganja neplačila nasprotne stranke zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, kot so ureditve pozavarovanja, listinjenja in izvedeni finančni instrumenti ter terjatve posrednikov kot tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja sprememb kreditnih pribitkov. Modul bo primerno upošteval zavarovanje s premoženjem ali druge vrednostne papirje pri zavarovalnice ali pozavarovalnici ali so na njenemu računu, ter s tem povezana tveganja.

Modul tveganja neplačila nasprotne stranke za vsako nasprotno stranko upošteva celovito izpostavljenost tveganju nasprotne stranke zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice do te nasprotne stranke, ne glede na pravno obliko njenih pogodbenih obveznosti do tega podjetja.

Člen 106

Izračun podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev: mehanizem simetričnega prilagajanja

1.  Podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, izračunan v skladu s standardno formulo, vključuje simetrično prilagoditev k kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, ki se uporablja za kritje tveganja, ki izhaja iz sprememb v ravni cen lastniških vrednostnih papirjev.

2.  Simetrična prilagoditev standardni kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, kalibrirani v skladu s členom 104(4), ki krije tveganje v povezavi s spremembami v ravni cen delnic, temelji na funkciji sedanje ravni primernega indeksa lastniških vrednostnih papirjev ter ponderirani povprečni stopnji tega indeksa. Ponderirano povprečje se izračuna v primernem časovnem obdobju, ki je enako za vse zavarovalnice in pozavarovalnice.

3.  Simetrična prilagoditev standardni kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, ki krije tveganje v povezavi s spremembami ravni cen lastniških vrednostnih papirjev, ne pomeni, da bo uporabljena kapitalska zahtevalastniških vrednostnih papirjev, nižja ali višja za 10 odstotnih točk od standardne delniške kapitalske zahteve.

Člen 107

Zahtevani kapital za operativno tveganje

1.  Zahtevani kapital za operativno tveganje upošteva operativna tveganja, v obsegu, v katerem ta niso že upoštevana v modulih tveganja iz člena 104. Ta zahteva se kalibrira v skladu s členom 101(3).

2.  Glede pogodb o življenjskem zavarovanju, pri katerih naložbeno tveganje nosijo imetniki polic, izračun zahtevanega kapitala za operativno tveganje upošteva znesek letnih stroškov, ki so nastali v zvezi s temi zavarovalnimi obveznostmi.

3.  Glede zavarovalnih in pozavarovalnih poslov, ki niso omenjeni v odstavku 2, izračun zahtevanega kapitala za operativno tveganje upošteva obseg teh poslov v smislu zasluženih premij in zavarovalno-tehničnih rezervacij v zvezi s temi zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi. V tem primeru zahtevani kapital za operativna tveganja ne bo presegal 30 % osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala, ki se nanaša na te zavarovalne in pozavarovalne posle.

Člen 108

Prilagoditev zaradi absorbcijskih kapacitet zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov

Prilagoditev iz točke (c) člena 103 zaradi absorbcijskih kapacitet zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov odraža možno nadomestilo nepričakovanih izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij ali odloženih davkov ali kombinacijo obeh.

Prilagoditev upošteva učinek blažitve tveganja zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj iz pogodb zavarovanja, v obsegu v katerem lahko zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da se lahko zmanjšanje takšnih upravičenj uporabi za kritje nepričakovanih izgub, ko nastanejo. Učinek ublažitve tveganja zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj ne bo večji od vsote zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov, ki se nanašajo na te prihodnja diskrecijska izplačila.

Za namen drugega odstavka se vrednost prihodnjih diskrecijskih upravičenj v neugodnih razmerah primerja z vrednostjo takšnih izplačil v okviru predpostavk, na katerih temelji izračun najboljše ocene.

Člen 109

Poenostavitve v standardni formuli

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo poenostavljen izračun za posamezen podmodul ali modul tveganja, če to utemeljuje narava, obseg ali zahtevnost tveganj, s katerimi se soočajo, in če bi bilo nesorazmerno zahtevati od vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, da uporabijo standardizirani izračun.

Poenostavljen izračun se kalibrira v skladu s členom 101(3).

▼M5

Člen 109a

Harmonizirani tehnični prispevki k standardni formuli

1.  Za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo organi ESA prek Skupnega odbora pripravijo osnutke izvedbenih tehničnih standardov za razporeditev kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete, pri čemer uporabijo korake iz člena 111(1)(n).

Skupni odbor organov ESA Komisiji predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ter za lažji izračun modula tržnega tveganja iz člena 105(5) in modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6) ter za oceno tehnik omejevanja tveganja iz člena 101(5) in izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, EIOPA oblikuje izvedbene tehnične standarde glede:

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.  EIOPA vsaj vsako četrtletje objavi tehnične informacije, vključno z informacijami o simetrični prilagoditvi iz člena 106.

4.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena in za lažji izračun modula tveganja zdravstvenega zavarovanja iz člena 105(4), EIOPA z upoštevanjem izračunov nadzornih organov zadevnih držav članic oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede standardnih odstopanj v zvezi s posebnimi nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo merila iz odstavka 5 in morebitna dodatna merila, določena z delegiranimi akti.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.  Izvedbeni tehnični standardi iz odstavka 4 se uporabijo samo za nacionalne zakonodajne ukrepe držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo naslednja merila:

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, s katerimi določi dodatna merila za ureditev nacionalnih zakonodajnih ukrepov ter metodologijo in zahteve za izračun standardnih odstopanj iz odstavka 4 tega člena.

▼B

Člen 110

Znatno odstopanje od predpostavk, ki so podlaga za izračun po standardni formuli

Če zahtevanega solventnostnega kapitala ni primerno izračunati v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, ker profil tveganja zadevnih zavarovalniških ali pozavarovalniških podjetij močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za izračun po standardni formuli, lahko nadzorni organ s sklepom, v katerem so navedeni razlogi, od zadevnih podjetij zahteva, da nadomestijo podskupino parametrov, uporabljenih pri izračunu po standardni formuli, s specifičnimi parametri za navedeno podjetje pri izračunu modulov tveganj iz pogodb življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja, kot je opredeljeno v členu 104(7). Ti posebni parametri so izračunani tako, da se zagotovi, da podjetje izpolnjuje člen 101(3).

▼M5

Člen 111

Delegirani akti in regulativni in izvedbeni tehnični standardi v zvezi s členi 103 do 109

1.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo:

2.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za nadzorno odobritev uporabe parametrov za posamezno podjetje iz točke (k) odstavka 1.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.  Komisija do 31. decembra 2020 oceni ustreznost metod, predpostavk in standardnih parametrov, uporabljenih pri izračunu standardne formule zahtevanega solventnostnega kapitala. Upošteva zlasti uspešnost vseh razredov sredstev in finančnih instrumentov, obnašanje vlagateljev glede teh sredstev in finančnih instrumentov ter razvoj dogodkov pri oblikovanju mednarodnih standardov na področju finančnih storitev. Pri pregledu se lahko da prednost nekaterim razredom sredstev. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži poročilo skupaj s predlogi za spremembo te direktive ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te direktive.

4.  Za dosledno harmonizacijo v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev količinskih omejitev in meril primernosti sredstev, kadar podmodul teh tveganj ne zajema ustrezno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Ti regulativni tehnični standardi se uporabljajo za sredstva, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, ne pa za sredstva v zvezi s pogodbami življenjskega zavarovanja, če naložbeno tveganje nosijo imetniki polic. Te standarde pregleduje Komisija v povezavi z razvojem standardne formule in finančnih trgov.

▼B

Pododdelek 3

Zahtevani solventnostni kapital – popolni in delni notranji modeli

Člen 112

Splošne določbe za odobritev popolnih in delnih notranjih modelov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko zavarovalnice ali pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital z uporabo popolnega ali delnega notranjega modela, kot so ga odobrili nadzorni organi

2.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo delne notranje modele za izračun enega ali več od naštetega:

Poleg tega se lahko delni model uporabi za celotno poslovanje zavarovalnic in pozavarovalnic ali le za eno ali več večjih poslovnih enot.

3.  Zavarovalnice in pozavarovalnice v kakršni koli vlogi za odobritev predložijo najmanj dokumentarno dokazilo, da notranji model izpolnjuje zahteve iz členov 120 do 125.

Če se vloga za to odobritev nanaša na delni notranji model, se zahteve iz členov 120 do 125 prilagodijo, tako da upoštevajo omejen obseg uporabe modela.

4.  Nadzorni organi odločijo o vlogi v šestih mesecih od prejema popolne vloge.

5.  Nadzorni organi vlogo odobrijo le, če so prepričani, da so sistemi za ugotavljanje, merjenje, spremljanje, obvladovanje in poročanje o tveganjih zavarovalnice ali pozavarovalnice ustrezni in zlasti, da notranji model izpolnjuje zahteve iz odstavka 3.

6.  V sklepu nadzornih organov za zavrnitev vloge za uporabo notranjega modela so navedeni razlogi za zavrnitev.

7.  Od zavarovalnic in pozavarovalnic se s sklepom, v katerem so navedeni razlogi, lahko zahteva, da nadzornim organom zagotovijo izračun zahtevanega solventnostnega kapitala, določenega v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, po prejemu odobritve s strani nadzornih organov za uporabo notranjega modela.

Člen 113

Posebne določbe za odobritev delnih notranjih modelov

1.  V primeru delnih notranjih modelov se nadzorna odobritev dodeli le, če je ta model v skladu z zahtevami iz člena 112 in naslednjimi dodatnimi pogoji:

2.  Pri oceni vloge za uporabo delnega notranjega modela, ki pokriva le nekatere podmodule specifičnega modula tveganja ali nekatere poslovne enote zavarovalnice ali pozavarovalnice glede na specifični modul tveganja ali dele obeh, lahko nadzorni organi od zadevnih zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da predložijo realni prehodni načrt za razširitev področja uporabe modela.

Prehodni načrt določa način, na katerega nameravajo zavarovalnice in pozavarovalnice razširiti področje uporabe modela na druge podmodule ali poslovne enote, da zagotovijo, da model pokriva prevladujoči del njihovih zavarovalnih poslov glede na ta specifični modul tveganja.

▼M5

Člen 114

Delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi v zvezi z notranjimi modeli zahtevanega solventnostnega kapitala

1.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

2.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za:

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 115

Politika glede menjave popolnih in delnih notranjih modelov

V začetnem postopku odobritve notranjega modela nadzorni organi odobrijo politiko glede menjave modela zavarovalnice ali pozavarovalnice. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko spremenijo svoj notranji model v skladu s to politiko.

Politika vključuje specifikacijo manjših in večjih sprememb notranjega modela

Večje spremembe notranjega modela in spremembe te politike so vedno predmet predhodne nadzorne odobritve iz člena 112.

Manjše spremembe notranjega modela niso predmet predhodne nadzorne odobritve, pod pogojem da so uvedene v skladu s to politiko.

Člen 116

Odgovornosti upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

Upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnic in pozavarovalnic odobrijo vlogo, predloženo nadzornim organom za odobritev notranjega modela iz člena 112, kot tudi vlogo za odobritev kakršnih koli nadaljnjih večjih sprememb tega modela.

Upravni, upravljalni ali nadzorni organi so odgovorni za vzpostavitev sistemov, ki zagotavljajo stalno in pravilno delovanje notranjega modela.

Člen 117

Vračanje na standardno formulo

Po prejetju odobritve v skladu s členom 112 se zavarovalnice in pozavarovalnice ne vračajo na izračun celotnega ali kakršnega koli dela zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in le pod pogojem, da nadzorni organi to odobrijo.

Člen 118

Neskladnost notranjega modela

1.  Če po prejeti odobritvi nadzornih organov za uporabo notranjega modela zavarovalnice in pozavarovalnice prenehajo izpolnjevati zahteve iz členov 120 do 125, nemudoma predstavijo nadzornim organom načrt za povrnitev skladnosti v razumnem roku ali dokažejo, da je učinek neskladnosti nepomemben.

2.  V primeru da zavarovalnice in pozavarovalnice ne izvedejo načrta iz odstavka 1, nadzorni organi lahko od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da se povrnejo na izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2.

Člen 119

Znatno odstopanje od predpostavk, ki so podlaga za izračun po standardni formuli

Če zahtevani solventnostni kapital ni ustrezno računati v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, ker profil tveganja zavarovalniških ali pozavarovalniških podjetij močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za izračun po standardni formuli, lahko nadzorni organ s sklepom, v katerem navede razloge, od zadevnih podjetij zahteva, da uporabijo notranji model za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ali njegove ustrezne module tveganja.

Člen 120

Test uporabnosti

Zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da se notranji model široko uporablja in ima pomembno vlogo pri njihovem sistemu upravljanja iz členov od 41 do 50, zlasti pri

Poleg tega zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da je pogostost izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala z uporabo notranjega modela skladna s pogostostjo, s katero uporabljajo svoj notranji model za druge namene iz prvega odstavka.

Upravni, upravljalni ali nadzorni organi so odgovorni za zagotovitev stalne ustreznosti oblike in delovanja notranjega modela in da notranji model stalno ustrezno odraža profil tveganj zadevnih zavarovalnic in pozavarovalnic.

Člen 121

Standardi za statistično kakovost

1.  Notranji model in zlasti izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, na kateri model temelji, mora izpolnjevati merila iz odstavkov 2 do 9.

2.  Metode, uporabljene za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, temeljijo na ustreznih, veljavnih in ustreznih aktuarskih in statističnih tehnikah in so skladne z metodami, uporabljenimi za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Metode, uporabljene za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, temeljijo na tekočih in verodostojnih informacijah ter realnih predpostavkah.

Zavarovalnice in pozavarovalnice morajo biti sposobne nadzornim organom utemeljiti predpostavke, ki so osnova za njihov notranji model.

3.  Podatki, uporabljeni za notranji model, so natančni, popolni in ustrezni.

Zavarovalnice in pozavarovalnice vsaj letno posodobijo skupine podatkov, uporabljenih pri izračunu napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve.

4.  Za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve ni predpisana posebna metoda.

Ne glede na izbrano metodo izračuna bo sposobnost notranjega modela za razvrstitev tveganj dovolj za zagotovitev, da je v široki uporabi in da ima pomembno vlogo v sistemu upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic, zlasti v njihovem sistemu za upravljanje tveganj in procesih odločanja ter pri dodeljevanju kapitala v skladu s členom 120.

Notranji model zajema vsa materialna tveganja, katerim so zavarovalnice in pozavarovalnice izpostavljene. Notranji modeli zajemajo vsaj tveganja iz člena 101(4).

5.  Kar zadeva učinke razpršenosti, lahko zavarovalnice in pozavarovalnice v svojem notranjem modelu upoštevajo odvisnosti v kategorijah tveganja in med njimi, pod pogojem da se nadzorni organi prepričajo, da je uporabljeni sistem za meritev takšnih učinkov razpršenosti ustrezen.

6.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko v svojem notranjem modelu v polni meri upoštevajo učinek tehnik za ublažitev tveganja, pod pogojem da notranji model ustrezno upošteva kreditna in druga tveganja, ki izhajajo iz uporabe tehnik za zmanjševanje tveganja.

7.  Če je večjega pomena, zavarovalnice in pozavarovalnice natančno ocenijo posebna tveganja, povezana s finančnimi garancijami in pogodbenimi možnostmi v njihovem modelu. Ocenijo tudi tveganja, povezana z možnostmi imetnika police in pogodbenimi možnostmi za zavarovalnice in pozavarovalnice. V ta namen upoštevajo vpliv, ki ga lahko imajo prihodnje spremembe finančnih in nefinančnih razmer na izvajanje teh možnosti.

8.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko v svojem notranjem modelu upoštevajo prihodnje ukrepe upravljanja, ki bi jih po razumnih pričakovanjih izvedli v posebnih okoliščinah.

V primeru iz prvega odstavka zadevno podjetje dovoli odstopanje za čas, ki je potreben za izvajanje takšnih ukrepov.

9.  Zavarovalnice in pozavarovalnice v svojem notranjem modelu upoštevajo vsa plačila imetnikom polic in upravičencem, ki jih bodo predvidoma izvedle, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena

Člen 122

Standardi kalibracije

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo drugačno časovno obdobje ali mero tveganja od tiste iz člena 101(3) za namene oblikovanja notranjega modela, pod pogojem da ta podjetja lahko uporabijo rezultate notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala na način, ki imetnikom polic in upravičencem zagotavlja stopnjo zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101.

2.  Kjer je mogoče, zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital neposredno iz napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, ki jo proizvede notranji model teh podjetij, pri čemer uporabijo ukrep tvegane vrednosti iz člena 101(3).

3.  Če zavarovalnice in pozavarovalnice ne morejo izračunati zahtevanega solventnostnega kapitala neposredno iz napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, ki jo proizvede notranji model, lahko nadzorni organi dovolijo uporabo približkov pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, pod pogojem da ta podjetja nadzornim organom lahko dokažejo, da je imetnikom polic zagotovljena stopnja zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101.

4.  Nadzorni organi lahko od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da svoj notranji model uporabijo na zadevnih referenčnih portfeljih, pri čemer uporabijo predpostavke, ki naj raje temeljijo na notranjih podatkih kot na zunanjih podatkih, da preverijo kalibracijo notranjega modela in preverijo, da je njegova specifikacija v skladu s splošno sprejeto tržno prakso.

Člen 123

Opredelitev dobička in izgube

Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno pregledajo vire dobička in vzroke za izgubo za posamezno večjo poslovno enoto.

Prikažejo, kako kategorizacija izbranega tveganja v notranjem modelu pojasnjuje vire dobička in vzroke za izgubo. Kategorizacija tveganj in opredelitev dobička in izgube upoštevata profil tveganj zavarovalnic in pozavarovalnic.

Člen 124

Standardi validiranja

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo redni ciklus preverjanja validiranja modela, ki vključuje spremljanje delovanja notranjega modela, pregled tekoče ustreznosti njegovih specifikacij in testiranje njegovih rezultatov glede na izkušnje.

Postopek validiranja modela vključuje učinkovit statistični postopek za validiranje notranjega modela, ki zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogoča, da nadzornim organom dokažejo, da je pridobljeni zahtevani kapital ustrezen.

Uporabljene statistične metode ne bodo preverile le ustreznost napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve glede na izkušnje z izgubami ampak tudi glede na vse stvarne nove podatke in informacije, ki se nanašajo nanjo.

Postopek validiranja modela vključuje analizo stabilnosti notranjega modela in zlasti preverjanje občutljivosti rezultatov notranjega modela na spremembe in ključne predpostavke, na katerih temelji. Vključuje tudi oceno natančnosti, popolnosti in ustreznosti podatkov, ki jih notranji model uporablja.

Člen 125

Dokumentacijski standardi

Zavarovalnice in pozavarovalnice dokumentirajo podrobnosti v zvezi s sestavo in delovanjem svojega notranjega modela.

Dokumentacija dokazuje skladnost s členi 120 do 124.

Dokumentacija vsebuje podroben opis teorije, predpostavk ter matematične in empirične podlage, na kateri notranji model temelji.

Dokumentacija navaja kakršne koli okoliščine, v katerih notranji model ne deluje učinkovito.

Zavarovalnice in pozavarovalnice dokumentirajo kakršne koli večje spremembe svojega notranjega modela, kot to določa člen 115.

Člen 126

Zunanji modeli in podatki

Uporaba modela ali podatkov, pridobljenih s strani tretje osebe, se ne šteje kot utemeljitev za izvzetje iz kakršnih koli zahtev glede notranjega modela iz členov 120 do 125.

▼M5

Člen 127

Delegirani akti v zvezi s členi 120 do 126

Komisija v skladu s členom 301a v zvezi s členi 120 do 126, da bi izboljšala ocenjevanje profila tveganj in upravljanje poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, sprejme delegirane akte v zvezi z uporabo mednarodnih modelov po vsej Uniji.

▼B

Oddelek 5

Zahtevani minimalni kapital

Člen 128

Splošne določbe

Države članice zahtevajo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala.

Člen 129

Izračun zahtevanega minimalnega kapitala

1.  Zahtevani minimalni kapital se izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

▼M5

▼B

2.  Zahtevani minimalni kapital se ob upoštevanju odstavka 3 izračuna kot linearna funkcija skupine ali podskupine naslednjih spremenljivk:zavarovalno-tehnične rezervacije podjetja, obračunane zavarovalne premije, tvegani kapital, odloženi davki in stroški upravljanja. Uporabljene spremenljivke se izračunajo brez pozavarovanja.

3.  Brez poseganja v točko (d) odstavka 1 zahtevani minimalni kapital ne sme biti nižji od 25 % ali višji od 45 % zahtevanega solventnostnega kapitala podjetja, izračunanega v skladu s pododdelkom 2 oziroma 3 oddelka 4 poglavja VI, vključno s kakršnim koli kapitalskim pribitkom, zahtevanim v skladu s členom 37.

▼M5

Države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da v obdobju, ki se konča najpozneje 31. decembra 2017, od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahtevajo, da delež iz prvega pododstavka uporabijo izključno za zahtevani solventnostni kapital podjetja, ki se izračuna v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI.

▼B

4.  Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani minimalni kapital najmanj četrtletno in rezultate tega izračuna sporočijo nadzornim organom.

▼M5

Za namene izračuna mejnih vrednosti iz odstavka 3 podjetjem ni treba izračunati zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako četrtletje.

▼B

Če za zahtevani minimalni kapital podjetja velja katera koli od mejnih vrednosti iz odstavka 3, podjetje nadzornemu organu to sporoči in ustrezno pojasni.

▼M5

5.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2020 predloži poročilo o pravilih držav članic in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavki 1 do 4.

▼B

Poročilo obravnava zlasti uporabo in raven najnižje ali najvišje vrednosti iz odstavka 3 ter morebitne težave, ki jih imajo nadzorni organi in podjetja pri izvajanju tega člena.

▼M5

Člen 130

Delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a in pod pogoji iz členov 301a sprejme delegirane akte, ki določajo izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz členov 128 in 129.

▼B

Člen 131

Prehodne ureditve glede skladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom

Če so zavarovalnice in pozavarovalnice ►M5  31. decembra 2015 ◄ v skladu z zahtevano solventno mejo iz člena 28 Direktive 2002/83/ES, člena 16a iz Direktive 73/239/ES ali člena 37, 38 ali 39 Direktive 2005/68/ES, vendar nimajo zadostnih primernih osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, morajo zadevna podjetja, ob odstopanju od členov 139 in 144, zadostiti zahtevam iz člena 128 do ►M5  31. decembra 2016 ◄ .

Če zadevno podjetje ni v skladu s členom 128 v roku iz prvega odstavka, se dovoljenje podjetju odvzame, pri čemer se upoštevajo veljavni postopki, določeni v nacionalni zakonodaji.

Oddelek 6

Naložbe

Člen 132

Načelo preudarne osebe

1.  Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo vsa svoja sredstva v skladu z načelom preudarne osebe, kot določajo odstavki 2, 3 in 4.

2.  Glede na celotni portfelj sredstev zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo le v sredstva in instrumente, katerih tveganje lahko zadevno podjetje opredeli, izmeri, spremlja, upravlja, nadzira in o njem poroča ter po potrebi upošteva pri oceni svojih splošnih solventnih potreb v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 45(1).

Vsa sredstva, zlasti tista, ki krijejo zahtevani minimalni in solventnostni kapital, se vlagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Poleg tega se lokalizacija teh sredstev izvede tako, da se zagotovi njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se prav tako vlagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se vlagajo v interesu vseh imetnikov polic in upravičencev, ob upoštevanju vseh razkritih političnih ciljev.

V primeru navzkrižja interesov zavarovalnice ali subjekt, ki upravlja njihov portfelj sredstev, zagotovijo, da je naložba opravljena v interesu imetnikov polic in upravičencev.

3.  Brez poseganja v odstavek 2, se za sredstva v zvezi s pogodbami o življenjskem zavarovanju, pri katerih naložbeno tveganje nosijo imetniki polic, uporabljajo drugi, tretji in četrti pododstavek tega odstavka.

Če so v pogodbi predvidena upravičenja neposredno povezana z vrednostjo enot v KNPVP, kot je določeno v Direktivi 85/611/EGS, ali z vrednostjo naložb v notranjem skladu, ki ga imajo zavarovalnice in je običajno razdeljen v enote, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh upravičenj čim tesneje povezane s temi enotami ali, v primerih, ko enote niso oblikovane, s temi naložbami.

Če so v pogodbi predvidena upravičenja neposredno povezana z borznim indeksom ali drugo referenčno vrednostjo razen tistih iz drugega pododstavka, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh upravičenj čim tesneje povezane bodisi z enotami, za katere se šteje, da predstavljajo referenčno vrednost, bodisi, v primeru ko enote niso oblikovane, z naložbami ustrezne varnosti in tržnosti, ki so čim tesneje povezane z naložbami, na katerih temelji določena referenčna vrednost.

Kadar upravičenja iz drugega in tretjega pododstavka vključujejo jamstvo za uspešno izvedbo naložbe ali druge garantirane prejemke, se za sredstva za kritje ustreznih dodatnih zavarovalno-tehničnih rezervacij uporablja odstavek 4.

4.  Brez poseganja v odstavek 2, se za sredstva, ki jih ne zajema odstavek 3, uporabljajo drugi do peti pododstavek tega odstavka.

Uporaba izvedenih instrumentov je mogoča, če prispevajo k zmanjšanju tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja.

Naložbe in sredstva, ki niso sprejeta v trgovanje na urejenem finančnem trgu, se zadrži na preudarni ravni.

Sredstva so primerno razpršena na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na katero koli sredstvo, izdajatelja ali skupino podjetij ali geografsko območje in pretirano kopičenje tveganj v portfelju kot celoti.

Naložbe v sredstva, ki jih izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne smejo izpostaviti podjetja pretiranemu tveganju.

Člen 133

Svoboda naložb

1.  Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ne zahtevajo, da vlagajo v določene kategorije naložb.

2.  Države članice ne pogojujejo naložbenih odločitev zavarovalnice ali pozavarovalnice ali njenega naložbenega upravitelja s kakršno koli predhodno odobritvijo ali zahtevo po sistemskem obveščanju.

3.  Ta člen ne posega v zahteve držav članic, ki omejujejo vrste sredstev ali referenčne vrednosti, na katere so lahko vezane ugodnosti iz zavarovalnih polic. Vsa takšna pravila se uporabljajo samo v primeru, če naložbeno tveganje nosi imetnik police, ki je fizična oseba; pravila ne smejo biti bolj omejujoča kot tista iz direktive 85/611/EGS.

Člen 134

Lokalizacija sredstev in prepoved zastavitve sredstev

1.  Glede zavarovalnih tveganj, ki se nahajajo v Skupnosti, države članice ne zahtevajo, da se sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, povezanih s temi tveganji, nahajajo znotraj Skupnosti ali v določenih državah članicah.

Kar zadeva izterljive zneske iz pozavarovalnih pogodb proti podjetjem, ki so pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali ki imajo sedež v tretji državi, katere režim solventnosti se šteje za enakovrednega v skladu s členom 172, države članice prav tako ne zahtevajo lokalizacije sredstev, ki pokrivajo te izterljive zneske, znotraj Skupnosti.

2.  Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij, če je pozavarovatelj zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo.

▼M5

Člen 135

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi za kvalitativne zahteve

1.  Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo kvalitativne zahteve na naslednjih področjih:

2.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

3.  Za dosledno harmonizacijo v zvezi z odstavkom 2(c) EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredeli metodologija za izračun v njem navedene sorazmerne dodatne kapitalske zahteve.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

POGLAVJE VII

Zavarovalnice in pozavarovalnice v težavah ali v stanju nepravilnosti

Člen 136

Identificiranje in obveščanje o poslabšanju finančnega stanja zavarovalnice in pozavarovalnice

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo postopke za identificiranje poslabšanja finančnega položaja in nemudoma obvestijo nadzorne organe, ko pride do takšnega poslabšanja.

Člen 137

Neskladnost z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami

Če zavarovalnica ali pozavarovalnica ne ravna v skladu z oddelkom 2 poglavja VI, lahko nadzorni organi njene domače države članice prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi, potem ko so svoje namene sporočili nadzornim organom držav članic gostiteljic. Nadzorni organi matične države članice določijo sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali.

Člen 138

Neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice nemudoma obvestijo nadzorne organe, ko ugotovijo, da zahtevani solventnostni kapital ni več ustrezen, ali če obstaja tveganje neskladnosti v naslednjih treh mesecih.

2.  V dveh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica predloži nadzornemu organu v odobritev realni sanacijski načrt.

3.  Nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, da v šestih mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom ponovno vzpostavi raven primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali da zmanjša svoj profil tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Nadzorni organ lahko to obdobje podaljša za tri mesece, če je ustrezno.

▼M5

4.  V primeru izjemnih težkih razmer, ki vplivajo na zavarovalnice in pozavarovalnice, ki imajo pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, kot jih razglasi EIOPA, in po potrebi po posvetovanju z ESRB, lahko nadzorni organ za prizadeta podjetja podaljša obdobje iz drugega pododstavka odstavka 3 za največ sedem let, ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov, tudi povprečnega trajanja zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Brez poseganja v pooblastila EIOPA po členu 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 EIOPA za namene tega odstavka na zahtevo zadevnega nadzornega organa razglasi obstoj izjemnih težkih razmer. Zadevni nadzorni organ lahko vloži prošnjo, če je malo verjetno, da bo zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadeti panogi, izpolnila zahteve iz odstavka 3. Izjemne težke razmere obstajajo, če na finančno stanje zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, resno ali negativno vpliva eden ali več naslednjih pogojev:

EIOPA v sodelovanju z zadevnim nacionalnim nadzornim organom redno ocenjuje, ali pogoji iz drugega odstavka še obstajajo. EIOPA v sodelovanju z zadevnim nadzornim organom razglasi konec izjemno težkih razmer.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake 3 mesece predloži poročilo o napredku, v katerem opredeli sprejete ukrepe in napredek pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu od datuma, ko je bilo ugotovljeno, da zahteva po solventnostnem kapitalu ni izpolnjena do datuma predložitve poročila o napredku.

▼B

5.  Če nazorni organ meni, da se bo finančno stanje zadevnega podjetja še naprej slabšalo, v izjemnih okoliščinah lahko tudi omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi tega podjetja. Nadzorni organ obvesti nadzorne organe držav članic gostiteljic o vseh sprejetih ukrepih. Ti organi na zahtevo nadzornega organa matične države članice sprejmejo enake ukrepe. Nadzorni organ matične države članice določi sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali.

Člen 139

Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorne organe takoj, ko ugotovijo, da zahtevani minimalni kapital ni več ustrezen, ali če obstaja tveganje neskladnosti v naslednjih treh mesecih.

2.  V enem mesecu od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica predloži nadzornemu organu v odobritev kratkoročni realni finančni načrt za povrnitev, v roku treh mesecev od takšne ugotovitve, primernih osnovnih lastnih sredstev najmanj na raven zahtevanega minimalnega kapitala ali za zmanjšanje svojega profila tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom.

3.  Nadzorni organ matične države članice lahko tudi omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi zavarovalnice ali pozavarovalnice. Nadzorne organe držav članic gostiteljic obvesti o vseh ukrepih. Ti organi na zahtevo nadzornega organa matične države članice sprejmejo enake ukrepe. Nadzorni organ matične države članice določi sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali.

Člen 140

Prepoved prostega razpolaganja s sredstvi na ozemlju države članice

Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da lahko v skladu z nacionalno zakonodajo prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi na njihovem ozemlju v primerih, predvidenih v členih 137 do 139 in členu 144(2), na zahtevo matične države članice podjetja, ki določi sredstva, ki naj jih zajamejo ti ukrepi.

Člen 141

Nadzorna pooblastila v primeru poslabšanja finančnega položaja

Ne glede na člena 138 in 139 imajo nadzorni organi v primeru nadaljnjega slabšanja solventnega položaja pooblastila, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito interesov imetnikov polic v primeru zavarovalnih pogodb ali obveznosti, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb.

Ti ukrepi so sorazmerni in tako odražajo stopnjo in trajanje slabšanja solventnega položaja zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Člen 142

Sanacijski in finančni načrt

1.  Sanacijski načrt iz člena 138(2) in finančni načrt iz člena 139(2) vsebujeta najmanj podrobnosti ali dokaze glede:

2.  Če so nadzorni organi zahtevali sanacijski načrt iz člena 138(2) ali finančni načrt iz člena 139(2) v skladu z odstavkom 1 tega člena, ne izdajo potrdila v skladu s členom 39, če menijo, da so pravice imetnikov polic ali pogodbene obveznosti pozavarovalnice ogrožene.

▼M5

Člen 143

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi glede člena 138(4)

1.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki dopolnijo primere izjemno težkih razmer ter opredeljujejo dejavnike in merila, ki jih mora upoštevati EIOPA, kadar razglasi obstoj izjemno težkih razmer, in nadzorni organi, kadar določajo podaljšanje obdobja sanacije v skladu s členom 138(4).

2.  Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s členom 138(2), členom 139(2) in členom 141 EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli sanacijski načrt iz člena 138(2) ter finančni načrt iz člena 139(2) in v zvezi s členom 141, pri čemer stori vse potrebno, da se izogne procikličnim učinkom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 144

Odvzem dovoljenja

1.  Nadzorni organ domače države članice, lahko odvzame dovoljenje, ki ga je izdal zavarovalnici ali pozavarovalnici v naslednjih primerih:

Nadzorni organ matične države članice odvzame dovoljenje, ki ga je izdal zavarovalnici ali pozavarovalnici, če podjetje nima zahtevanega minimalnega kapitala in nadzorni organ meni, da je predloženi finančni načrt očitno neustrezen ali zadevno podjetje ne izpolnjuje odobrenega načrta v treh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom.

2.  V primeru odvzema ali zapadlosti dovoljenja nadzorni organ matične države članice o tem obvesti nadzorne organe drugih držav članic, ti organi pa sprejmejo ustrezne ukrepe, da zavarovalnici ali pozavarovalnici preprečijo začetek novih poslov na njihovem ozemlju.

Nadzorni organ matične države članice skupaj s temi organi sprejme ustrezne ukrepe, da zaščiti interese zavarovancev in omeji zlasti prosto razpolaganje s sredstvi zavarovalnice v skladu s členom 140.

3.  Vsaka odločba o odvzemu dovoljenja mora vsebovati podrobne razloge, zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice pa morajo biti o tem obveščene.

POGLAVJE VIII

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

Oddelek 1

Ustanavljanje s strani zavarovalnic

Člen 145

Pogoji za ustanovitev podružnice

1.  Država članica zagotovi, da zavarovalnica, ki namerava ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, uradno obvesti nadzorne organe svoje domače države članice.

Vsaka stalna prisotnost podjetja na ozemlju države članice se obravnava enako kot podružnica, čeprav ta prisotnost ni v obliki podružnice, temveč obsega le pisarno, ki jo vodi lastno osebje podjetja ali neodvisna oseba, ki ima stalno pooblastilo, da deluje za podjetje, kot bi delovalo zastopstvo.

2.  Države članice zahtevajo od vsake zavarovalnice, ki predlaga ustanovitev podružnice na ozemlju druge države članice, da v obvestilu iz odstavka 1 zagotovi naslednje podatke:

Zavarovanci se v primeru sodnega postopka proti Lloydu v državi članici gostiteljici, ki izhaja iz zavarovalniških obveznosti, ne smejo obravnavati manj ugodno, kot če bi bil sodni postopek uveden proti poslom navadne vrste.

3.  Če namerava zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje prek svoje podružnice kriti nevarnosti iz zavarovalne vrste 10 v delu A Priloge I brez prevoznikove odgovornosti, mora predložiti potrdilo, da je postala član nacionalnega biroja in nacionalnega škodnega sklada države članice gostiteljice.

4.  V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega na podlagi točk (b), (c) ali (d) odstavka 2, pošlje zavarovalnica nadzornim organom matične države članice in države članice, v kateri je podružnica, pisno obvestilo najmanj en mesec pred uvedbo spremembe, tako da lahko nadzorni organi matične države članice in nadzorni organi države članice, v kateri je podružnica, izpolnijo svoje obveze po členu 146.

Člen 146

Sporočanje podatkov

1.  Če nadzorni organi matične države članice ob upoštevanju načrtovanega poslovanja nimajo vzroka za dvom o primernosti sistema upravljanja ali finančnega stanja zavarovalnice ali zahtevah glede sposobnosti in primernosti pooblaščenih predstavnikov v skladu s členom 42, v treh mesecih od prejema podatkov iz člena 145(2) sporočijo te podatke nadzornim organom države članice gostiteljice in o tem obvestijo zadevno zavarovalnico.

Nadzorni organi matične države članice tudi potrdijo, da zavarovalnica krije zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital, izračunana v skladu s členoma 100 in 129.

2.  Če nadzorni organi matične države članice zavrnejo sporočanje podatkov iz člena 145(2), nadzornim organom države članice gostiteljice, navedejo zavarovalnici razloge za svojo zavrnitev v treh mesecih od prejema podatkov.

Proti takšni zavrnitvi ali neukrepanju je dovoljena pritožba na sodišče v matični državi članici.

3.  Preden prične podružnica zavarovalnice poslovati, nadzorni organi države članice gostiteljice, kjer je primerno, v dveh mesecih od prejema podatkov iz odstavka 1, obvestijo nadzorne organe matične države članice o pogojih za izvajanje poslovanja v državi članici podružnice, ki so v interesu splošnih koristi. Nadzorni organi matične države članice te podatke sporočijo zadevni zavarovalnici.

Zavarovalnica lahko ustanovi podružnico in začne poslovati od datuma, ko je nadzorni organ matične države članice prejel takšno obvestilo, ali v primeru, da le-tega ni, ob poteku roka iz prvega pododstavka.

Oddelek 2

Svoboda opravljanja storitev: zavarovalnice

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 147

Predhodno obvestilo domači državi članici

Vsaka zavarovalnica, ki prvič namerava iz naslova svobode opravljanja storitev opravljati posle v eni državi članici ali več, najprej uradno obvesti nadzorne organe domače države članice in pri tem navede vrste nevarnosti ali obveznosti, ki jih namerava kriti.

Člen 148

Obvestilo domače države članice

1.  V enem mesecu po obvestilu, opredeljenem v členu 147, nadzorni organi domače države članice pošljejo državi članici ali državam na ozemljih, kjer namerava zavarovalnica v okviru svobode opravljanja storitev opravljati posle:

Hkrati nadzorni organi matične države članice o tem sporočilu obvestijo zadevno zavarovalnico.

2.  Države članice, na ozemlju katerih namerava zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje kriti nevarnosti iz zavarovalne vrste 10 v delu A Priloge I, razen prevoznikove odgovornosti iz naslova svobode opravljanja storitev, lahko zahtevajo, da zavarovalnica predloži:

3.  Če nadzorni organi matične države članice ne posredujejo podatkov iz odstavka 1 v roku, ki je tam določen, v enakem obdobju sporočijo zavarovalnici razloge za svojo zavrnitev.

Proti takšni zavrnitvi ali neukrepanju je dovoljena pritožba na sodišče v matični državi članici.

4.  Zavarovalnica lahko prične poslovati od datuma, ko je obveščena o posredovanju podatkov iz prvega pododstavka odstavka 1.

▼M5

Člen 149

Spremembe v vrsti nevarnosti ali obveznosti

Za spremembe podatkov iz člena 147, ki jih zavarovalnica namerava izvesti, velja postopek iz členov 147 in 148.

▼B

Pododdelek 2

Avtomobilska odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam

Člen 150

Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam

1.  V primerih, ko zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje preko poslovalnice, ki se nahaja v eni državi članici, krije nevarnost, razen prevozniške odgovornosti, razvrščene v zavarovalno vrsto 10 v delu A Priloge I, ki je v drugi državi članici, država članica gostiteljica zahteva, da se navedeno podjetje včlani v nacionalni biro in nacionalni škodni sklad ter da sodeluje pri njunem financiranju.

2.  Finančni prispevek iz odstavka 1 se opravi le v povezavi z nevarnostmi, razen prevozniške odgovornosti, iz zavarovalne vrste 10 v delu A Priloge I, ki se krije v okviru opravljanja storitev. Navedeni prispevek se izračuna na enaki osnovi kot za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki krijejo navedene nevarnosti, in sicer prek poslovalnice, ki je v tej državi članici.

Izračun se opravi glede na prihodek zavarovalnice od zavarovalnih premij iz te zavarovalne vrste v državi članici gostiteljici ali glede na število nevarnosti v tej zavarovalni vrsti, ki se krijejo tam.

3.  Država članica gostiteljica lahko zahteva od zavarovalnice, ki opravlja storitve da upošteva pravila v navedeni državi članici, kar zadeva kritje povečanih nevarnosti, če ta veljajo za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ustanovljene v navedeni državi.

Člen 151

Nediskriminacija oseb, ki so vložile odškodninske zahtevke

Država članica gostiteljica od zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje zahteva, da zagotovi, da se osebe, ki so vložile odškodninske zahtevke v zvezi z dogodki, ki so se zgodili na njenem ozemlju, ne znajdejo v manj ugodnem položaju, in sicer zaradi tega, ker podjetje krije nevarnost, razen prevozniške odgovornosti, iz vrste 10 v delu A Priloge I v okviru opravljanja storitev in ne prek poslovalnice, ki je v tej državi.

Člen 152

Predstavnik

1.  Za namene iz člena 151 država članica gostiteljica od zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje zahteva, da imenuje zastopnika, ki ima prebivališče ali poslovalnico na njenem ozemlju, ki bo zbiral vse potrebne informacije v zvezi z odškodninskimi zahtevki in ki bo imel zadostna pooblastila, da bo zastopal podjetje v odnosu do oseb, ki so utrpele škodo in ki bi lahko uveljavljale odškodninske zahtevke, vključno z izplačilom takšnih zahtevkov, ter da ga bo v zvezi s temi zahtevki zastopal ali ga po potrebi dal zastopati pred sodišči in organi te države članice.

Prav tako je mogoče zahtevati, da ta zastopnik zastopa zavarovalnico za neživljenjsko zavarovanje pred nadzornimi organi države članice gostiteljice, ko gre za preverjanje obstoja in veljavnosti polic zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

2.  Država članica gostiteljica od predstavnika ne more zahtevati, da v imenu zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki ga je imenovala, opravlja dejavnosti, razen tistih, ki so opredeljene v odstavku 1.

3.  Imenovanje zastopnika samo po sebi ne pomeni odprtja podružnice za namene člena 145.

4.  Če zavarovalnica ni imenovala pooblaščenca, smejo države članice dati svoje privoljenje pooblaščencu za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanemu skladno s členom 4 Direktive 2000/26/ES, da prevzame funkcijo pooblaščenca iz odstavka 1 tega člena.

Oddelek 3

Pristojnosti nadzornih organov države članice gostiteljice

Pododdelek 1

Zavarovanje

Člen 153

Jezik

Nadzorni organi države članice gostiteljice lahko zahtevajo podatke, za katere imajo v pooblastilo, da jih zahtevajo v zvezi s posli zavarovalnic, ki poslujejo na ozemlju navedene države članice, priskrbljene v uradnem jeziku ali jezikih navedene države.

Člen 154

Predhodno obveščanje in predhodno dovoljenje

1.  Država članica gostiteljica ne sprejme predpisov, ki zahtevajo predhodno dovoljenje ali sistematično obveščanje o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih ali v primeru življenjskega zavarovanja o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij ali o obrazcih in drugih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju z imetniki polic.

2.  Država članica gostiteljica lahko zahteva samo, da zavarovalnica, ki predlaga, da bi na njenem ozemlju izvajala zavarovalne posle, pošlje nesistematično obveščanje o teh zavarovalnih pogojih in drugih listinah, zaradi preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi o zavarovalnih pogodbah, ta zahteva pa ne more predstavljati predhodnega pogoja za nadaljevanje poslovanja zavarovalnice.

3.  Država članica gostiteljica ne more ohraniti ali uvesti zahteve predhodnega obveščanja ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen.

Člen 155

Zavarovalnice, ki niso v skladu z zakonskimi določbami

1.  Če nadzorni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da zavarovalnica, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali tam opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ni v skladu z zakonskimi določbami, ki v navedeni državi članici zanjo veljajo, ti organi zahtevajo, da zadevna zavarovalnica takšno nepravilnost odpravi.

2.  Če zadevna zavarovalnica ne sprejme potrebnih ukrepov, nadzorni organi zadevne države članice o tem obvestijo nadzorne organe domače države članice.

Nadzorni organi matične države članice čim prej sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da zadevna zavarovalnica odpravi navedeno nepravilnost.

Nadzorni organi matične države članice o sprejetih ukrepih obvestijo nadzorne organe države članice gostiteljice.

3.  Če kljub ukrepom, ki jih sprejme domača država članica, ali če se ukrepi v tej državi izkažejo za neprimerne ali ne obstajajo, zavarovalnica še naprej krši zakonske določbe, veljavne v državi članici gostiteljici, lahko nadzorni organi države članice gostiteljice potem, ko so obvestili nadzorne organe matične države članice, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to nujno potrebno, preprečijo tej zavarovalnici, da na ozemlju države članice gostiteljice še naprej sklepa nove zavarovalne pogodbe.

▼M5

Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so prenesena v navedenem členu.

▼B

Države članice zagotovijo, da je na njihovih ozemljih mogoče zavarovalnicam vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne vplivajo na pooblastilo zadevnih držav članic, da sprejmejo ustrezne izredne ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti na njihovih ozemljih. To pooblastilo vključuje možnost, da se zavarovalnicam prepreči nadaljnje sklepanje novih zavarovalnih pogodb na njihovih ozemljih.

5.  Odstavki 1, 2 in 3 ne vplivajo na pooblastilo držav članic, da kaznujejo kršitve na svojih ozemljih.

6.  Če ima zavarovalnica, ki je storila kršitev, poslovalnico ali premoženje v zadevni državi članici, lahko nadzorni organi te države članice v skladu z nacionalnim pravom zoper to poslovalnico ali premoženje izvršujejo nacionalne upravne kazni, ki so za takšno kršitev predpisane.

7.  Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavki 2 do 6, ki obsega omejitve opravljanja poslov zavarovanja, mora biti ustrezno utemeljen, zadevna zavarovalnica pa mora biti o njem obveščena.

8.  Zavarovalnice nadzornim organom države članice gostiteljice na njihovo zahtevo predložijo vse dokumente, ki se od njih zahtevajo za namene odstavkov 1 do 7, v kolikor za zavarovalnice s sedeži v tej državi članici velja enaka obveznost.

▼M5

9.  Države članice Komisijo in EIOPA obvestijo o številu in vrsti primerov, v katerih so bila zavrnjena dovoljenja v skladu s členoma 146 in 148, ali kateri ukrepi so bili sprejeti v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena.

▼B

Člen 156

Oglaševanje

Zavarovalnice s sedežem v državah članicah lahko v državi članici gostiteljici oglašujejo svoje storitve z vsemi razpoložljivimi komunikacijskimi sredstvi, pri čemer veljajo določbe, ki urejajo obliko in vsebino takšnega oglaševanja, sprejete za zagotavljanje javnega interesa.

Člen 157

Davki na premije

1.  Brez poseganja v kakršno koli poznejše usklajevanje je vsaka zavarovalna pogodba predmet izključno posrednih davkov in davkom podobnih dajatev na zavarovalne premije v državi članici, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti.

Za namene prvega pododstavka, premičnine v zgradbi na ozemlju države članice, razen blaga v komercialnem tranzitu, veljajo za nevarnost v tej državi članici, čeprav zgradba in njena vsebina nista pokriti z isto zavarovalno polico.

V primeru Španije se tudi za zavarovalne pogodbe zaračunavajo dajatve, ki se po zakonu plačujejo španskemu „Consorcio de Compensación de Seguros“ za izpolnjevanje njegovih nalog v zvezi z nadomestilom izgub, ki so posledica izjemnih dogodkov, do katerih pride v navedeni državi članici.

2.  Veljavno pogodbeno pravo po členu 178 te direktive in Uredbi (ES) št. 593/2008 ne vpliva na veljavne fiskalne režime.

3.  Vsaka država članica za tiste zavarovalnice, ki krijejo nevarnosti ali obveznosti, ki se nahajajo na njenem ozemlju, uporablja lastne nacionalne določbe za ukrepe, ki zagotavljajo pobiranje posrednih davkov in davkom podobnih dajatev, zapadlih v skladu z odstavkom 1.

Pododdelek 2

Pozavarovanje

Člen 158

Pozavarovalnice, ki niso v skladu s predpisi

1.  Če nadzorni organi države članice ugotovijo, da pozavarovalnica, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali tam opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ni v skladu z zakonskimi določbami, ki v navedeni državi članici zanjo veljajo, ti organi zahtevajo, da zadevna pozavarovalnica nepravilnost odpravi. Obenem nadzorne organe matične države članice obvestijo o svojih ugotovitvah.

2.  Če kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, pozavarovalnica še naprej krši predpise, veljavne v državi članici gostiteljici, ali če se takšni ukrepi izkažejo za nezadostne, lahko nadzorni organi države članice gostiteljice potem, ko so obvestili nadzorni organ matične države članice, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to nujno potrebno, preprečijo tej pozavarovalnici, da na ozemlju države članice gostiteljice še naprej sklepa nove pozavarovalne pogodbe.

▼M5

Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

▼B

Države članice zagotovijo, da je pozavarovalnicam na njihovih ozemljih mogoče vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe.

3.  Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkoma 1 in 2, ki obsega sankcije ali omejitve opravljanja poslov pozavarovanja, mora biti ustrezno utemeljen, zadevna pozavarovalnica pa mora biti o njem obveščena.

Oddelek 4

Statistični podatki

▼M5

Člen 159

Statistični podatki o čezmejnih dejavnostih

Vsaka zavarovalnica obvesti pristojni nadzorni organ svoje matične države članice o zneskih premij, odškodninskih zahtevkov in provizij, posebej za transakcije, izvedene iz naslova pravice do ustanavljanja, in tistih, ki so izvedene iz naslova svobode opravljanja storitev, brez odbitka pozavarovanja, po državi članici, in sicer:

Kar zadeva vrsto 10 iz dela A Priloge I, razen prevoznikove odgovornosti, zadevno podjetje navedeni nadzorni organ obvesti tudi o pogostosti in povprečnih stroških zahtevkov.

Nadzorni organ matične države članice v primernem času predloži podatke iz prvega in drugega pododstavka nadzornim organom vsake države članice, ki to zahteva.

▼B

Oddelek 5

Obravnavanje pogodb podružnic, ki so v postopku prenehanja

Člen 160

Prenehanje zavarovalnic

Če zavarovalnica preneha, se obveznosti iz pogodb, sklenjenih preko podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev, obravnavajo na enak način kakor obveznosti iz drugih zavarovalnih pogodb te zavarovalnice, brez razlikovanja na podlagi državljanstva oseb, ki so zavarovane, in upravičencev.

Člen 161

Prenehanje pozavarovalnic

Če pozavarovalnica preneha, se obveznosti iz pogodb, sklenjenih preko podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev, obravnavajo na enak način kakor obveznosti iz drugih pozavarovalnih pogodb tega podjetja.

POGLAVJE IX

Podružnice, ustanovljene v skupnosti, ki pripadajo zavarovalnicam ali pozavarovalnicam, katerih sedež je zunaj skupnosti

Oddelek 1

Začetek opravljanja poslov

Člen 162

Načelo dovoljenj in pogoji

1.  Države članice predvidijo, da je za dostop do poslov iz prvega pododstavka člena 2(1) s strani vseh podjetij, katerih sedež je zunaj Skupnosti, potrebno dovoljenje.

2.  Država članica lahko izda dovoljenje, če podjetje izpolnjuje najmanj naslednje pogoje:

3.  Za namene tega poglavja „podružnica“ pomeni stalno prisotnost podjetja iz odstavka 1 na ozemlju države članice, ki prejme dovoljenje v tej državi članici in opravlja zavarovalne dejavnosti.

Člen 163

Poslovni načrt podružnice

1.  Poslovni načrt podružnice iz točke (h) člena 162(2) vsebuje naslednje:

2.  Poleg zahtev iz odstavka 1 poslovni načrt za prva tri finančna leta vključuje:

3.  Kar zadeva življenjsko zavarovanje, lahko države članice zahtevajo, da zavarovalnice predložijo sistematično obvestilo o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ne da bi ta zahteva predstavljala predpogoj za to, da življenjska zavarovalnica lahko opravlja svoje posle.

Člen 164

Prenos portfelja

1.  Države članice pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, pooblastijo podružnice, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju in zajete v tem poglavju, da v celoti ali delno prenesejo portfelj zavarovalnih pogodb na prevzemno podjetje s sedežem v isti državi članici, če nadzorni organi navedene države članice ali po potrebi organi države članice iz člena 167 potrdijo, da ima prevzemno podjetje potem, ko je upoštevan prenos, potrebna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz prvega odstavka člena 100.

2.  Države članice po pogojih, ki jih predpisuje nacionalno pravo, odobrijo podružnicam, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju in jih zajema to poglavje, prenos celotnega ali dela portfelja pogodb zavarovalnici s sedežem v drugi državi članici, če nadzorni organi te države članice potrdijo, da ima prevzemno podjetje po prejemu prenosa na račun ustrezna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz prvega odstavka člena 100.

3.  Če država članica po pogojih, ki jih predpisuje nacionalno pravo, odobri podružnicam, ki so ustanovljene na njenem ozemlju in jih zajema to poglavje, prenos celotnega ali dela portfelja pogodb podružnici, ki jo zajema to poglavje in je ustanovljena na ozemlju druge države članice, in zagotovi, da nadzorni organi države članice prevzemnega podjetja ali, če je primerno, države članice, navedene v členu 167, potrdijo:

4.  V okoliščinah, navedenih v odstavkih 1 do 3, država članica, v kateri je ustanovljena podružnica, ki prenaša, odobri prenos potem, ko prejme soglasje nadzornih organov države članice, v kateri je nevarnost, ali v državi članici obveznosti, če to ni tista država članica, v kateri je podružnica, ki prenaša.

5.  Nadzorni organi države članice, s katerimi se posvetujejo nadzorni organi matične države članice podružnice, ki prenaša, posredujejo svoje mnenje ali soglasje v treh mesecih od prejema zahteve. Če pristojni organi v tem obdobju ne dajo odgovora, se to šteje kot pozitivno mnenje ali tiha privolitev.

6.  Prenos, odobren v skladu z odstavki 1 do 5, se objavi, kot določa nacionalno pravo države članice, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti.

Tak prenos je samodejno veljaven za imetnike polic, zavarovance in druge osebe, ki imajo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz prenesenih pogodb.

Člen 165

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Države članice zahtevajo, da podjetja oblikujejo ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije, ki so namenjene kritju prevzetih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti na njihovih ozemljih, izračunanih v skladu z oddelkom 2 poglavja VI. Države članice od podjetij zahtevajo, da sredstva in obveznosti ovrednotijo v skladu z oddelkom 1 poglavja VI in določijo lastna sredstva v skladu z oddelkom 3 poglavja VI

Člen 166

Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

1.  Vsaka država zahteva, da imajo podružnice, ki so ustanovljene na njenem ozemlju, znesek primernih lastnih sredstev, ki je sestavljen iz postavk iz člena 98(3).

Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital se izračunata v skladu z določbami oddelkov 4 in 5 poglavja VI.

Vendar se za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala tako za življenjsko kot tudi za neživljenjsko zavarovanje upoštevajo samo posli, ki jih oprai zadevne podružnica.

2.  Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev, ki so potrebna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, in absolutni prag tega zahtevanega minimalnega kapitala je sestavljen v skladu s členom 98(4).

3.  Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev ne sme biti manjši od polovice zahtevanega absolutnega praga iz točke (d) člena 129(1).

Depozit, položen skladno s točko (e) člena 162(2), se izračunava glede na ta primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala.

4.  Sredstva, ki predstavljajo zahtevani solventnostni kapital, je treba do zneska zahtevanega minimalnega kapitala hraniti v državi članici, v kateri se opravljajo dejavnosti, presežek pa v Skupnosti.

Člen 167

Ugodnosti za podjetja, ki imajo dovoljenje v več kakor eni državi članici

1.  Vsako podjetje, ki je zaprosilo za dovoljenje ali ga pridobilo od več kot ene države članice, lahko zaprosi za naslednje ugodnosti, ki se lahko odobrijo le vse skupaj:

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka se upoštevajo le posli, ki jih opravijo vse podružnice s sedežem v Skupnosti za namene tega izračuna.

2.  Za pridobitev ugodnosti, opredeljenih v odstavku 1, se zaprosijo nadzorni organi zadevnih držav članic. V vlogi mora biti naveden pristojni organ države članice, ki bo v prihodnje nadzoroval solventnost vsega poslovanja podružnic s sedežem v Skupnosti. Podjetje mora obrazložiti razloge za izbiro organa.

Depozit iz točke (e) člena 162(2) se položi pri navedeni državi članici.

3.  Ugodnosti, opredeljene v odstavku 1, se lahko odobrijo le, če z njimi soglašajo nadzorni organi vseh držav članic, v katerih je bila vložena vloga.

Te ugodnosti začnejo veljati z dnem, ko izbrani nadzorni organ obvesti druge nadzorne organe o tem, da bo nadzoroval kapitalsko ustreznost vsega poslovanja podružnic v Skupnosti.

Izbrani nadzorni organ od drugih držav članic pridobi informacije, potrebne za nadzorovanje skupne kapitalske ustreznosti podružnic, ustanovljenih na njihovem ozemlju.

4.  Na zahtevo ene zadevne države članice ali več vse zadevne države članice hkrati ukinejo prednosti, odobrene po odstavkih 1, 2 in 3.

Člen 168

Računovodske, bonitetne in statistične informacije ter podjetja v težavah

Za namene tega oddelka se uporabljajo členi 34, 139(3), 140 in 141.

V zvezi z uporabo členov 137 do 139 se tedaj, ko se podjetje poteguje za ugodnosti, opredeljene v členu 167(1), (2) in (3), nadzorni organ, pristojen za preverjanje kapitalske ustreznosti celotnega poslovanja podružnic, ustanovljenih v Skupnosti, izenači z nadzornim organom države članice na ozemlju, na katerem ima sedež podjetje, ustanovljeno v Skupnosti.

Člen 169

Ločevanje neživljenjskega in življenjskega zavarovanja

1.  Podružnice iz tega oddelka ne smejo hkrati v isti državi članici opravljati dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice predvidijo, da lahko podružnice iz tega oddelka, ki so na ustrezni datum iz prvega pododstavka člena 73(5) v državi članici hkrati opravljale obe dejavnosti, še najprej opravljajo obe dejavnosti, če vsako dejavnost upravljajo ločeno v skladu s členom 74.

3.  Država članica, ki v skladu z drugim pododstavkom člena 73(5) zahteva, da podjetja s sedežem na njenem ozemlju prenehajo sočasno opravljati dejavnosti, ki so jih opravljala na ustrezni datum iz prvega pododstavka člena 73(5), mora to zahtevati tudi od podružnic iz tega oddelka, ki imajo sedež na njenem ozemlju in tam sočasno opravljajo obe dejavnosti.

Države članice lahko predvidijo, da podružnice iz tega oddelka, katerih sedež hkrati opravlja obe dejavnosti in ki je na datume iz prvega pododstavka člena 73(5) na ozemlju države članice opravljal izključno dejavnost življenjskega zavarovanja, lahko svojo dejavnost tam še naprej opravlja. Če podjetje želi opravljati dejavnost neživljenjskega zavarovanja na navedenem ozemlju, lahko dejavnost življenjskega zavarovanja, opravlja samo preko hčerinskega podjetja.

Člen 170

Odvzem dovoljenja podjetjem, ki imajo dovoljenje v več kot eni državi članici

Če dovoljenje odvzame organ iz člena 167(2), ta organ obvesti nadzorne organe drugih držav članic, v katerih podjetje posluje, ti organi pa nato sprejmejo ustrezne ukrepe.

Če je razlog za ta odvzem neustreznost celotnega stanja solventnosti, določenega s strani držav članic, ki so soglašale s prošnjo iz člena 167, dovoljenja odvzamejo tudi države članice, ki so dale svoje soglasje.

Člen 171

Sporazumi s tretjimi državami

Skupnost lahko s sporazumi, ki jih skladno s Pogodbo sklene z eno ali več tretjimi državami, soglaša z uporabo določb, ki se razlikujejo od določb, opredeljenih v tem oddelku, da bi s tem pod pogoji vzajemnosti zagotovila ustrezno zaščito imetnikov polic in zavarovancev v državah članicah.

Oddelek 2

Pozavarovanje

▼M5

Člen 172

Enakovrednost pri dejavnosti pozavarovanja

1.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali se režim solventnosti tretje države, uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I.

2.  Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim tretje države, ki se uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I te direktive.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima za nadzor skupin iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

3.  Kadar se v skladu z odstavkom 2 režim solventnosti tretje države šteje za enakovrednega režimu, ki je določen v tej direktivi, se pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji, ki imajo sedež v tej tretji državi, obravnavajo na enak način, kot pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetjem, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s to direktivo.

4.  Z odstopanjem od odstavka 2, in tudi če merila, določena v skladu z odstavkom 1, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim solventnosti tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

Delegirani akti o začasni enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. EIOPA pomaga Komisiji pri oceni teh poročil.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka.

5.  Omejeno obdobje iz prvega pododstavka odstavka 4 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 2 nadzorni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v naslovu I, kar je prej.

To obdobje se lahko podaljša do največ enega leta, kadar EIOPA in Komisija potrebujeta več časa za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 2.

6.  Pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4, se obravnavajo enako kot tiste v odstavku 3. Člen 173 se uporablja tudi za pozavarovalnice s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4.

▼B

Člen 173

Prepoved zastavitve sredstev

Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za rezervacije za kritje prenosnih premij in izjemnih škodnih zahtevkov, kadar je pozavarovatelj zavarovalnica ali pozavarovalnica iz tretje države, katere režim solventnosti se šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v tej direktivi v skladu s členom 172.

Člen 174

Načela in pogoji za opravljanje dejavnosti pozavarovanja

Država članica za pozavarovalnice iz tretjih držav, ki začenjajo ali opravljajo dejavnost pozavarovanja na njenem ozemlju, ne uporablja določb, zaradi katerih bi prišlo do ugodnejše obravnave za njih, kot je zagotovljena pozavarovalnicam s sedežem v tisti državi članici.

Člen 175

Sporazumi s tretjimi državami

1.  Komisija Svetu predloži predloge za pogajanje o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora nad:

2.  Sporazumi iz odstavka 1 morajo pod pogoji enakovrednosti pravil varnega in skrbnega poslovanja pozavarovalnicam zlasti zagotoviti učinkoviti dostop do tržišča na ozemlju vsake pogodbenice in vzajemno priznavanje nadzornih pravil ter praks glede pozavarovanja. Zagotoviti morajo tudi:

3.  Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe, bo Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine pregledala izid pogajanj iz odstavka 1 tega člena in položaj, ki je nastal.

POGLAVJE X

Hčerinska podjetja zavarovalnic in pozavarovalnic, ki jih ureja pravo tretje države, in pridobivanje deležev s strani takšnih podjetij

▼M5

Člen 176

Informacije držav članic Komisiji in EIOPA

Nadzorni organi držav članic obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe drugih držav članic o vseh dovoljenjih neposrednega ali posrednega hčerinskega podjetja enega ali več matičnih podjetij, ki jih ureja pravo tretje države.

Iz teh informacij je razvidna tudi struktura zadevne skupine.

Kadar podjetje, ki ga ureja pravo tretje države, pridobi tolikšen delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, da bi ta zavarovalnica ali pozavarovalnica postala hčerinsko podjetje tega podjetja iz tretje države, nadzorni organi matične države članice obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe druge države članice.

▼B

Člen 177

Obravnavanje zavarovalnic in pozavarovalnic Skupnosti s strani tretjih držav

▼M5

1.  Države članice obvestijo Komisijo in EIOPA o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihove zavarovalnice ali pozavarovalnice pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v tretji državi.

▼B

2.  Komisija Svetu redno predloži poročilo, v katerem preuči, kakšnega ravnanja so zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so pridobile dovoljenje v Skupnosti, deležne v tretjih državah, kar zadeva:

Komisija predloži Svetu navedena poročila skupaj z vsemi ustreznimi predlogi in priporočili.

NASLOV II

POSEBNE DOLOČBE ZA ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE

POGLAVJE I

Pravo, ki se uporablja, in pogoji za pogodbe o neposrednem zavarovanju

Oddelek 1

Pravo, ki se uporablja

Člen 178

Pravo, ki se uporablja

Vsaka država članica, za katero ne velja uporaba Uredbe (ES) št. 593/2008, uporablja določbe navedene uredbe za določitev prava, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe, ki spadajo v področje uporabe člena 7 navedene uredbe.

Oddelek 2

Obvezno zavarovanje

Člen 179

Pripadajoče obveznosti

1.  Zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje lahko ponujajo in sklepajo pogodbe obveznega zavarovanja pod pogoji iz tega člena.

2.  Če država članica naloži obveznost sklepanja zavarovanja, zavarovalna pogodba ne izpolnjuje te obveznosti, če ni skladna s posebnimi določbami, ki jih ta država članica določi za tako zavarovanje.

3.  Če država članica nalaga obvezno zavarovanje in če mora zavarovalnica nadzorne organe obvestiti o vsakem prenehanju zavarovalnega kritja, se je do oškodovanih tretjih oseb možno sklicevati na takšna prenehanja le v okoliščinah, ki jih določi ta država članica.

4.  Vse države članice Komisiji sporočijo nevarnosti, katerih zavarovanje je skladno z njihovimi zakonodajami obvezno, in pri tem navedejo:

Država članica lahko zahteva, da je v podatke iz točke (b) prvega pododstavka vključena izjava zavarovalnice, ki dokazuje da je pogodba skladna s posebnimi določbami za to zavarovanje.

Komisija objavi podatke iz točke (b) prvega pododstavka v Uradnem listu Evropske unije.

Oddelek 3

Javni interes

Člen 180

Javni interes

Država članica, v kateri je nevarnost, ali država članica obveznosti ne sme imetniku police preprečiti, da bi sklenil pogodbo z zavarovalnico, ki ima dovoljenje pod pogoji člena 14, dokler sklenitev pogodbe ni v nasprotju s predpisi, ki ščitijo javni interes v državi članici, v kateri je nevarnost, ali v državi članici obveznosti.

Oddelek 4

Pogoji za zavarovalne pogodbe in premijske cenike

Člen 181

Neživljenjsko zavarovanje

1.  Države članice ne zahtevajo predhodnega dovoljenja ali sistematičnega obveščanja o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih ali o obrazcih in drugih tiskanih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju z imetniki polic.

Države članice lahko zahtevajo nesistematično obveščanje o teh zavarovalnih pogojih in drugih listinah, vendar le zaradi preverjanja usklajenosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z zavarovalnimi pogodbami. Te zahteve ne predstavljajo predhodnega pogoja za zavarovalnico, da bi opravljala dejavnosti.

2.  Država članica, v kateri je zavarovanje obvezno, lahko zahteva, da zavarovalnice svojim nadzornim organom sporočijo splošne in posebne pogoje takega zavarovanja pred njihovo uporabo.

3.  Države članice ne morejo ohraniti ali uvesti obveznosti predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen.

Člen 182

Življenjsko zavarovanje

Države članice ne zahtevajo predhodnega potrjevanja ali sistematičnega obveščanja o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih, tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ali o obrazcih in drugih tiskovinah, ki jih življenjska zavarovalnica namerava uporabljati v svojem poslovanju z imetniki polic.

Vendar lahko domača država članica izključno za namen preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z zavarovalno-tehničnimi načeli zahteva sistematično obveščanje o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Te zahteve ne predstavljajo predhodnega pogoja za zavarovalnico, da bi opravljala dejavnosti.

Oddelek 5

Informacije za imetnike polic

Pododdelek 1

Neživljenjsko zavarovanje

Člen 183

Splošne informacije za imetnike polic

1.  Preden se sklene zavarovalna pogodba o neživljenjskem zavarovanju, zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje seznani imetnika police o:

Zavarovalnica imetnika police tudi seznani o načinih za obravnavanje pritožb imetnikov polic, vključno z, kadar je primerno, obstojem pritožbenih teles, kar pa ne vpliva na pravico imetnika police do sodnih postopkov.

2.  Obveznosti iz odstavka 1 veljajo samo, kadar je imetnik police fizična oseba.

3.  Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 in 2 določi država članica, v kateri je nevarnost.

Člen 184

Dodatne informacije v primeru neživljenjskega zavarovanja, ki se ponuja iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev

1.  Kadar se neživljenjsko zavarovanje ponuja iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, se, preden je sklenjena kakršna koli obveznost, imetnika police seznani o državi članici, v kateri je sedež ali, kadar je primerno, podružnica, s katero bo sklenjena pogodba.

Vse listine, izdane imetniku police, morajo vsebovati podatek iz prvega pododstavka.

Obveznosti iz prvega in drugega pododstavka ne veljajo za velike nevarnosti.

2.  V pogodbi ali vsaki drugi listini, ki zagotavlja kritje, skupaj s predlogom zavarovanja, kadar je ta obvezujoč za imetnika police, se navede naslov sedeža, ali, kadar je potrebno, podružnice zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki zagotavlja kritje.

Države članice lahko zahtevajo, da se v listinah iz prvega pododstavka tega odstavka navede tudi ime in naslov predstavnika zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, navedene v točki (a) člena 148(2).

Pododdelek 2

Življenjsko zavarovanje

Člen 185

Informacije za imetnike polic

1.  Pred sklenitvijo pogodbe o življenjskem zavarovanju je treba imetniku police sporočiti najmanj informacije, navedene v odstavkih 2 do 4.

2.  Posredujejo se naslednje informacije o zavarovalnici:

3.  Posredujejo se naslednje informacije o obveznosti:

4.  Poleg tega se priskrbijo posebne informacije za pravilno razumevanje tveganj v pogodbi, ki jih imetnik police prevzame.

5.  Imetnik police je v času trajanja pogodbe obveščen o vseh spremembah naslednjih informacij:

Kadar v povezavi s ponudbo za sklenitev življenjskega zavarovanja zavarovatelj zagotovi podatke v zvezi z zneski možnih plačil poleg pogodbeno dogovorjenih plačil, mora zavarovatelj imetniku police predložiti primer izračuna, pri čemer se morebitno zapadlo plačilo določi na osnovi izračuna premije, z uporabo treh različnih obrestnih mer. To se ne uporablja za življenjsko zavarovanje za primer smrti in pogodbe. Zavarovatelj na jasen in razumljiv način obvesti imetnika police, da je primer izračuna samo računski model, ki temelji na namišljenih predpostavkah, in da imetnik police ne more uveljavljati nobenih pogodbenih zahtevkov na podlagi primera izračuna.

V primeru zavarovanj z naložbenim tveganjem zavarovatelj vsako leto pisno obvesti imetnika police o stanju zahtevkov imetnika police, vključno z donosnostjo. Poleg tega zavarovatelj obvesti imetnika police o razlikah med dejanskim in začetnim stanjem, kadar je zagotovil podatke o možnih prihodnjih donosih.

6.  Informacije iz odstavkov 2 do 5 se posredujejo jasno in natančno, pisno in v uradnem jeziku države članice obveznosti.

Te informacije pa so lahko tudi v drugem jeziku, če tako zahteva imetnik police in če to dovoljuje pravo države članice ali če lahko imetnik police veljavno pravo prosto izbira.

7.  Država članica obveznosti lahko od življenjskih zavarovalnic zahteva, da poleg informacij, naštetih v odstavkih 2 do 5, pošljejo še druge informacije, če je to potrebno, da imetnik police pravilno razume bistvene elemente obveznosti.

8.  Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 7 določi država članica obveznosti.

Člen 186

Čas za odstop

1.  Države članice predvidijo, da lahko imetniki polic, ki sklenejo individualne pogodbe o življenjskem zavarovanju, v času od 14 do 30 dni od dneva, ko so bili obveščeni o sklenitvi pogodbe, odstopijo od pogodbe.

Če imetniki polic pošljejo obvestilo o odstopu, so v prihodnje prosti obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe.

Drugi pravni učinki in pogoji odstopa se določijo s pravom, ki se uporabi za pogodbo, predvsem glede podrobnosti obveščanja imetnika police o sklenitvi pogodbe.

2.  Države članice se lahko odločijo, da v naslednjih primerih ne uporabijo odstavka 1:

Če države članice uporabijo možnost iz prvega pododstavka, to navedejo v svojem pravu.

POGLAVJE II

Določbe v zvezi z neživljenjskim zavarovanjem

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 187

Zavarovalni pogoji

Splošni in posebni zavarovalni pogoji ne vključujejo nobenih pogojev, ki ustrezajo v posameznem primeru posebnim okoliščinam krite nevarnosti.

Člen 188

Odprava monopolov

Države članice zagotovijo, da se monopoli v zvezi z opravljanjem nekaterih vrst zavarovalnih poslov, dodeljenih institucijam na njihovih ozemljih in navedenih v členu 8, ukinejo.

Člen 189

Udeležba v nacionalnih jamstvenih sistemih

Države članice gostiteljice lahko od zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje zahtevajo, da se vključijo in sodelujejo po enakih pogojih kot zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, pooblaščene na njihovem ozemlju, v vseh programih, namenjenih jamstvu plačila odškodninskih zahtevkov zavarovancem in oškodovanim tretjim strankam.

Oddelek 2

Sozavarovanje na ravni skupnosti

Člen 190

Sozavarovalni posli na ravni Skupnosti

1.  Ta oddelek se uporablja za sozavarovalne posle na ravni Skupnosti, ki se nanašajo na eno ali več nevarnosti iz zavarovalnih vrst 3 do 16 dela A Priloge I in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

2.  Člena 147 in 152 se uporabljata samo za vodilno zavarovalnico.

3.  Za sozavarovalne posle, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, še naprej veljajo določbe te direktive, razen tistih iz tega oddelka.

Člen 191

Udeležba v sozavarovanju na ravni Skupnosti

Pravica do udeležbe zavarovalnic v sozavarovanju na ravni Skupnosti ni pogojena z nobenimi drugimi določbami, razen s tistimi, ki so opredeljene v tem oddelku.

Člen 192

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Višino zavarovalno-tehničnih rezervacij oblikujejo različni sozavarovatelji skladno s predpisi svoje matične države, če pa takšnih predpisov ni, skladno z običajnimi postopki v tej državi.

Vendar pa morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilni zavarovatelj skladno s predpisi svoje matične države članice.

Člen 193

Statistični podatki

Matične države članice zagotovijo, da sozavarovatelji, vodijo statistične podatke, iz katerih so razvidni obseg sozavarovalnih poslov, sklenjenih na ravni Skupnosti, v katerih so udeleženi, in zadevne države članice.

Člen 194

Obravnavanje sozavarovalnih pogodb pri likvidacijskem postopku

V primeru likvidacije zavarovalnice se obveznosti iz udeležbe v sozavarovalnih pogodbah na ravni Skupnosti poravnavajo enako kakor obveznosti iz drugih zavarovalnih pogodb te družbe, in sicer ne glede na državljanstvo zavarovancev in upravičencev iz zavarovanja.

Člen 195

Izmenjava informacij med nadzornimi organi

Za namene izvajanja tega oddelka si nadzorni organi držav članic v okviru sodelovanja iz oddelka 5 poglavja IV naslova I medsebojno izmenjujejo vse potrebne informacije.

Člen 196

Sodelovanje pri izvajanju

Komisija in nadzorni organi držav članic tesno sodelujejo, da bi preučili vse težave, ki bi se utegnile pojaviti pri izvajanju tega oddelka.

V okviru tega sodelovanja preučijo zlasti vse postopke, pri katerih je mogoče opaziti, da vodilna zavarovalnica ne prevzeme vloge voditelja v postopku sozavarovanja ali da sodelovanje dveh ali več zavarovateljev za kritje nevarnosti očitno ni potrebno.

Oddelek 3

Pomoč

Člen 197

Dejavnosti, podobne dejavnostim, povezanim s turizmom

Države članice lahko v zvezi z zagotavljanjem pomoči osebam, ki zaidejo v težave v okoliščinah, drugačnih od tistih, ki so navedene v členu 2(2), uporabljajo to direktivo.

Če država članica to določi, takšno dejavnost obravnava tako, kot da bi bila razvrščena pod zavarovalno vrsto 18 dela A Priloge I.

Drugi odstavek nikakor ne vpliva na možnosti razvrstitve, opredeljene v Prilogi I za dejavnosti, ki očitno spadajo pod druge vrste.

Oddelek 4

Zavarovanje stroškov postopka

Člen 198

Področje uporabe tega oddelka

1.  Ta oddelek se uporablja za zavarovanje stroškov postopka iz zavarovalne vrste 17 dela A Priloge I, v okviru katerega zavarovalnica proti plačilu premije obljubi, da bo nosila stroške pravnih postopkov in nudila druge storitve, ki so neposredno povezane z zavarovalnim kritjem, in sicer zlasti z namenom:

2.  Ta oddelek se ne uporablja za:

Za namene točke (c) prvega pododstavka je v pogodbi jasno navedeno, da je zadevno kritje omejeno na okoliščine iz navedene točke in da je dodatno zavarovanje k pomoči.

Člen 199

Ločene pogodbe

Kritje stroškov postopka je predmet pogodbe, ki je ločen od pogodbe, sestavljene za druge zavarovalne vrste, ali pa se obravnava v ločenem delu ene police, v kateri se opredeli kritje stroškov postopka in na zahtevo države članice tudi znesek ustrezne premije.

Člen 200

Upravljanje z zahtevki

1.  Matična država članica zagotovi, da zavarovalnice skladno z ureditvijo, ki jo izbere država članica, ali z dovoljenjem države članice po lastni izbiri sprejmejo vsaj eno od metod za upravljanje z zahtevki iz odstavkov 2, 3 in 4.

Ne glede na to, katera rešitev je izbrana, se šteje, da so interesi oseb, ki so sklenile zavarovanje stroškov postopka, enakovredno zavarovani skladno s tem oddelkom.

2.  Zavarovalnice zagotovijo, da nobeden od zaposlenih, ki se ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali s pravnim svetovanjem v zvezi z njim istočasno ne opravlja podobne dejavnosti v drugi zavarovalnici, ki je v finančnem, poslovnem ali upravnem oziru povezana s prvo zavarovalnico in ki opravlja eno ali več drugih zavarovalnih vrst, opredeljenih v Prilogi I.

Sestavljene zavarovalnice zagotovijo, da nobeden od zaposlenih, ki se ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali s pravnim svetovanjem v zvezi z njim, istočasno ne opravlja podobne dejavnosti za drugo zavarovalno vrsto, ki jo opravljajo.

3.  Zavarovalnica upravljanje z zahtevki v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka poveri podjetju, ki je ločena pravna oseba. To podjetje je navedeno v ločeni pogodbi ali ločenem delu iz člena 199.

Če je podjetje, ki je ločena pravna oseba, povezano z zavarovalnico, ki opravlja eno ali več zavarovalnih vrst iz dela A Priloge I, zaposleni v podjetju, ki je ločena pravna oseba, ki se ukvarjajo z upravljanjem zahtevkov ali s pravnimi nasveti v zvezi s takšnim upravljanjem, ne smejo istočasno opravljati iste ali podobne dejavnosti v drugi zavarovalnici. Države članice lahko postavijo iste zahteve tudi za upravne, upravljalne ali nadzorne organe.

4.  V pogodbi mora biti določeno, da lahko zavarovanec po lastni izbiri poveri pooblastilo odvetniku ali kateri koli drugi ustrezno usposobljeni osebi, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, od trenutka, ko ima zavarovanec zahtevek v skladu s pogodbo.

Člen 201

Prosta izbira odvetnika

1.  Vsaka pogodba o zavarovanju stroškov postopka izrecno določa:

2.  Za namene tega oddelka odvetnik pomeni vsako osebo, ki ima pravico opravljati svoje poklicne dejavnosti skladno z enim od poimenovanj, ki so opredeljena v Direktivi Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov ( 12 ).

Člen 202

Izjema pri prosti izbiri odvetnika

1.  Države članice lahko predvidijo izjemo od člena 201(1) za zavarovanje stroškov postopka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.  Izjema, ki je dovoljena skladno z odstavkom 1, ne vpliva na uporabo člena 200.

Člen 203

Arbitraža

Države članice za reševanje sporov med zavarovalnico, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka, in zavarovancem brez vpliva na pravico vložitve pravnih sredstev, ki jo določa nacionalna zakonodaja, predvidijo arbitražo ali kak drug postopek, ki ponuja primerljiva zagotovila za objektivnost.

Zavarovalna pogodba predvidi pravico zavarovanca do tega postopka.

Člen 204

Navzkrižje interesov

Kadar koli pride do navzkrižja interesov ali do nesoglasja glede reševanja spora, zavarovatelj, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka ali po potrebi urad za obravnavanje odškodninskih zahtevkov obvesti zavarovanca o pravici iz člena 201(1) in o možnosti uveljavljanja postopka iz člena 203.

Člen 205

Odprava ločevanja zavarovanja stroškov postopka in drugih zavarovanj

Države članice odpravijo vse predpise, ki zavarovalnici prepovedujejo, da bi na svojem ozemlju hkrati opravljala zavarovanje stroškov postopka in druge zavarovalne vrste.

Oddelek 5

Zdravstveno zavarovanje

Člen 206

Zdravstveno zavarovanje kot alternativa socialni varnosti

1.  Države članice, v katerih lahko pogodbe, ki pokrivajo nevarnosti zavarovalne vrste 2 v delu A Priloge I, služijo kot delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti, lahko zahtevajo:

2.  Države članice lahko zahtevajo, da deluje sistem zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 na podobni tehnični podlagi kot pri življenjskem zavarovanju, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

V primeru iz točke (e) prvega pododstavka se upošteva rezervacija za naraščajočo starost in nov zdravstveni pregled, ki se lahko zahteva le za povečano kritje.

Nadzorni organi zadevne države članice objavijo tablice obolelosti in druge ustrezne statistične podatke iz točke (a) prvega pododstavka in jih pošljejo nadzornim organom matične države članice.

Premije z utemeljenimi zavarovalno-tehničnimi predpostavkami morajo biti za zavarovalnice zadostne, da lahko te izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z vsemi vidiki svojega finančnega stanja. Matična država članica zahteva, da se tehnične podlage za izračun premij sporočijo njenim nadzornim organom, preden se da proizvod v obtok.

Tretji in četrti pododstavek se uporabljata tudi, kadar se obstoječe pogodbe spremenijo.

Oddelek 6

Zavarovanje za nesreče pri delu

Člen 207

Obvezno zavarovanje za nesreče pri delu

Države članice lahko zahtevajo od vsake zavarovalnice, ki na njihovem ozemlju na lastno odgovornost ponuja obvezno zavarovanje za nesreče pri delu, da izpolnjuje posebne določbe njihove nacionalne zakonodaje o takem zavarovanju, razen za določbe v zvezi s finančnim nadzorom, ki je v izključni odgovornosti matične države članice.

POGLAVJE III

Določbe v zvezi z življenjskim zavarovanjem

Člen 208

Prepoved obveznega odstopanja dela zavarovalnih pogodb

Države članice od življenjskih zavarovalnic ne zahtevajo, da odstopijo del sklenjenih poslov, navedenih v členu 2(3), organizaciji ali organizacijam, ki jih določa nacionalno pravo.

Člen 209

Premije za nove posle

Premije za nove posle morajo biti zadostne, temeljiti na razumnih zavarovalno-tehničnih predpostavkah, da življenjskim zavarovalnicam omogočijo izpolnjevanje vseh obveznosti, zlasti da oblikujejo ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije.

Za ta namen se lahko upoštevajo vsi vidiki finančnega stanja življenjske zavarovalnice. Vendar se vnos iz virov, razen premij in prihodka od premij ne sme upoštevati sistematično in stalno na način, ki dolgoročno ogroža solventnost zadevnega podjetja.

POGLAVJE IV

Pravila v zvezi s pozavarovanjem

Člen 210

Končno pozavarovanje

1.  Države članice zagotovijo, da so zavarovalnice in pozavarovalnice, ki sklepajo pogodbe končnega pozavarovanja ali izvajajo dejavnosti končnega pozavarovanja, sposobne ustrezno opredeliti, meriti, spremljati, upravljati in nadzorovati tveganja, ki izhajajo iz teh pogodb ali poslov, ter poročati o njih.

▼M5

2.  Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo določbe iz odstavka 1 tega člena glede spremljanja, upravljanja in nadzora nevarnosti, ki izhajajo iz dejavnosti končnega pozavarovanja.

▼B

3.  Za namene odstavkov 1 in 2 končno pozavarovanje pomeni pozavarovanje, na podlagi katerega največja določena možnost izgube, izražena kot največje preneseno gospodarsko tveganje, ki izhaja iz pomembnih nevarnosti zavarovalnih pogodb in prenosov časovnih nevarnosti, presega premijo v času veljavnosti pogodbe, za omejeno, ampak pomembno vsoto, skupaj z najmanj eno od naslednjih značilnosti:

Člen 211

Namenska družba

1.  Države članice na svojem ozemlju dovolijo ustanavljanje namenskih družb na podlagi predhodnega nadzornega dovoljenja.

▼M5

2.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo naslednja merila za nadzorno odobritev:

2a.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 211(1) in (2) EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za dodelitev nadzorne odobritve za ustanovitev namenskih družb, ter za določitev formatov in modelov, ki se uporabijo za namene točke (f) odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2b.  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja člena 211(1) in (2) lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov za sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi, kadar je namenska družba, ki prevzame tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ustanovljena v državi članici, ki ni država članica, v kateri je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila dovoljenje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.  Za namenske družbe, ki so pridobile dovoljenje pred 31. decembrom 2015, se uporablja pravo države članice, ki je odobrila namensko družbo. Kljub temu pa se uporabljajo za katero koli novo dejavnost, ki jo začne opravljati takšna namenska družba po tem datumu, odstavki 1, 2 in 2a.

▼B

NASLOV III

NADZOR ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC V SKUPINI

POGLAVJE I

Nadzor skupin: opredelitve pojmov, primeri uporabe, področje uporabe in ravni

Oddelek 1

Opredelitve pojmov

Člen 212

Opredelitve

1.  Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

pri čemer je podjetje, ki opravlja centralizirano usklajevanje matično podjetje, ostala podjetja pa hčerinska podjetja;

▼M5

▼M1

▼B

2.  Za namene tega naslova nadzorni organi za matično podjetje štejejo tudi vsako drugo podjetje, ki po mnenju nadzornih organov učinkovito izvaja prevladujoči vpliv na drugo podjetje.

Za hčerinsko podjetje štejejo tudi vsako podjetje, na katerega po mnenju nadzornih organov matično podjetje učinkovito izvaja prevladujoči vpliv.

Za udeležbo štejejo tudi bodisi neposredno bodisi posredno imetništvo glasovalnih pravic ali kapitala v podjetju, na katero se po mnenju nadzornih organov učinkovito izvaja znaten vpliv.

Oddelek 2

Primeri uporabe in področje uporabe

Člen 213

Primeri uporabe nadzora skupin

1.  Države članice na ravni skupin zagotovijo nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so del skupine, v skladu s tem naslovom.

Določbe te direktive, ki določajo pravila za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic, se še naprej uporabljajo za taka podjetja, razen če je v tem naslovu določeno drugače.

▼M1

2.  Države članice zagotovijo, da se nadzor na ravni skupine izvaja nad:

3.  V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 2, kadar je udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji, sam regulirani subjekt ali mešani finančni holding, nad katerim se izvaja dopolnilni nadzor v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/87/ES, ali povezano podjetje takšnega reguliranega subjekta ali mešanega finančnega holdinga, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi odloči, da se na ravni te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali tega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ne izvaja nadzor v zvezi s koncentracijo tveganja iz člena 244 te direktive ali nadzor nad transakcijami znotraj skupine iz člena 245 te direktive ali obojim.

4.  Če za mešani finančni holding veljajo enakovredne določbe po tej direktivi in po Direktivi 2002/87/ES, zlasti kar zadeva nadzor, ki temelji na tveganju, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi za ta mešani finančni holding uporabi samo ustrezno določbo iz Direktive 2002/87/ES.

5.  Če za mešani finančni holding veljajo enakovredne določbe po tej direktivi in po Direktivi 2006/48/ES, zlasti kar zadeva nadzor, ki temelji na tveganju, lahko nadzornik skupine v sporazumu s konsolidacijskim nadzornikom v sektorju bančnih in naložbenih storitev uporabi samo določbo direktive, povezano z najpomembnejšim sektorjem, kakor je določeno v skladu s členom 3(2) Direktive 2002/87/ES.

6.  Nadzornik skupine Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ), (EBA) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ), (EIOPA) obvesti o sklepih, sprejetih na podlagi odstavkov 4 in 5. EBA, EIOPA in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ( 15 ), (ESMA) prek Skupnega odbora Evropskih nadzornih organov (Skupni odbor) oblikujejo smernice, namenjene združitvi nadzornih postopkov, in razvijejo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih posredujejo Komisiji v treh letih od sprejetja teh smernic.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼B

Člen 214

Obseg nadzora skupin

▼M1

1.  Izvajanje nadzora skupin v skladu s členom 213 ne pomeni, da morajo nadzorni organi izvajati nadzor nad posameznimi zavarovalnicami tretjih držav, pozavarovalnicami tretjih držav, zavarovalnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi ali mešanimi zavarovalnimi holdingi, brez vpliva na člen 257, kar zadeva zavarovalne holdinge ali mešane finančne holdinge.

▼B

2.  Nadzornik skupine v posameznih primerih sprejme odločitev, da podjetja ne vključi v nadzor skupin iz člena 213, če:

V primerih, ko se lahko več posameznih podjetij iz iste skupine izključi v skladu s točko (b) prvega pododstavka, morajo biti ta podjetja kljub temu vključena, če skupaj nimajo zanemarljivega vpliva.

Če nadzornik skupine meni, da zavarovalnica ali pozavarovalnica ne sme biti vključena v nadzor skupine na podlagi točk (b) ali (c) prvega pododstavka, se pred sprejetjem odločitve posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi.

Če nadzornik skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice ne vključi v nadzor skupine na podlagi točk (b) ali (c) prvega pododstavka, lahko nadzorni organi države članice, kjer se to podjetje nahaja, prosijo podjetje, ki je na čelu skupine, za kakršne koli podatke, ki lahko poenostavijo njihov nadzor nad zadevno zavarovalnico ali pozavarovalnico.

Oddelek 3

Ravni

Člen 215

Končno matično podjetje na ravni Skupnosti

▼M1

1.  Če je udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding iz točk (a) in (b) člena 213(2) sam hčerinsko podjetje druge zavarovalnice ali pozavarovalnice ali drugega zavarovalnega holdinga ali drugega mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji, se členi 218 do 258 uporabljajo samo na ravni končne matične zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji.

2.  Če je končna matična zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji, kakor je določeno v odstavku 1, hčerinsko podjetje podjetja, nad katerim se izvaja dopolnilni nadzor v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/87/ES, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi odloči, da se na ravni tega končnega matičnega podjetja ne izvaja nadzor koncentracije tveganja iz člena 244, nadzor nad transakcijami znotraj skupine iz člena 245 ali obojim.

▼B

Člen 216

Končno matično podjetje na nacionalni ravni

▼M1

1.  Če udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding, ki ima sedež v Uniji, kakor je določeno v točkah (a) in (b) člena 213(2), nima sedeža v isti državi članici kot končno matično podjetje na ravni Unije iz člena 215, lahko države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da po posvetovanju z nadzornikom skupine in tem končnim matičnim podjetjem na ravni Unije, odločijo, da se izvaja nadzor skupine nad končno matično zavarovalnico ali pozavarovalnico ali zavarovalnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom na nacionalni ravni.

▼M5

V takem primeru nadzorni organ svojo odločitev utemelji nadzorniku skupine in končnemu matičnemu podjetju na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).

Smiselno se uporabljajo členi 218 do 258 na podlagi odstavkov 2 do 6 tega člena.

▼B

2.  Nadzorni organ lahko nadzor skupine nad končnim matičnim podjetjem na nacionalni ravni omeji na enega ali več oddelkov poglavja II.

3.  Če nadzorni organ odloči, da se za končno matično podjetje na nacionalni ravni uporablja določbe oddelka 1 poglavja II, velja izbira metode v skladu s členom 220 s strani nadzornika skupine v zvezi s končnim matičnim podjetjem na ravni Skupnosti iz člena 215 za dokončno in nadzorni organ zadevne države članice jo mora upoštevati.

4.  Če nadzorni organ odloči, da se za končno matično podjetje na nacionalni ravni uporabljajo določbe oddelka 1 poglavja II in če je končno matično podjetje na ravni Skupnosti iz člena 215 v skladu s členom 231 ali 233(5) pridobilo dovoljenje za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini na podlagi notranjega modela, velja ta odločitev za dokončno in nadzorni organ zadevne države članice jo mora upoštevati.

Če v takem primeru nadzorni organ meni, da profil tveganj končnega matičnega podjetja na nacionalni ravni močno odstopa od notranjega modela, odobrenega na ravni Skupnosti, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega podjetja, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski pribitek, ali da se v izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, od tega podjetja zahteva, da zahtevani solventnostni kapital skupine izračuna po standardni formuli.

▼M5

Nadzorni organ take odločitve utemelji podjetju in nadzorniku skupine. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).

▼B

5.  Če nadzorni organ odloči, da se za končno matično podjetje na nacionalni ravni uporabljajo določbe oddelka 1 poglavja II, to podjetje v skladu s členom 236 ali 243 ne more vložiti zahtevka za dovoljenje, da bi se za katero koli njegovo hčerinsko podjetje uporabljali členi 238 in 239.

6.  Če države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da sprejmejo odločitev iz odstavka 1, določijo, da take odločitve ni mogoče sprejeti ali ohraniti, če je končno matično podjetje na nacionalni ravni hčerinsko podjetje končnega matičnega podjetja na ravni Skupnosti iz člena 215 in če je to končno udeleženo podjetje na ravni Skupnosti v skladu s členom 237 ali 243 pridobilo dovoljenje, da se za to hčerinsko podjetje uporabljajo členi 238 do 239.

▼M5

7.  Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1 tega člena.

▼B

Člen 217

Matično podjetje, ki vključuje več držav članic

1.  Če države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da sprejmejo odločitev iz člena 216, jim dovolijo tudi, da se odločijo za sklenitev sporazuma z nadzornimi organi drugih držav članic, kjer je prisotno drugo povezano končno matično podjetje na nacionalni ravni, z namenom izvajanja nadzora skupine na ravni podskupine, ki vključuje več držav članic.

Če so zadevni nadzorni organi sklenili sporazum iz prvega pododstavka se nadzor skupine ne izvaja na ravni nobenega končnega matičnega podjetja iz člena 216, ki je prisotno v državah članicah, ki niso država članica, v kateri se nahaja podskupina iz prvega pododstavka tega odstavka.

▼M5

V tem primeru nadzorni organi pojasnijo svoj dogovor nadzorniku skupine in končnemu matičnemu podjetju na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).

▼B

2.  Smiselno se uporablja člen 216(2) do (6).

▼M5

3.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1 tega člena.

▼B

POGLAVJE II

Finančni položaj

Oddelek 1

Solventnost skupine

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 218

Nadzor solventnosti skupine

1.  Nadzor solventnosti skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, členom 246 in poglavjem III.

2.  V primeru iz točke (a) člena 213(2) države članice zahtevajo, da udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice zagotovijo, da so v skupini na voljo primerna lastna sredstva, ki so vedno vsaj enaka zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, izračunanem v skladu s pododdelki 2, 3 in 4.

3.  V primeru iz točke (b) člena 213(2) države članice zahtevajo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini zagotovijo, da so v skupini na voljo primerna lastna sredstva, ki so vedno vsaj enaka zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, izračunanem v skladu s pododdelkom 5.

4.  Nadzornik skupine izvede nadzorni pregled zahtev iz odstavkov 2 in 3 v skladu s poglavjem III. Člen 136 ter člen 138(1), (2) in (3) se uporabljata smiselno.

5.  Takoj ko udeleženo podjetje ugotovi in obvesti nadzornika skupine, da zahtevani solventnostni kapital ni več dosežen, ali da obstaja tveganje neizpolnitve v naslednjih treh mesecih, nadzornik skupine obvesti druge nadzorne organe v kolegiju nadzornikov, ki analizirajo stanje skupine.

▼M1

Člen 219

Pogostost izračuna

1.  Nadzornik skupine zagotovi, da se izračuna iz člena 218(2) in (3) izvedeta vsaj enkrat letno in sicer s strani udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

Podatke za izračun in njegov rezultat predloži nadzorniku skupine udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, pa zavarovalni holding ali mešani finančni holding ali podjetje v skupini, ki ga določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino.

2.  Zavarovalnice, pozavarovalnice, zavarovalni holding in mešani finančni holding redno spremljajo zahtevani solventnostni kapital skupine. Če se profil tveganj skupine močno razlikuje od predpostavk, ki so bile osnova za zadnji sporočeni zahtevani solventnostni kapital skupine, se zahtevani solventnostni kapital skupine nemudoma ponovno izračuna in sporoči nadzorniku skupine.

Če obstajajo dokazi, ki nakazujejo na to, da se je profil tveganj skupine občutno spremenil od datuma, ko je bil zahtevani solventnostni kapital zadnjič sporočen, lahko nadzornik skupine zahteva njegov ponovni izračun.

▼B

Pododdelek 2

Izbira metode izračunavanja in splošna načela

Člen 220

Izbira metode

1.  Solventnost na ravni skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic iz točke (a) člena 213(2) se izračuna v skladu s tehničnimi načeli in eno od metod iz členov 221 do 233.

2.  Države članice določijo, da se solventnost na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točke (a) člena 213(2) izračuna po metodi 1, določeni v členih 230 do 232.

Če nadzorni organi prevzamejo vlogo nadzornika določene skupine, jim njihove države članice dovolijo, da po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino odločijo, da se za to skupino uporabi metoda 2, določeni v členih 233 in 234, ali kombinacija metod 1 in 2, če samo metoda 1 ni primerna.

Člen 221

Vključitev sorazmernega deleža

1.  Pri izračunu solventnosti skupine se upošteva sorazmerni delež, ki ga ima udeleženo podjetje v svojih povezanih podjetjih.

Za namene prvega pododstavka lahko sorazmerni delež vključuje eno izmed naslednjega:

Če je povezano podjetje hčerinsko podjetje in nima zadostnih primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, se ne glede na uporabljeno metodo upošteva skupni solventnostni primanjkljaj hčerinskega podjetja.

Kadar je po mnenju nadzornih organov odgovornost matičnega podjetja, ki ima v lasti delež kapitala, strogo omejena na ta delež kapitala, lahko nadzornik skupine dovoli, da se solventni primanjkljaj hčerinskega podjetja upošteva sorazmerno.

2.  Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino določi sorazmerni delež, ki se upošteva v naslednjih primerih:

Člen 222

Odprava dvojne uporabe primernih lastnih sredstev

1.  Dvojna uporaba lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, pri različnih zavarovalnicah ali pozavarovalnicah, upoštevanih pri izračunu, ni dovoljena.

Zato je treba pri izračunavanju solventnosti skupine in v primeru, da metode iz pododdelka 4 tega ne določajo, izključiti naslednje zneske:

2.  Brez poseganja v odstavek 1 se lahko naslednje upošteva pri izračunu le, če izpolnjuje pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala zadevnega povezanega podjetja:

Naslednje pa se v nobenem primeru ne vključi v izračun:

3.  Če nadzorni organi menijo, da nekatera lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen tiste iz odstavka 2, ne morejo biti dejansko na razpolago za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, se lahko ta sredstva vključijo v izračun le, če izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala povezanega podjetja.

4.  Vsota lastnih sredstev iz odstavkov 2 in 3 ne sme preseči višine zahtevanega solventnostnega kapitala povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice.

5.  Primerna lastna sredstva povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, ki so pogojena s predhodno odobritvijo s strani nadzornega organa v skladu s členom 90, se lahko vključijo v izračun le, če jih je dovolil nadzorni organ, ki je odgovoren za nadzor tega povezanega podjetja.

Člen 223

Odprava ustvarjanja kapitala znotraj skupine

1.  Pri izračunavanju solventnosti skupine se ne upoštevajo lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, ki izhajajo iz vzajemnega financiranja med udeleženo zavarovalnico ali pozavarovalnico ali katerim koli izmed naslednjega:

2.  Pri izračunavanju solventnosti skupine se ne upoštevajo lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, če zadevna lastna sredstva izhajajo iz vzajemnega financiranja s katerim koli drugim povezanim podjetjem te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice.

3.  Za vzajemno financiranje velja, da obstaja vsaj takrat, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica ali katero koli njeno povezano podjetje delnice v drugem podjetju ali posoja temu drugemu podjetju, ki ima neposredno ali posredno lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital prvih podjetij.

Člen 224

Vrednotenje

Vrednost sredstev in obveznosti se oceni v skladu s členom 75.

Pododdelek 3

Uporaba metod izračunavanja

Člen 225

Povezane zavarovalnice in pozavarovalnice

Če ima zavarovalnica ali pozavarovalnica več kot eno povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, se v izračun solventnosti skupine vključi vse te povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Države članice lahko določijo, da se v primeru, ko je sedež povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice v državi članici, ki ni država članica zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, pri izračunu v zvezi s povezanim podjetjem upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani kapital, kot so določena v tej drugi državi članici.

▼M1

Člen 226

Posredniški zavarovalni holdingi

1.  Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je prek zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga udeležena v povezani zavarovalnici, povezani pozavarovalnici, zavarovalnici tretje države ali pozavarovalnici tretje države, se upošteva položaj takega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

Samo za namen tega izračuna se posredniški zavarovalni holding ali posredniški mešani finančni holding obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom, in kot da zanj veljajo enaki pogoji, kot so določeni v pododdelkih 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I v zvezi z lastnimi sredstvi, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital.

2.  V primerih, ko ima posredniški zavarovalni holding ali posredniški mešani finančni holding podrejeni dolg ali druga primerna lastna sredstva, za katera velja omejitev v skladu s členom 98, veljajo ta sredstva za primerna lastna sredstva do višine zneskov, izračunanih z uporabo omejitev iz člena 98 za skupna primerna lastna sredstva, ki na ravni skupine presegajo zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine.

Primerna lastna sredstva posredniškega zavarovalnega holdinga ali posredniškega mešanega finančnega holdinga, za katera se zahteva predhodna odobritev nadzornega organa v skladu s členom 90, če so v lasti zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko vključijo v izračun solventnosti skupine le, če jih je ustrezno odobril nadzornik skupine.

▼M5

Člen 227

Enakovrednost v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami tretjih držav

1.  Pri izračunu solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici tretje države, v skladu s členom 233 se ta zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države samo za namene izračuna obravnava kot povezana zavarovalnica ali pozavarovalnica.

Kadar tretja država, kjer je sedež tega podjetja, zahteva dovoljenje in zavarovalnici ali pozavarovalnici naloži režim solventnosti, ki je vsaj enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, lahko države članice določijo, da se pri izračunu v zvezi s to zavarovalnico ali pozavarovalnico upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani solventnostni kapital, kakor jih določa zadevna tretja država.

2.  Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 4 ali 5 tega člena, preverjanja v zvezi s tem, ali je režim tretje države vsaj enakovreden, izvaja nadzornik skupine na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga nadzorniku skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Nadzornik skupine se ob pomoči EIOPA posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi pred sprejetjem sklepa o enakovrednosti. Ta sklep se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Nadzornik skupine ne sprejme nobenega sklepa v zvezi s tretjo državo, ki je v nasprotju s kakršnim koli sklepom v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo s sklepom, sprejetim v skladu z drugim pododstavkom, lahko to zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko nadzornik skupine poda obvestilo o sklepu. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

3.  Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je režim solventnosti v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

4.  Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 3, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da se upoštevajo vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

5.  Z odstopanjem od odstavka 4, in tudi kadar merila, določena v skladu z odstavkom 3, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za obdobje iz odstavka 6, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim nadzora tretje države, uporabljen za podjetja, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, kadar:

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

6.  Začetno obdobje začasne enakovrednosti iz odstavka 5 traja 10 let, razen če je bil pred iztekom tega obdobja:

Začasna enakovrednost se podaljšuje za dodatna obdobja 10 let, izpolnjena pa morajo biti merila iz odstavka 5. Komisija vse takšne delegirane akte sprejema v skladu s členom 301a, v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 pa ji pri tem pomaga EIOPA.

Delegirani akti o določitvi začasnih enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Take delegirane akte redno pregleduje Komisija. Pri oceni teh odločitev Komisiji pomaga EIOPA. Komisija o vseh pregledih obvešča Evropski parlament in mu poroča o svojih ugotovitvah.

7.  Kadar je bil v skladu z odstavkom 5 sprejet delegirani akt, ki določi, da je nadzorni režim tretje države začasno enakovreden, ta tretja država šteje kot enakovredna za namene drugega pododstavka odstavka 1.

▼B

Člen 228

Povezane kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije

Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v kreditni instituciji, investicijskem podjetju ali finančni instituciji, države članice njihovim udeleženim zavarovalnicam ali pozavarovalnicam dovolijo, da smiselno uporablja metodi 1 ali 2 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES. Vendar se metoda 1 iz te priloge uporablja samo, če je nadzornik skupine zadovoljen z ravnjo integriranega upravljanja in notranjega nadzora v zvezi s subjekti, ki bodo vključeni v konsolidacijo. Izbrana metoda se sčasoma uporablja na dosleden način.

Če nadzorni organi prevzamejo vlogo nadzornika določene skupine, jim njihove države članice dovolijo, da na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo odločijo, da morebitno udeležbo iz prvega odstavka odštejejo od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine udeleženega podjetja.

Člen 229

Nerazpoložljivost potrebnih informacij

Če inforomacije, potrebne za izračunavanje solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki se nanašajo na povezano podjetje s sedežem v državi članici ali tretji državi, niso na razpolago zadevnim nadzornim organom, se knjigovodska vrednost tega podjetja v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici odšteje od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine.

V tem primeru nerealizirani kapitalski dobički, povezani s tako udeležbo, ne veljajo za lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine.

Pododdelek 4

Metode izračunavanja

Člen 230

Metoda 1 (standardna metoda): računovodska metoda, ki temelji na konsolidaciji

1.  Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice se izračuna na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov.

Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:

Pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I ter pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I se uporabljajo pri izračunavanju lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine, ki temelji na konsolidiranih podatkih.

2.  Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine, ki temelji na konsolidiranih podatkih (konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine), se izračuna po standardni formuli ali odobrenem notranjem modelu, na način, ki je skladen s splošnimi načeli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I ter pododdelkoma 1 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I.

Višina konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala je enaka najmanj vsoti:

Ta minimalna vsota se krije iz osnovnih primernih lastnih sredstev, kot določa člen 98(4).

Da se ugotovi, ali taka primerna lastna sredstva izpolnjujejo pogoje za kritje minimalnega konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine, se smiselno uporabljajo načela iz členov 221 do 229. Člen 139(1) in (2) se uporablja smiselno.

▼M5

Člen 231

Notranji model skupine

1.  V primeru vloge za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njena povezana podjetja, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, zadevni nadzorni organi sodelujejo, da odločijo, ali izdajo to dovoljenje, ter določijo morebitne pogoje, ki veljajo zanj.

Vloga iz prvega pododstavka se predloži nadzorniku skupine.

Nadzornik skupine obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma predloži popoln zahtevek.

2.  Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v šestih mesecih po tem, ko nadzornik skupine prejme popoln zahtevek.

3.  Če v šestmesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, in sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.  EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.  Kadar zadevni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzornik skupine prosilcu posreduje dokument s skrbno utemeljeno odločitvijo.

6.  Kadar zadevni nadzorni organi v šestih mesecih od datuma, ko skupina prejme popolno vlogo, ne sprejmejo skupne odločitve, nadzornik skupine sam sprejme odločitev v zvezi z vlogo.

Nadzornik skupine ustrezno upošteva morebitna stališča in pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi izrazijo v navedenem obdobju šestih mesecev.

Nadzornik skupine posreduje dokument s svojo skrbno utemeljeno odločitvijo prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

7.  Kadar kateri od zadevnih nadzornih organov meni, da profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pod njegovim nadzorom, znatno odstopa od predpostavk, na katerih temelji notranji model, odobren na ravni skupine, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v skladu s členom 37 odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu te zavarovalnice ali pozavarovalnice, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski pribitek.

V izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, lahko nadzorni organ zahteva, da zadevno podjetje svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I. V skladu s primeri iz točk (a) in (c) člena 37(1) lahko nadzorni organ zahtevanemu solventnostnemu kapitalu zavarovalnice ali pozavarovalnice naloži kapitalski pribitek, izračunan na podlagi standardne formule.

Nadzorni organ vsako odločitev iz prvega in drugega pododstavka obrazloži zavarovalnici in pozavarovalnici ter drugim članom kolegija nadzornikov.

EIOPA lahko izda smernice za zagotovitev trajne in dosledne uporabe tega odstavka.

▼B

Člen 232

Kapitalski pribitek skupine

▼M5

Pri ugotavljanju, ali konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine ustrezno upošteva profil tveganja skupine, je nadzornik skupine pozoren zlasti na kateri koli primer, v katerem se lahko na ravni skupine pojavijo okoliščine iz točk (a) do (d) člena 37(1), zlasti kadar:

▼B

Če profil tveganj skupine ni ustrezno upoštevan, se konsolidiranemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine lahko naloži kapitalski pribitek.

▼M5

Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).

▼B

Člen 233

Metoda 2 (alternativna metoda): Metoda odbitkov in združevanja

1.  Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:

2.  Skupna primerna lastna sredstva skupine so vsota:

3.  Skupni zahtevani solventnostni kapital skupine je vsota:

4.  Če je udeležba v povezani zavarovalnici ali pozavarovalnici v celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, vrednost v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice vključuje vrednost tega neposrednega lastništva, ob upoštevanju ustreznih zaporednih interesov, postavke iz točk (b) drugega in tretjega pododstavka pa vključujejo ustrezne sorazmerne deleže lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic, in solventnostnega kapitala povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic.

▼M1

5.  V primeru zahtevka za dovoljenje za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njene povezane zavarovalnice, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, se smiselno uporablja člen 231.

▼B

6.  Pri ugotavljanju, ali skupni zahtevani solventnostni kapital skupine, izračunan na način, ki ga določa odstavek 3, ustrezno upošteva profil tveganj skupine, zadevni nadzorni organi posvečajo posebno pozornost morebitnim posebnim tveganjem na ravni skupine, ki ne bi bila ustrezno krita, ker jih je težko izmeriti.

Če profil tveganj skupine močno odstopa od postavk, ki so osnova za skupni zahtevani solventnostni kapital skupine, se lahko skupnemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine naloži kapitalski pribitek.

▼M5

Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).

Člen 234

Delegirani akti v zvezi s členi 220 do 229 in 230 do 233

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo tehnična načela in metode iz členov 220 do 229 ter uporabo členov 230 do 233, pri čemer se upošteva ekonomska specifičnost posameznih pravnih struktur.

▼B

Pododdelek 5

▼M1

Nadzor solventnosti skupine pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah, ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga

Člen 235

Solventnost skupine zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga

1.  Če so zavarovalnice in pozavarovalnice hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, nadzornik skupine zagotovi, da se solventnost skupine izračuna na ravni zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga z uporabo členov od 220(2) do 233.

2.  Za namene tega izračuna se matično podjetje obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom ter enaki pogoji, kot jih določajo pododdelki 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I kar zadeva lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital.

▼B

Pododdelek 6

Nadzor solventnosti skupine pri skupinah s centraliziranim upravljanjem tveganja

Člen 236

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: pogoji

Države članice določijo, da pravila iz členov 238 in 239 veljajo za vse zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

▼M5

Člen 237

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: odločitev v zvezi z vlogo

1.  V primeru vlog za dovoljenje za uporabo pravil iz členov 238 in 239 se zadevni nadzorni organi v kolegiju nadzornikov ob polnem sodelovanju odločijo, ali bodo odobrili zahtevano dovoljenje, in določijo morebitne druge pogoje, ki naj veljajo za to dovoljenje.

Vloga iz prvega pododstavka se vloži samo pri nadzornem organu, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju. Ta nadzorni organ obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma predloži popoln zahtevek.

2.  Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v treh mesecih po tem, ko vsi nadzorni organi v kolegiju nadzornikov prejmejo popolno vlogo.

3.  Če v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) navedene uredbe, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po izteku trimesečnega obdobja ali po sprejemu skupne odločitve ne predloži EIOPA.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.  EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.  Kadar zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, posreduje prosilcu dokument z utemeljitvijo. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati.

6.  Če zadevni nadzorni organi v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme odločitev v zvezi z vlogo nadzornik skupine.

V navedenem obdobju nadzornik skupine upošteva naslednje:

Odločitev obsega utemeljitev ter razlago morebitnega občutnega odstopanja od pomislekov, ki jih izrazijo drugi zadevni nadzorni organi. Nadzornik skupine izvod odločitve posreduje prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

▼B

Člen 238

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: določitev zahtevanega solventnostnega kapitala

1.  Brez poseganja v člen 231 se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna kot določajo odstavki 2, 4 in 5 tega člena.

2.  Če se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna po notranjem modelu, odobrenem na ravni skupine v skladu s členom 231, in če nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, meni, da njegov profil tveganj močno odstopa od tega notranjega modela, ter če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v primerih iz člena 37 nadzorniku skupine predlaga, da zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega hčerinskega podjetja, izračunanemu na podlagi takega modela, določi kapitalski pribitek, ali da v izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, od tega podjetja zahteva, da svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli. Nadzorni organ razpravlja o svojem predlogu s kolegijem nadzornikov in razloge za tak predlog posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.

3.  Če se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna po standardni formuli, in če nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, meni, da njegov profil tveganj močno odstopa od predpostavk, na katerih temelji standardna formula, ter če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta organ, v izjemnih okoliščinah, predlaga, da od podjetja zahteva, da nadomesti podskupino parametrov, uporabljenih pri izračunu, s posebnimi parametri podjetij pri izračunu modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja, kot je opredeljeno v členu 110, ali v primerih iz člena 37, da zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega hčerinskega podjetja določi kapitalski pribitek.

Nadzorni organ razpravlja o svojem predlogu s kolegijem nadzornikov in razloge za tak predlog posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.

▼M5

4.  Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu nadzornega organa, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, ali o drugih morebitnih ukrepih.

Ta sporazum velja za dokončnega in ga morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

5.  Kadar se nadzorni organ in nadzornik skupine ne strinjata, lahko kateri koli izmed teh nadzornikov v enem mesecu po predlogu nadzornega organa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč. V tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve. Enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Po izteku enomesečnega obdobja iz tega pododstavka, ali če je bil v skladu z odstavkom 4 tega člena v okviru kolegija dosežen dogovor, se zadeva ne predloži EIOPA.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19 navedene uredbe sprejme EIOPA, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.

▼B

Člen 239

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: neskladnost z zahtevanim solventnostnim in minimalnim kapitalom

1.  Brez poseganja v člen 138 nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju – v primeru neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom – kolegiju nadzornikov nemudoma pošlje sanacijski načrt, ki ga je predložilo hčerinsko podjetje, da v šestih mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom ponovno vzpostavi raven primernih lastnih sredstev ali da zmanjša svoj profil tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu nadzornega organa glede odobritve sanacijskega načrta v obdobju štirih mesecev od datuma ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Če takšen sporazum ni bil sklenjen, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, sprejme odločitev glede odobritve sanacijskega načrta, pri tem pa ustrezno upošteva mnenja in pomisleke drugih zadevnih nadzornih organov znotraj kolegija nadzornikov.

2.  Kadar nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, odkrije, v skladu s členom 136, poslabšanja finančnega položaja, o predlaganem ukrepu nemudoma obvesti kolegij nadzornikov. Z izjemo izrednih razmer, se je treba o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, pogovoriti znotraj kolegija nadzornikov.

Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu ukrepa nadzornega organa, ki ga je treba sprejeti v obdobju enega meseca od datuma obvestila.

Če takšen sporazum ni bil sklenjen, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, sprejme odločitev glede predlaganega ukrepa, pri tem pa ustrezno upošteva mnenja in pomisleke drugih zadevnih nadzornih organov znotraj kolegija nadzornikov.

3.  Brez poseganja v člen 139 nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju – v primeru neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom – kolegiju nadzornikov nemudoma pošlje kratkoročni finančni načrt, ki ga je predložilo hčerinsko podjetje, da v treh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom ponovno vzpostavi raven primernih lastnih sredstev, ki zajema zahtevani minimalni kapital, ali da zmanjša svoj profil tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom. Kolegij nadzornikov je treba obvestiti o vseh ukrepih, ki se sprejmejo za uveljavljanje zahtevanega minimalnega kapitala na ravni hčerinskega podjetja.

▼M5

4.  Nadzorni organ ali nadzornik skupine lahko v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč, kadar se ne strinjata glede naslednjega:

V teh primerih lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu, in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve.

Zadeva se ne sme predložiti EIOPA:

Štirimesečno oziroma enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EIOPA, ter svojo končno odločitev sprejme v skladu s to odločitvijo. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.

▼B

Člen 240

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: prenehanje odstopanj za hčerinsko podjetje

1.  Pravila iz členov 238 in 239 se v naslednjih primerih prenehajo uporabljati:

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka, ko se nadzornik skupine, po posvetovanju s kolegijem nadzornikov, odloči, da hčerinsko podjetje ne bo več vključeno v nadzor skupine, ki ga izvaja, o tem takoj obvesti zadevni nadzorni organ in matično podjetje.

Za namene člena 236(b), (c) in (d) mora matično podjetje zagotoviti, da so pogoji stalno izpolnjeni. Če pogoji niso izpolnjeni, matično podjetje o tem takoj obvesti nadzornika skupine in nadzornika zadevnega hčerinskega podjetja. Matično podjetje predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoj v ustreznem času.

Brez poseganja v tretji pododstavek nadzornik skupine vsaj letno na lastno pobudo preveri, ali so pogoji iz člena 236(b), (c) in (d) še vedno izpolnjeni. Nadzornik skupine to preveri tudi na zahtevo zadevnega nadzornega organa, če ima ta resne dvome glede izpolnjevanja teh pogojev.

Če se pri preverjanju pokažejo pomanjkljivosti, nadzornik skupine od matičnega podjetja zahteva, da predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoje v ustreznem času.

Če nadzornik skupine po posvetovanju s kolegijem nadzornikov ugotovi, da načrt iz tretjega ali petega pododstavka ne zadostuje, ali pozneje ugotovi, da se v dogovorjenem obdobju ne izvaja, zaključi, da pogoji iz člena 236(b), (c) in (d) niso več izpolnjen in o tem takoj obvesti zadevni nadzorni organ.

2.  Režim iz členov 238 in 239 se spet uporabljajo, če matično podjetje vloži novo vlogo, ki je odobrena v skladu s postopkom iz člena 237.

▼M5

Člen 241

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo:

▼B

Člen 242

Klavzula o pregledu

▼M5

1.  Do 31. decembra 2017 Komisija oceni uporabo naslova III, zlasti sodelovanje nadzornih organov v kolegiju nadzornikov in njegovo funkcionalnost ter nadzorne prakse glede določanja kapitalskih pribitkov, in predstavi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj s predlogi za spremembo te direktive.

▼B

2.  Do ►M5  31. decembra 2018 ◄ Komisija oceni korist izboljšanega nadzora skupine in upravljanje kapitala v skupini zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključno s sklicevanjem na KOM(2008)0119 in poročilo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta o tem predlogu z dne 16. oktobra 2008 (A6-0413/2008). Ta ocena vključuje morebitne ukrepe za okrepitev dobrega čezmejnega upravljanja zavarovalniških skupin, zlasti oceno upravljanja tveganj in sredstev. V svoji oceni Komisija med drugim upošteva nove razvoje in napredek glede:

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo skupaj s predlogi za spremembo te direktive, kjer se zdi primerno.

▼M1

Člen 243

Hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga

Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, se smiselno uporabljajo členi od 236 do 242.

▼B

Oddelek 2

Koncentracija tveganja in transakcije znotraj skupine

Člen 244

Nadzor koncentracije tveganja

1.  Nadzor koncentracije tveganja na ravni skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, členom 246 in poglavjem III.

▼M1

2.  Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da redno in vsaj enkrat letno poročajo nadzorniku skupine o morebitni občutni koncentraciji tveganja na ravni skupine, razen če se uporablja člen 215(2).

Potrebne podatke nadzorniku skupine posreduje zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je na čelu skupine, ali, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding, mešani finančni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini, ki jo določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in s skupino.

Koncentracije tveganja iz prvega pododstavka so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine.

▼B

3.  Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi vrsto tveganj, o kateri zavarovalnice in pozavarovalnice v določeni skupini poročajo v vseh okoliščinah.

Pri opredelitvi in izražanju mnenja o vrsti tveganj nadzornik skupine in drugi zadevni nadzorni organi upoštevajo določeno skupino in strukturo upravljanja tveganj skupine.

Da se opredeli občutna koncentracija tveganja, o kateri se poroča, nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi primerne prage, ki temeljijo na zahtevanemu solventnostnem kapitalu, zavarovalno-tehničnih rezervacijah ali obojem.

Pri pregledu koncentracij tveganja nadzornik skupine spremlja zlasti morebitno tveganje t.i. okužbe v skupini, nevarnost navzkrižja interesov ter raven ali obseg tveganj.

▼M5

4.  Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve znatne koncentracije tveganja.

5.  Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom koncentracije tveganja lahko EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo znatne koncentracije tveganja in določijo ustrezni pragi za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za obrazce in predloge za poročanje o teh koncentracijah tveganja za namene odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 245

Nadzor transakcij znotraj skupine

1.  Nadzor transakcij znotraj skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, členom 246 in poglavjem III.

▼M1

2.  Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da redno in vsaj enkrat letno poročajo nadzorniku skupine o vseh večjih transakcijah znotraj skupine, ki jih opravijo zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini, vključno s tistimi, ki se opravijo s fizično osebo, ki ima s podjetji znotraj skupine tesne povezave, razen če se uporablja člen 215(2).

Poleg tega države članice zahtevajo, da se takoj, ko je mogoče, poroča o zelo pomembnih transakcijah znotraj skupine.

Potrebne podatke nadzorniku skupine posreduje zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je na čelu skupine, ali, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini, ki jo določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in s skupino.

Transakcije znotraj skupine so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine.

▼B

3.  Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi vrsto transakcij znotraj skupine, o katerih morajo zavarovalnice in pozavarovalnice v določeni skupini poročati v vseh okoliščinah. Člen 244(3) se uporablja smiselno.

▼M5

4.  Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve večje transakcije znotraj skupine.

5.  Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom transakcij znotraj skupine lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev večje transakcije znotraj skupine za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko EIOPA pripravi osnutke tehničnih izvedbenih standardov za postopke, obrazce in predloge za poročanje o teh transakcijah znotraj skupine za namene odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 3

Upravljanje tveganj in notranji nadzor

Člen 246

Nadzor sistema upravljanja

1.  Zahteve iz oddelka 2 poglavja IV naslova I se uporabljajo smiselno na ravni skupine.

Brez poseganja v prvi pododstavek se sistema upravljanja tveganj in notranji nadzor ter postopki poročanja dosledno izvajajo v vseh podjetjih, ki so vključena v nadzor skupin v skladu s točkama (a) in (b) člena 213(2), tako da je mogoče te sisteme in postopke poročanja nadzorovati na ravni skupine.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 interni mehanizmi nadzora skupine vključujejo vsaj:

3.  Sistemi in postopki poročanja iz odstavkov 1 in 2 so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine v skladu s pravili iz Poglavja III.

▼M1

4.  Države članice od udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zahtevajo, da na ravni skupine izvedejo oceno, ki jo zahteva člen 45. Lastna ocena tveganj in solventnosti, izvedena na ravni skupine, je predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine v skladu s poglavjem III.

Kjer se izračun solventnosti na ravni skupine izvaja v skladu z metodo 1 iz člena 230, udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding nadzorniku skupine predloži ustrezno pojasnilo razlike med vsoto zahtevanega solventnostnega kapitala vseh zadevnih zavarovalnic ali pozavarovalnic skupine in konsolidiranim zahtevanim solventnostnim kapitalom skupine.

Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding lahko, če se nadzornik skupine strinja, istočasno na ravni skupine in na ravni katerega koli hčerinskega podjetja v skupini izvede katero koli oceno, ki se zahteva na podlagi člena 45, in pripravi skupen dokument, ki obravnava vse ocene.

▼B

Pred izdajo soglasja v skladu s tretjim pododstavkom se nadzornik skupine posvetuje s člani kolegija nadzornikov in ustrezno upošteva njihova stališča in pomisleke.

Če skupina uporabi možnost iz tretjega pododstavka, predloži dokument vsem zadevnim nadzornim organom istočasno. Uporaba te možnosti zadevnih hčerinskim podjetij ne odpravi obveznosti, da izpolnjujejo pogoje iz člena 45.

POGLAVJE III

Ukrepi za poenostavitev nadzora skupine

Člen 247

Nadzornik skupine

1.  Izmed nadzornih organov zadevnih držav članic se določi en nadzornik, ki je odgovoren za usklajevanje in izvajanje nadzora skupine (nadzornik skupine).

2.  Če je za vse zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini pristojen isti nadzorni organ, izvaja nalogo nadzornika skupine ta nadzorni organ.

V vseh drugih primerih in s pridržkom odstavka 3 nalogo nadzornika skupine izvaja:

▼M1

▼M5

3.  V posebnih primerih lahko na zahtevo katerega koli drugega nadzornega organa zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev o odstopanju od meril iz odstavka 2, kadar bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju strukture skupine in relativne pomembnosti dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic v različnih državah, in za nadzornika skupine določijo drug nadzorni organ.

V ta namen lahko kateri koli od zadevnih nadzornih organov zahteva, da se prične razprava o tem, ali so merila iz odstavka 2 ustrezna. Ta razprava ne poteka pogosteje kot enkrat letno.

Zadevni nadzorni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v treh mesecih po zahtevi za razpravo dosežejo skupno odločitev o izbiri nadzornika skupine. Pred odločitvijo dajo zadevni nadzorni organi skupini možnost, da izrazi svoje mnenje.

Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in navede vse razloge.

4.  Če v trimesečnem obdobju iz tretjega pododstavka odstavka 3 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, zadevni nadzorni organi odložijo svojo skupno odločitev in počakajo na morebitno odločitev, ki bi jo sprejel EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, ter sprejmejo svojo skupno odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta skupna odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

5.  EIOPA sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve iz odstavka 4. Zadeva se po koncu trimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA. Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in kolegiju nadzornikov ter navede vse razloge.

6.  Če ni skupne odločitve, izvaja nalogo nadzornika skupine nadzorni organ, določen v skladu z odstavkom 2 tega člena.

7.  EIOPA vsaj enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o morebitnih večjih težavah pri uporabi odstavkov 2, 3 in 6.

V primeru večjih težav pri uporabi meril iz odstavkov 2 in 3 tega člena Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo ta merila.

▼B

8.  Če ima država članica več kot en nadzorni organ za nadzor skrbnega poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, taka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev usklajevanja med temi organi.

Člen 248

Pravice in dolžnosti nadzornika skupine in drugih nadzornikov kolegij nadzornikov

1.  Pravice in dolžnosti, ki se določijo za nadzornika skupine v zvezi z nadzorom skupine, obsegajo:

2.  Ustanovi se kolegij nadzornikov, ki mu predseduje nadzornik skupine, da se poenostavi izvajanje nalog nadzora skupine iz odstavka 1.

Kolegij nadzornikov zagotavlja, da se sodelovanje, izmenjava informacij in posvetovalni procesi med nadzornimi organi, ki so člani kolegija nadzornikov, učinkovito uporabljajo v skladu z naslovom III te direktive, z namenom spodbujanja konvergence med svojimi odločitvami in dejavnostmi.

▼M5

Kadar nadzornik skupine ne opravi nalog iz odstavka 1 ali kadar člani kolegija nadzornikov ne sodelujejo v obsegu, ki se zahteva v tem odstavku, lahko kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

▼M5

3.  Člani kolegija nadzornikov so nadzornik skupine, nadzorni organi vseh držav članic, v katerih imajo sedež vsa hčerinska podjetja, in EIOPA, v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

V kolegiju nadzornikov lahko sodelujejo tudi nadzorni organi pomembnih podružnic in povezanih podjetij. To sodelovanje je omejeno le na doseganje cilja glede učinkovite izmenjave informacij.

Zaradi učinkovitega delovanja kolegija nadzornikov se lahko zahteva, da nekatere dejavnosti opravlja manjše število nadzornih organov znotraj kolegija.

4.  Brez poseganja v ukrepe, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo, oblikovanje in delovanje kolegijev nadzornikov temelji na dogovorih o usklajevanju, ki jih sklenejo nadzornik skupine in drugi zadevni nadzorni organi.

▼M5

Kadar se pojavijo razhajanja mnenj glede pravil usklajevanja, lahko vsak član kolegija nadzornikov zadevo preda EIOPA in zahteva pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu. Nadzorni organ svojo končno odločitev sprejme v skladu z odločitvijo EIOPA. Nadzornik skupine odločitev posreduje drugim zadevnim nadzornim organom.

▼B

Po posvetovanju z zadevnimi nadzornimi organi nadzornik skupine pred končno odločitvijo ustrezno upošteva vsak nasvet, ki ga je CEIOPS podal v roku dveh mesecev po prejemu zahteve. Odločitev mora obsegati utemeljitev ter obrazložitev morebitnega občutnega odstopanja od nasveta, ki ga je dal CEIOPS. Nadzornik skupine odločitev posreduje drugim zadevnim nadzornim organom.

5.  Brez poseganja v ukrepe, sprejete v skladu s to direktivo, pravila o usklajevanju iz odstavka 4 določajo:

▼M5

Brez poseganja v pravice in dolžnosti, ki so v skladu s to direktivo dodeljene nadzorniku skupine in drugim nadzornim organom, lahko pravila usklajevanja določajo tudi dodatne naloge nadzornika skupine, drugih nadzornih organov ali EIOPA v primerih, ko to vodi k učinkovitejšemu nadzoru skupine in ne ogroža nadzornih dejavnosti članov kolegija nadzornikov, kar zadeva njihove individualne odgovornosti.

▼B

Pravila usklajevanja lahko poleg tega določajo tudi:

▼M5

6.  EIOPA pripravi smernice za operativno delovanje kolegijev nadzornikov na podlagi celovitega pregleda njihovega dela, da se oceni stopnja njihove konvergence. Takšni pregledi se opravijo vsaj vsaka tri leta. Države članice zagotovijo, da nadzornik skupine EIOPA posreduje informacije o delovanju kolegijev nadzornikov in o vseh težavah, s katerimi se srečujejo nadzorniki, in ki so pomembne za take preglede.

Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju med nadzornimi organi lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev operativnega delovanja kolegijev nadzornikov na podlagi smernic iz prvega pododstavka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

7.  Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju med nadzornimi organi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev usklajevanja nadzora skupine za namene iz odstavkov 1 do 6.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve „pomembne podružnice“.

▼B

Člen 249

Sodelovanje in izmenjava informacij med nadzornimi organi

1.  Organi, odgovorni za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, in nadzornik skupine tesno sodelujejo, zlasti v primerih, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica finančne težave.

▼M5

Da bi imeli nadzorni organi, vključno z nadzornikom skupine, na voljo enako količino ustreznih informacij, brez poseganja v svoje obveznosti in ne glede na to, ali so ustanovljeni v isti državi članici ali ne, drug drugemu zagotovijo te podatke, da omogočijo in poenostavijo izvajanje nadzornih nalog drugih nadzornih organov v skladu s to direktivo. V povezavi s tem si zadevni nadzorni organi in nadzornik skupine nemudoma izmenjajo vse podatke, takoj ko ti postanejo razpoložljivi, ali izmenjajo informacije na zahtevo. Podatki iz tega pododstavka vključujejo, a niso omejeni na, podatke o dejanjih skupine in nadzornih organov ter podatke, ki jih priskrbi skupina.

▼M1

Nadzornik skupine zadevnim nadzornim organom in EIOPA zagotovi informacije v zvezi s skupino v skladu s členom 19 ter členom 51(1) in členom 254(2), zlasti o pravni strukturi, upravljanju in organizacijski strukturi skupine.

▼M5

1a.  Kadar nadzorni organ ne sporoči zadevnih podatkov ali pa je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo zadevnih podatkov, zavrnjena ali ni bila obravnavana v dveh tednih, lahko nadzorni organ predloži zadevo EIOPA.

Kadar je zadeva predložena EIOPA, lahko EIOPA brez poseganja v člen 258 PDEU ravna v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena po členu 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

2.  Organi, odgovorni za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, in nadzornik skupine takoj zahtevajo sestanek vseh zadevnih nadzornih organov, ki sodelujejo pri nadzoru skupine, vsaj v naslednjih primerih:

▼M5

3.  Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju in izmenjavi podatkov med nadzornimi organi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

4.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi z usklajevanjem in izmenjavo podatkov med nadzornimi organi, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za postopke in predloge za predložitev podatkov nadzorniku skupine ter postopka za sodelovanje in izmenjavo podatkov med nadzornimi organi, kakor je določen v tem členu.

EIOPA Komisiji do 30. septembra 2015 predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 250

Posvetovanje med nadzornimi organi

1.  Brez poseganja v člen 248 se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem kakršne koli odločitve, ki je pomembna za nadzorno nalogo drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj v kolegiju nadzornikov v zvezi z naslednjim:

Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka se je treba vedno posvetovati z nadzornikom skupine.

Poleg tega se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem odločitve, ki temelji na podatkih, prejetih od drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj.

2.  Brez poseganja v člen 248 se nadzorni organ lahko odloči, da se v nujnih primerih ali če bi to posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve, ne bo posvetoval z drugimi nadzornimi organi. V tem primeru nadzorni organ takoj obvesti druge zadevne nadzorne organe.

▼B

Člen 251

Zahteve nadzornika skupine drugim nadzornim organom

Nadzornik skupine lahko nadzorne organe države članice, kjer ima matično podjetje sedež, in ki sami ne izvajajo nadzora skupine v skladu s členom 247, pozove, da od matičnega podjetja zahtevajo morebitne podatke, ki so pomembni za izvajanje njegovih pravic in dolžnosti v okviru usklajevanja, kot jih določa člen 248, in mu jih posredujejo.

Če nadzornik skupine potrebuje podatke iz člena 254(2), ki so že bili posredovani drugemu nadzornemu organu, stopi v stik s tem organom, če je to mogoče, da se prepreči podvajanje poročanja različnim organom, ki sodelujejo pri nadzoru.

Člen 252

Sodelovanje z organi, odgovornimi za kreditne institucije in investicijska podjetja

Če sta zavarovalnica ali pozavarovalnica in bodisi kreditna institucija, kot je opredeljena v Direktivi 2006/48/ES, bodisi investicijska družba, kot je opredeljena v Direktivi 2004/39/ES, bodisi obe neposredno ali posredno povezani ali imata skupno udeleženo podjetje, morajo zadevni nadzorni organi in organi, ki so odgovorni za nadzor teh drugih podjetij, tesno sodelovati.

Brez poseganja v njihove obveznosti ti organi drug drugemu zagotovijo podatke, s katerimi se njihova naloga lahko poenostavi, zlasti v skladu s tem naslovom.

Člen 253

Poslovna skrivnost in zaupnost

Države članice dovolijo izmenjavo podatkov med svojimi nadzornimi organi ter med svojimi nadzornimi organi in drugimi organi, kot določajo členi 249 do 252.

Za podatke, prejete v okviru nadzora skupine, in zlasti kakršno koli izmenjavo podatkov med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in drugimi organi, ki je predvidena v tem naslovu, se uporabljajo določbe člena 295.

Člen 254

Dostop do informacij

1.  Države članice zagotovijo, da fizične in pravne osebe, ki so vključene v nadzor skupine, in njihova povezana podjetja in udeležena podjetja lahko izmenjujejo kakršne koli podatke, ki bi bili lahko pomembni za namene nadzora skupine.

▼M5

2.  Države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi, ki so odgovorni za izvajanje nadzora skupine, dostop do kakršnih koli podatkov, ki so pomembni za namene tega nadzora, ne glede na naravo zadevnega podjetja. Smiselno se uporablja člen 35(1) do (5).

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje, ki ima pogostnost nižjo od enega leta, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(6), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje po posameznih postavkah, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(7), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.

▼B

Zadevni nadzorni organi se lahko obrnejo le neposredno na podjetja v skupini, da dobijo potrebne podatke, če je te podatke zahtevala zavarovalnica ali pozavarovalnica, nad katero se izvaja nadzor skupine in ki teh podatkov ni prejela v razumnem času.

Člen 255

Preverjanje podatkov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko njihovi nadzorni organi na njihovem ozemlju neposredno ali prek posrednikov, ki jih imenujejo v ta namen, na kraju samem preverijo podatke iz člena 254 v prostorih:

2.  Če želijo nadzorni organi v posebnih primerih preveriti podatke v zvezi s podjetjem, ne glede na to, ali je regulirano ali ne, ki je del skupine in se nahaja v drugi državi članici, zaprosijo nadzorne organe te druge države članice, da poskrbijo za preverjanje.

Organi, ki prejmejo tak zahtevek, poskrbijo za preverjanje v okviru svojih pristojnosti, in sicer ga izvedejo neposredno in dovolijo, da ga izvede revizor ali strokovnjak, ali pa dovolijo organu, ki je podal zahtevo, da ga izvede sam. O sprejetih ukrepih se obvesti nadzornika skupine.

Če želi, lahko nadzorni organ, ki je podal zahtevo, sodeluje pri preverjanju, če ga ne izvaja neposredno.

▼M5

Kadar zahteva drugemu nadzornemu organu za izvedbo pregleda v skladu s tem odstavkom ni bila obravnavana v dveh tednih ali kadar se nadzornemu organu dejansko prepreči uresničevanje pravice, da bi sodeloval pri preverjanju v skladu s tretjim pododstavkom, lahko organ, ki je postavil zahtevo, predloži zadevo EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar jih skupaj izvajata dva ali več nadzornih organov.

▼B

Člen 256

Solventnost skupine in poročilo o finančnem položaju

▼M1

1.  Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da letno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine. Smiselno se uporabljajo členi 51, 53, 54 in 55.

2.  Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding lahko, če se nadzornik skupine strinja, pripravi skupno poročilo o solventnosti in finančnem položaju, ki vsebuje:

Pred izdajo soglasja v skladu s prvim pododstavkom se nadzornik skupine posvetuje in ustrezno upošteva morebitna stališča in pomisleke članov kolegija nadzornikov.

▼B

3.  Če poročilo iz odstavka 2 ne vključuje podatkov, ki jih nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinski družbi v skupini, zahteva od primerljivih podjetij, in če so ti podatki bistvenega pomena, lahko zadevni nadzorni organ od zadevnega hčerinskega podjetja zahteva, da razkrije potrebne dodatne podatke.

▼M5

4.  Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti, in roke za letno razkritje informacij glede skupnega poročila o solventnosti in finančnem položaju v skladu z odstavkom 2 in poročilom o poročilu o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine, v skladu z odstavkom 1.

▼M5

5.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s poročilom o solventnosti in finančnem stanju skupine, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke in predloge ter sredstva za razkritje poročila o solventnosti in finančnem položaju skupine, kakor je določeno v tem členu.

EIOPA Komisiji do 30. junija 2015 predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 256a

Struktura skupine

Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da letno na ravni skupine razkrijejo pravno strukturo in upravljalno ter organizacijsko strukturo, vključno z navedbo vseh hčerinskih podjetij, pomembno povezanih podjetij in pomembnih podružnic skupine.

▼M1

Člen 257

Upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov

Države članice zahtevajo, da so vse osebe, ki dejansko vodijo zavarovalni holding ali mešani finančni holding, sposobne in primerne za opravljanje svojih dolžnosti.

Smiselno se uporablja člen 42.

▼B

Člen 258

Izvršilni ukrepi

▼M1

1.  Če zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini ne izpolnjuje zahtev določenih v členih 218 do 246 ali če so zahteve izpolnjene, vendar je solventnost kljub temu ogrožena, ali če transakcije znotraj skupine ali koncentracije tveganja ogrožajo finančni položaj zavarovalnic ali pozavarovalnic, morajo potrebne ukrepe, da se stanje čim prej popravi, sprejeti naslednji subjekti:

Če v primerih iz točke (a) prvega pododstavka nadzornik skupine ni eden izmed nadzornih organov države članice, v kateri je sedež zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, nadzornik skupine tem nadzornim organom sporoči svoje ugotovitve, da jim omogoči, da sprejmejo ustrezne ukrepe.

Če v primerih iz točke (b) prvega pododstavka nadzornik skupine ni eden izmed nadzornih organov države članice, v kateri je sedež zavarovalnice ali pozavarovalnice, nadzornik skupine tem nadzornim organom sporoči svoje ugotovitve, da jim omogoči, da sprejmejo ustrezne ukrepe.

Države članice brez vpliva na odstavek 2 določijo ukrepe, ki jih nadzorni organi lahko sprejmejo v zvezi z zavarovalnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi.

Zadevni nadzorni organi, vključno z nadzornikom skupine, po potrebi uskladijo svoje ukrepe.

2.  Države članice brez vpliva na določbe nacionalnega kazenskega prava zavarovalnim holdingom in mešanim finančnim holdingom, ki kršijo zakone in druge predpise, sprejete za prenos tega naslova, ali osebam, ki dejansko upravljajo ta podjetja, naložijo sankcije ali sprejmejo ukrepe. Nadzorni organi tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovitost teh sankcij ali ukrepov, zlasti če osrednja uprava ali matično podjetje zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ni v isti državi članici kot njihov registrirani sedež.

▼M5

3.  Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za usklajevanje izvršilnih ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 259

Poročanje EIOPA

1.  EIOPA letno poroča Evropskemu parlamentu v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.  EIOPA med drugim poroča o vseh ustreznih in pomembnih izkušnjah z nadzornimi dejavnostmi in sodelovanju z nadzorniki v okviru naslova III ter zlasti o:

3.  EIOPA lahko za namene odstavka 1 tega člena vključi, če je ustrezno, tudi glavna spoznanja, pridobljena pri pregledih iz člena 248(6).

▼B

POGLAVJE IV

Tretje države

▼M5

Člen 260

Matična podjetja zunaj Unije: preverjanje enakovrednosti

1.  V primeru iz točke (c) člena 213(2) zadevni nadzorni organi preverijo, ali nad zavarovalnicami in pozavarovalnicami, katerih matično podjetje ima sedež izven Unije, izvaja nadzor nadzorni organ tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga določa ta naslov v zvezi z nadzorom na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točk (a) in (b) člena 213(2).

Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 2, 3 ali 5 tega člena, preverjanje izvede nadzorni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi se uporabljala merila iz člena 247(2) (v nadaljnjem besedilu: namestnik nadzornika skupine), in sicer na zahtevo matičnega podjetja ali katere koli zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga namestniku nadzornika skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Namestnik nadzornika skupine se pred sprejetjem odločitve o enakovrednosti posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, pri čemer mu pomaga EIOPA. Ta odločitev se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 2. Namestnik nadzornika skupine ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki bi bila v nasprotju s kakršno koli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo z odločitvijo, sprejeto v skladu s tretjim pododstavkom, lahko zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko namestnik nadzornika skupine poda obvestilo o odločitvi. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

2.  Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je nadzorni režim za nadzor skupin v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

3.  Če tretja država izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 2 tega člena, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

Tak delegiran akt se redno pregleduje, da se upoštevajo morebitne spremembe bonitetnega režima za nadzor skupin iz tega naslova in bonitetnega režima v tretji državi za nadzor skupin ter katere koli druge spremembe ureditve, ki utegne vplivati na sklep o enakovrednosti.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

4.  Če Komisija ni sprejela delegiranega akta v skladu z odstavkom 3 ali 5 tega člena, se uporabi člen 262.

5.  Z odstopanjem od odstavka 3, in tudi če merila, določena v odstavku 2, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje in v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim tretje države, uporabljen za podjetja, katerih matično podjetje ima 1. januarja 2014 sedež zunaj Unije, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

Pri vseh delegiranih aktih o začasni enakovrednosti se upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. Komisiji pri ocenjevanju teh poročil o napredku pomaga EIOPA.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka. Delegirani akti lahko zajemajo tudi pooblastila za nadzorne organe, da lahko v obdobju začasne enakovrednosti naložijo dodatne zahteve glede nadzornega poročanja.

6.  Omejeno obdobje iz odstavka 5 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 3 bonitetni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v tem naslovu, in sicer glede na to, kateri je prej.

To obdobje se lahko podaljša za največ eno leto, kadar EIOPA in Komisija ta čas potrebujeta za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 3.

7.  Kadar se v skladu z odstavkom 5 sprejme delegirani akt, ki določa, da je bonitetni režim tretje države začasno enakovreden, države članice uporabijo člen 261, razen če je v eni od držav članic zavarovalnica ali pozavarovalnica, katere bilančna vsota presega bilančno vsoto matičnega podjetja, ki se nahaja zunaj Unije. Nalogo nadzornika skupine v tem primeru izvaja namestnik nadzornika skupine.

▼B

Člen 261

Matično podjetje zunaj Skupnosti: enakovrednost

1.  V primeru enakovrednega nadzora iz člena 260 se države članice opirajo na enakovreden nadzor skupine, ki ga opravljajo nadzorni organi tretje države v skladu z odstavkom 2.

2.  Za sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav se smiselno uporabljajo členi 247 do 258.

▼M1

Člen 262

Matična podjetja, registrirana v tretji državi: odsotnost enakovrednosti

▼M5

1.  Če ni enakovrednega nadzora iz člena 260 ali če država članica ne uporablja člena 261 v primeru začasne enakovrednosti v skladu s členom 260(7), ta država članica za zavarovalnice ali pozavarovalnice:

▼M1

Splošna načela in metode iz členov 218 do 258 se uporabljajo na ravni zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga, zavarovalnice tretje države ali pozavarovalnice tretje države.

Samo za namen izračuna solventnosti skupine se matično podjetje obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo isti pogoji, kot so določeni v pododdelkih 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I, kar zadeva lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, in katero koli izmed naslednjih zahtev:

2.  Države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da uporabijo druge metode, ki zagotavljajo ustrezen nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini. S temi metodami se mora po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi strinjati nadzornik skupine.

Nadzorni organi lahko zahtevajo zlasti, da se ustanovi zavarovalni holding, ki ima sedež v Uniji, ali mešani finančni holding, ki ima sedež v Uniji, in da se ta naslov uporablja za zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini, na čelu katere je ta zavarovalni holding ali mešani finančni holding.

Izbrane metode omogočijo, da se dosežejo cilji nadzora skupine, kakor je opredeljen v tem naslovu, ter da se posredujejo drugim zadevnim nadzornim organom in Komisiji.

▼B

Člen 263

Matična podjetja zunaj Skupnosti: ravni

▼M1

Če je matično podjetje iz člena 260 samo hčerinsko podjetje zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki ima sedež v tretji državi, ali zavarovalnice ali pozavarovalnice tretje države, države članice izvedejo preverjanje iz člena 260 samo na ravni končnega matičnega podjetja, ki je zavarovalni holding tretje države, mešani finančni holding tretje države, zavarovalnica tretje države ali pozavarovalnica tretje države.

Vendar lahko nadzorni organi ob odsotnosti enakovrednega nadzora iz člena 260 izvedejo novo preverjanje na nižji ravni, če obstaja matično podjetje zavarovalnic ali pozavarovalnic na ravni zavarovalnega holdinga tretje države, mešanega finančnega holdinga tretje države, zavarovalnice tretje države ali pozavarovalnice tretje države.

▼B

V takem primeru nadzorni organ iz drugega pododstavka člena 260(1) skupini obrazloži svojo odločitev.

Člen 262 se smiselno uporablja.

Člen 264

Sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav

1.  Komisija lahko Svetu predloži predloge za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora skupin nad:

2.  Sporazumi iz odstavka 1 morajo zlasti zagotoviti:

3.  Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine preuči izid pogajanj iz odstavka 1.

POGLAVJE V

Mešani zavarovalni holdingi

Člen 265

Transakcije znotraj skupine

1.  Države članice v primerih, ko je matično podjetje ene ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic mešani zavarovalni holding, zagotovijo, da nadzorni organi, ki so odgovorni za nadzor teh zavarovalnic ali pozavarovalnic, izvajajo splošni nadzor nad transakcijami med temi zavarovalnicami ali pozavarovalnicami in mešanim zavarovalnim holdingom ter njegovimi povezanimi hčerinskimi podjetji.

2.  Smiselno se uporabljajo členi 245, 249 do 255 in 258.

Člen 266

Sodelovanje s tretjimi državami

Kar zadeva sodelovanje s tretjimi državami, se smiselno uporablja člen 264.

NASLOV IV

REORGANIZACIJA IN PREHENANJE ZAVAROVALNIC

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 267

Področje uporabe tega naslova

Ta naslov se uporablja za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja:

Člen 268

Opredelitve pojmov

1.  V tem naslovu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Premije, ki jih dolguje zavarovalnica zato, ker ni sklenila ali preklicala zavarovalne pogodbe ali posla iz točke (g) prvega pododstavka v skladu s pravom, ki se uporablja za take pogodbe ali posle pred začetkom postopka prenehanja, se tudi štejejo za zavarovalne zahtevke.

2.  Za namene uporabe tega naslova za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja glede podružnice zavarovalnice tretje države, ki se nahaja v državi članici, se uporabljajo naslednje opredelitve:

POGLAVJE II

Reorganizacijski ukrepi

Člen 269

Odločitev o reorganizacijskih ukrepih – pravo, ki se uporablja

1.  Samo pristojni organi matične države članice imajo pravico odločati o reorganizacijskih ukrepih glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami.

2.  Reorganizacijski ukrepi ne izključujejo možnosti matične države članice, da začne postopek prenehanja.

3.  Reorganizacijske ukrepe urejajo zakoni in drugi predpisi in postopki, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih od 285 do 292.

4.  Reorganizacijski ukrepi, sprejeti v skladu z zakonodajo matične države članice, veljajo v celoti na območju Skupnosti brez nadaljnjih formalnosti, vključno proti tretjim osebam v drugih državah članicah, tudi če zakonodaja teh drugih držav članic ne predvideva takih reorganizacijskih ukrepov, oziroma za njihovo izvajanje veljajo pogoji, ki niso izpolnjeni.

5.  Reorganizacijski ukrepi veljajo na območju Skupnosti, ko postanejo veljavni v matični državi članici.

Člen 270

Informacije nadzornim organom

Pristojni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe te države članice o svojem sklepu o reorganizacijskem ukrepu, kjer je možno pred sprejetjem takega ukrepa, če ne pa takoj po sprejetju.

Nadzorni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe vseh drugih držav članic o sklepu, da sprejmejo reorganizacijske ukrepe, vključno z možnimi praktičnimi učinki takih ukrepov.

Člen 271

Objava sklepov o reorganizacijskih ukrepih

1.  Kjer je možna pritožba v matični državi članici proti reorganizacijskemu ukrepu, morajo pristojni organi matične države članice, upravitelj ali druga oseba upravičena sprejeti reorganizacijski ukrep v matični državi članici, sklep o reorganizacijskem ukrepu objaviti, v skladu s postopki objave predvidenimi v matični državi članici in nadalje v Uradnem listu Evropske unije, ob prvi priložnosti objaviti izpisek dokumenta, ki določa reorganizacijski ukrep.

Nadzorni organi drugih držav članic, ki so bili obveščeni o sklepu o reorganizacijskem ukrepu na podlagi člena 270, lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na način, ki se jim zdi primeren.

2.  V objavah predvidenih v odstavku 1, je naveden pristojni organ matične države članice, predpisi, ki se uporabljajo kot je določeno v členu 269(3) in morebitni imenovani upravitelj. Objavijo se v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi.

3.  Reorganizacijski ukrepi se uporabljajo ne glede na določbe o objavljanju, določenimi v odstavku 1 in 2 in v celoti veljajo za upnike, če pristojni organi matične države članice ali predpisi te države članice ne določijo drugače.

4.  Če reorganizacijski ukrepi vplivajo izključno na pravice delničarjev, članov ali zaposlenih v zavarovalnici, ki se štejejo v tej vlogi, se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo, razen če zakoni, ki se uporabljajo za reorganizacijske ukrepe, določajo drugače.

Pristojni organi določijo način obveščanja strank iz prvega pododstavka v skladu s pravom, ki se uporablja.

Člen 272

Obveščanje znanih upnikov – pravica do vložitve zahtevka

1.  Kjer pravo matične države članice zahteva, da se vloži zahtevek zaradi njegovega priznanja, ali predvideva obvezno uradno obveščanje upnikov o reorganizacijskem ukrepu s svojim običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi članici, pristojni organi matične države članice ali upravitelj obvesti tudi znane upnike z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici, v skladu s členoma 281 in 283(1).

2.  Kjer pravo matične države članice predvideva pravico upnikov s svojim običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi članici, da vložijo zahtevke ali predložijo pripombe glede svojih zahtevkov, morajo imeti upniki z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici, isto pravico v skladu s členoma 282 in 283(2).

POGLAVJE III

Postopki prenehanja

Člen 273

Začetek postopka prenehanja – obveščanje nadzornih organov

1.  Samo pristojni organi matične države članice so upravičeni do sprejemanja odločitev o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah. Sklep je lahko sprejet v odsotnosti ali po sprejetju reorganizacijskih ukrepov.

2.  Sklep glede začetka postopka prenehanja zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah, sprejet v skladu z zakonodajo matične države članice, se prizna brez nadaljnjih postopkov na celotnem ozemlju Skupnosti in začne veljati takoj, ko začne veljati v državi članici, ki je začela postopek.

3.  Pristojni organi matične države članice o sklepu o začetku postopka prenehanja nujno informirajo nadzorne organe te države članice, če je možno preden se postopek začne, če ne pa takoj po začetku postopka.

Nadzorni organi matične države članice nujno informirajo nadzorne organe vseh drugih držav članic o svojem sklepu, da začnejo postopek prenehanja, vključno z možnimi praktičnimi učinki takega postopka.

Člen 274

Pravo, ki se uporablja

1.  Sklep o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, postopke prenehanja in njihove učinke urejajo zakoni, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih 285 do 292.

2.  Predpisi matične države članice določajo vsaj:

Člen 275

Obravnavanje zavarovalnih zahtevkov

1.  Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalni zahtevki prednost pred drugimi zahtevki do zavarovalnice na naslednji način:

2.  Brez vpliva na odstavek 1 lahko države članice določijo, da imajo vsi ali del stroškov, ki nastanejo pri postopku prenehanja, kot je določen v njihovem nacionalnem pravu, prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki.

3.  Države članice, ki se odločijo za možnost, predvideno v točki (a) odstavka 1, morajo od zavarovalnic zahtevati, da vzpostavijo in ažurirajo poseben register v skladu s členom 276.

Člen 276

Posebni register

1.  Vsaka zavarovalnica na svojem sedežu vodi poseben register sredstev, uporabljenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih in naloženih v skladu s pravom matične države članice.

2.  Kjer zavarovalnica opravlja dejavnosti tako življenjskega kot tudi neživljenjskega zavarovanja, za vsako vrsto posla na svojem sedežu vodi poseben register.

Kjer pa država članica pooblasti zavarovalnico za kritje življenjskih nevarnosti in nevarnosti naštetih v zavarovalnih vrstah 1 in 2 dela A Priloge I, lahko določi, da morajo te zavarovalnice voditi en sam register za vse svoje dejavnosti.

3.  Celotna vrednost vpisanih sredstev, ki so vrednotena v skladu s pravom, uporabljenim v matični državi članici, ni v nobenem trenutku nižja od vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij.

4.  Kjer za sredstvo vpisano v register, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, s posledico, da del vrednosti sredstva ni na razpolago za namen kritja obveznosti, se to dejstvo vpiše v register in znesek, ki ni na razpolago, ni vključen v celotno vrednost iz odstavka 3.

5.  Obravnavanje sredstva v primeru prenehanja zavarovalnice v zvezi z možnostjo iz točke (a) člena 275(1) se določi z zakonodajo matične države članice, razen, če se za to sredstvo uporablja člen 286, 287 ali 288, kjer:

6.  Po začetku postopka prenehanja se sestava sredstev vpisanih v register v skladu z odstavki 1 do 5, ne spreminja in v registru ni nobenih sprememb razen popravljanja napak pri pisanju, razen z dovoljenjem pristojnega organa.

Vendar likvidacijski upravitelji tem sredstvom dodajo njihov donos in vrednost čistih premij prejetih glede zadevne vrste zavarovanja med začetkom postopka prenehanja in časom plačila zavarovalnih zahtevkov ali dokler se ne izvede prenos portfelja.

7.  Če je produkt vnovčenja sredstev nižji od ocenjene vrednosti v registrih, likvidacijski upravitelji to upravičijo nadzornim organom matičnih držav članic.

Člen 277

Vnos v jamstveni sistem

Država članica lahko določi da, kjer so bile pravice zavarovalnih upnikov vnesene v jamstveni sistem ustanovljen v tej državi članici, zahtevki po tem sistemu niso vključeni v določbe člena 275(1).

Člen 278

Zastopanje prednostnih zahtevkov s sredstvi

Države članice, ki izberejo možnost, določeno v točki (b) člena 275(1), od vsake zavarovalnice zahtevajo, da zagotovi, da so zahtevki, ki imajo lahko v skladu s točko (b) člena 275(1) prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki in ki so vpisani v računih zavarovalnice, v vsakem trenutku in neodvisno od možnega prenehanja zastopani s sredstvi.

Člen 279

Odvzem dovoljenja

1.  Kadar se sprejme sklep o začetku postopka prenehanja zavarovalnice, se temu podjetju odvzame dovoljenje v skladu s postopkom iz člena 144 razen kolikor je potrebno za namene iz odstavka 2.

2.  Odvzem dovoljenja na podlagi odstavka 1 ne preprečuje, da bi likvidacijski upravitelj ali druga oseba, ki jo imenujejo pristojni organi, nadaljevala z nekaterimi dejavnostmi zavarovalnice, če je to potrebno ali primerno za namene prenehanja.

Matična država članica lahko določi, da se take dejavnosti nadaljujejo s soglasjem in pod nadzorom nadzornih organov te države članice.

Člen 280

Objava sklepov o postopkih prenehanja

1.  Pristojni organ matične države članice, likvidacijski upravitelj ali druga oseba, ki jo pristojni organ imenuje za ta namen, objavi sklep o začetku postopka prenehanja v skladu s postopki objavljanja predvidenimi v matični državi članici in izpisek iz sklepa o prenehanju v Uradnem listu Evropske unije.

Nadzorni organi drugih držav članic obveščeni o sklepu o začetku postopka prenehanja v skladu s členom 273(3), lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na primeren način.

2.  V objavi iz odstavka 1, je naveden pristojni organ matične države članice, veljavna zakonodaja in imenovani upravitelj. Sklep mora biti objavljen v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi.

Člen 281

Obveščanje znanih upnikov

1.  Ko se začne postopek prenehanja, pristojni organi matične države članice, likvidacijski upravitelj ali druga oseba, ki jo za ta namen imenujejo pristojni organi, o tem takoj posamezno pisno obvestijo vsakega znanega upnika z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici.

2.  Obvestilo iz odstavka 1 zajema roke, sankcije, ki so predpisane v zvezi s temi roki, organ, ki je pooblaščen za sprejemanje vloženih zahtevkov ali pripomb v zvezi z zahtevki in morebitne druge ukrepe.

V obvestilu mora biti tudi navedeno, če morajo upniki, katerih zahtevki so prednostni ali stvarno zavarovani, vložiti svoje zahtevke.

V primeru zavarovalnih zahtevkov morajo biti v obvestilu navedeni tudi splošni učinki postopka prenehanja na zavarovalne pogodbe, zlasti dan od katerega zavarovalne pogodbe ali posli nimajo več učinka in pravice in dolžnosti zavarovanca glede pogodbe ali posla.

Člen 282

Pravica do vložitve zahtevka

1.  Upnik, vključno z javnimi organi držav članic, ki imajo običajno prebivališče, domicil ali sedež v državi članici, ki ni matična država članica, imajo pravico vložiti zahtevke ali predložiti pisne pripombe glede zahtevkov.

2.  Zahtevki vseh upnikov iz odstavka 1 se obravnavajo na isti način in se razvrščajo kot zahtevki enake narave, ki jih lahko vložijo upniki z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v matični državi članici. Pristojni organi morajo torej delovati nediskriminatorno na ravni Skupnosti.

3.  Razen v primerih, ko predpisi matične države članice urejajo drugače, upnik pristojnemu organu pošlje kopije morebitnih dokaznih listin in označi:

Prednostne razvrstitve, ki jo imajo zavarovalni zahtevki po členu 275, ni treba označiti.

Člen 283

Jeziki in obrazec

1.  Informacije v obvestilu iz člena 281(1) morajo biti poslane v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice.

Uporablja se obrazec z enim od naslednjih naslovov v vseh uradnih jezikih Evropske unije:

Kjer pa ima znani upnik zavarovalni zahtevek, je treba informacije v obvestilu iz člena 281(1) poslati v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri ima upnik običajno prebivališče, domicil ali sedež.

2.  Upniki s svojim običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, lahko vložijo zahtevke ali predložijo pripombe na zahtevke v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov te druge države članice.

Vendar mora imeti v tem primeru vložitev zahtevka ali predložitev pripomb o zahtevku, kot je ustrezno, naslov „Vložitev zahtevka“ ali „Predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevek“, kot je ustrezno, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice.

Člen 284

Redno obveščanje upnikov

1.  Likvidacijski upravitelji upnike na ustrezen način redno obveščajo glede napredovanja postopka prenehanja.

2.  Nadzorni organi držav članic lahko od nadzornih organov matične države članice zahtevajo informiranje o razvoju postopka prenehanja.

POGLAVJE IV

Skupne določbe

Člen 285

Učinek na določene pogodbe in pravice

Z odstopanjem od členov 269 in 274, učinke začetka reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja urejajo:

Člen 286

Stvarne pravice tretjih oseb

1.  Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na stvarne pravice upnikov ali tretjih oseb glede materialnih ali nematerialnih sredstev, premičnin ali nepremičnin – tako posebnih sredstev kot zbirk nedoločenih sredstev kot celote, ki se občasno spreminja – ki pripada zavarovalnici in ki je na ozemlju druge države članice v času, ko se taki ukrepi ali postopki začnejo.

2.  Pravice iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

3.  Pravica, ki je vpisana v javni register in je izvršljiva nasproti tretjim osebam, na podlagi katere se stvarna pravica v smislu odstavka 1 lahko pridobi, se šteje kot stvarna pravica.

4.  Odstavek 1 ne izključuje možnosti tožbe zaradi neveljavnosti izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2).

Člen 287

Pridržki pravice

1.  Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki kupuje sredstvo, ne sme vplivati na pravice prodajalca, ki temeljijo na pridržku pravice, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli.

2.  Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki prodaja sredstvo, po dostavi sredstva, ne sme predstavljati osnove za preklic ali odpoved prodaje in ne sme preprečiti kupcu, da pridobi pravico, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, prodano sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli.

3.  Odstavka 1 in 2 ne izključujeta možnosti tožbe zaradi neveljavnosti, izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2).

Člen 288

Pobot

1.  Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na pravico upnikov, da zahtevajo pobotanje njihovih zahtevkov z zahtevki zavarovalnice, kjer tako pobotanje dovoljuje pravo, ki se uporabi za zahtevek zavarovalnice.

2.  Odstavek 1 ne izključuje možnosti tožbe zaradi neveljavnosti izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2).

Člen 289

Urejena tržišča

1.  Brez poseganja v člen 286 učinke reorganizacijskih ukrepov ali začetka postopka prenehanja na pravice in obveznosti strank do urejenih tržišč urejajo samo predpisi, ki veljajo za to tržišče.

2.  Odstavek 1 ne izključuje možnosti tožbe zaradi neveljavnosti, izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2), ki se lahko sprožijo zaradi razveljavitve plačil ali transakcij na podlagi predpisov, ki se uporabljajo na tem tržišču.

Člen 290

Škodljiva pravna dejanja

Točka (l) člena 274(2) se ne uporablja, kjer oseba, ki je imela korist od pravnega predpisa, ki je škodljiv za vse upnike, zagotovi dokaze, da za ta predpis velja pravo države članice, ki ni matična država članica, in dokaz da to pravo ne dovoljuje nobenih sredstev izpodbijanja tega predpisa v ustreznem primeru.

Člen 291

Zaščita kupcev, ki so tretje osebe

Naslednje pravo se uporablja, kadar zaradi dejanja, ki je bilo opravljeno po sprejetju reorganizacijskega ukrepa ali začetku postopka prenehanja zavarovalnica razpolaga, za nadomestilo, z enim izmed naštetega:

Člen 292

Pravdni postopki v teku

Vplive reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na pravdni postopek v teku glede sredstva ali pravice, ki je bila zavarovalnici odvzeta, urejajo samo predpisi države članice, v kateri je pravdni postopek v teku.

Člen 293

Upravitelji in likvidacijski upravitelji

1.  Imenovanje upravitelja ali likvidacijskega upravitelja dokazuje overjena kopija originalnega sklepa o imenovanju ali drugo potrdilo, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice.

Država članica, kjer želi delovati upravitelj ali likvidacijski upravitelj, lahko zahteva prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov te države članice. Uradne overitve tega prevoda ali podobnega postopka se ne sme zahtevati.

2.  Upravitelji ali likvidacijski upravitelji smejo na ozemlju vseh držav članic izvajati vsa pooblastila, ki jih smejo izvajati na ozemlju matične države članice.

V toku reorganizacijskega ukrepa ali postopka prenehanja so lahko imenovane osebe, ki pomagajo ali, predstavljajo upravitelje in likvidacijske upravitelje, v skladu s predpisi matične države članice, zlasti v državi članici gostiteljici in posebej zaradi pomoči pri premagovanju težav, na katere naletijo upniki v tej državi.

3.  Upravitelji ali likvidacijski upravitelji morajo pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s pravom matične države članice ravnati v skladu s predpisi držav članic, kjer želijo ukrepati, zlasti glede postopkov za unovčenje sredstev in informiranju zaposlenih.

Ta pooblastila ne vključujejo uporabe sile ali pravice do odločanja v sodnih postopkih ali sporih.

Člen 294

Vpis v javni register

1.  Upravitelj, likvidacijski upravitelj ali drug organ ali oseba, ki je pravilno pooblaščena v matični državi članici, lahko zahteva, da se reorganizacijski ukrep ali sklep o postopku prenehanja vpiše v kateri koli ustrezen javni register, ki se vodi v drugih državah članicah.

Če država članica določa obvezni vpis, organ ali oseba iz prvega pododstavka sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi tak vpis.

2.  Stroški vpisa se štejejo kot stroški, ki so nastali v postopku.

Člen 295

Poslovna skrivnost

Vse osebe, ki morajo prejeti ali objavljati informacije v zvezi s postopki, ki so predpisani v členih 270, 273 in 296, so zavezane k varovanju poslovne skrivnosti, kot je ta obveznost predpisana v členih 64 do 69, z izjemo sodnih organov, za katere se uporabljajo veljavni nacionalni predpisi.

Člen 296

Obravnavanje podružnic zavarovalnic tretjih držav

Če ima zavarovalnica tretje države podružnice, ustanovljene v več kot eni državi članici, se vsaka podružnica obravnava neodvisno glede na veljavnost tega naslova.

Pristojni organi in nadzorni organi teh držav članic si prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj.

Podobno si upravitelji ali likvidacijski upravitelji prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj.

NASLOV V

DRUGE DOLOČBE

Člen 297

Pravica do pravnega sredstva

Države članice zagotovijo, da je zoper odločitve, ki so v zvezi z zavarovalnicami ali pozavarovalnicami sprejete po zakonih in drugih predpisih za izvajanje te direktive, na voljo pravica do pravnega sredstva.

Člen 298

Sodelovanje med državami članicami in Komisijo

1.  Države članice med seboj sodelujejo z namenom olajšanja nadzora zavarovanja in pozavarovanja na ozemlju Skupnosti in uporabe te direktive.

2.  Komisija in nadzorni organi držav članic tesno sodelujejo med seboj, da bi olajšali nadzor nad zavarovanjem in pozavarovanjem v Skupnosti in preučili vse težave, ki bi se utegnile pojaviti pri uporabi te direktive.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o vseh večjih težavah, ki so posledica uporabe te direktive.

Komisija in nadzorni organi zadevnih držav članic čim prej preučijo te težave, da bi našli ustrezno rešitev.

Člen 299

Euro

Kadar se ta direktiva sklicuje na eure, je protivrednost v nacionalnih valutah, ki se veljavno uporablja od 31. decembra vsakega leta, vrednost na zadnji dan prejšnjega oktobra, za katero so protivrednosti za eure na voljo v vseh valutah Skupnosti.

Člen 300

Pregled zneskov, izraženih v eurih

▼M5

Zneski, ki so v tej direktivi navedeni v eurih, se posodobijo vsakih pet let, tako da se osnovni znesek v eurih poveča za odstotek spremembe harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin vseh držav članic, ki jih objavi Komisija (Eurostat), v času od 31. decembra 2015 do datuma revizije in se zaokroži na večkratnik od 100 000 EUR.

▼B

Če je sprememba v odstotkih od prejšnjega pregleda manjša od 5 %, se zneski ne pregledajo.

Pregledane zneske Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Pregledane zneske države članice uporabljajo v 12 mesecih po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M5

Člen 301

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES ( 16 ). Ta odbor je odbor v smislu člena Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 4 navedene uredbe.

Člen 301a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 23. maja 2014.

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Pooblastilo iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 ali 308b, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 301b

Klavzula o začetku uporabe regulativnih tehničnih standardov

1.  Do 24. maja 2016 Komisija pri prvem sprejetju regulativnih tehničnih standardov iz členov 50, 58, 75, 86, 92, 97, 111, 135, 143, 244, 245, 248 in 249 ravna po postopku iz člena 301a. Vse spremembe delegiranih aktov ali, po preteku prehodnega obdobja, vsi novi regulativni tehnični standardi se sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.  Pooblastilo iz odstavka 1 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.  EIOPA lahko do 24. maja 2016 Komisiji predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov za prilagoditev delegiranih aktov iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b tehničnemu razvoju na finančnih trgih.

Ta osnutek regulativnih tehničnih standardov je omejen na tehnične vidike delegiranih aktov iz prvega pododstavka, v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 302

Obvestila, predložena pred začetkom veljavnosti zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za skladnost s členi 57 do 63

Ocenjevalni postopek, ki se uporablja za predlagane pridobitve, za katere so bila uradna obvestila iz člena 57 predložena pristojnim organom še pred začetkom veljavnosti zakonov in drugih predpisov, potrebnih zaradi uskladitve s členi 57 do 63, se izvede v skladu z nacionalnim pravom držav članic, veljavnim v času obvestila.

Člen 303

Spremembe direktive 2003/41/ES

Direktiva 2003/41/ES se spremeni:

„2.  Za izračunavanje najmanjšega zneska dodatnega premoženja se uporabljajo predpisi, določeni v členih 17a do 17d.“

„Člen 17a

Razpoložljivi minimalni kapital

1.  Vsaka država od vsake institucije iz člena 17(1), ki se nahaja na njenem ozemlju zahteva, da ima ves čas ustrezni razpoložljivi minimalni kapital glede na njeno celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam v tej direktivi.

2.  Razpoložljivi minimalni kapital je sestavljen iz sredstev institucije, prostih vseh predvidljivih obveznosti, z odštetimi vsemi neopredmetenimi postavkami, vključujoč:

Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti institucije.

3.  Države članice lahko zagotovijo, da razpoložljivi minimalni kapital lahko predstavlja(-jo) tudi:

Za namene točke (a) podrejeni dolžniški kapital izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

4.  Na zahtevo, ki jo podprto z dokazi institucija predloži pristojnemu organu matične države članice in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital predstavlja(-jo) tudi:

Številka iz točke (a) ne sme presegati 3,5 % vsote razlike med ustreznimi glavnicami dejavnosti življenjskega zavarovanja ter poklicnega življenjskega zavarovanja in matematičnimi rezervacijami za vse police, za katere je možno zillmeriziranje. Razlika se zmanjša za znesek neamortiziranih nabavnih stroškov, knjiženih kot aktiva.

5.  Komisija lahko za odstavke 2 do 4 sprejme izvedbene ukrepe, da upošteva razvoj, ki upravičuje tehnične prilagoditve elementov, primernih za razpoložljivi minimalni kapital.

Ti ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21b.

Člen 17b

Zahtevani minimalni kapital

1.  Ob upoštevanju člena 17c se zahtevani minimalni kapital določi, kakor je opredeljeno v odstavkih 2 do 6 v skladu s prevzetimi obveznostmi.

2.  Zahtevani minimalni kapital je enak vsoti naslednjih dveh rezultatov:

4 % delež matematičnih rezervacij, ki se nanašajo na neposredno poslovanje in sprejete obveznosti pozavarovanja brez odbitkov prenosov pozavarovanja, se pomnoži z razmerjem, ki ne sme biti nižje od 85 %, celotnih matematičnih rezervacij brez prenosov pozavarovanja za zadnje poslovno leto do bruto celotnih matematičnih rezervacij;

za police, na katerih rizični kapital ni negativna številka, se 0,3 %delež takšnega kapitala, ki ga sklene institucija, pomnoži z razmerjem, ki ne sme biti nižje od 50 %, celotnega rizičnega kapitala za zadnje poslovno leto, zadržanega kot obveznost institucije po prenosih pozavarovanja in retrocesijah do celotnega ogroženega kapitala brez prenosov pozavarovanja.

Za začasna zavarovanja za primer smrti z najdaljšo dobo treh let znaša delež 0,1 %. Za takšna zavarovanja z dobo od treh do petih let znaša delež 0,15 %.

3.  Za dodatna zavarovanja iz člena 2(3)(a)(iii) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamentain sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ( *1 ) je zahtevani minimalni kapital enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu za institucije, kakor je opredeljeno v členu 17d.

4.  Za zavarovanja s kapitalizacijo iz člena 2(3)(b)(ii) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak 4 % deležu matematičnih rezervacij, izračunanih v skladu z odstavkom 2(a).

5.  Za posle iz člena 2(3)(b)(i) Direktive 2009/138/ES] je zahtevani minimalni kapital enak 1 % njihovih sredstev.

6.  Za zavarovanja, zajeta v členu 2(3)(a)(i) in (ii) Direktive 2009/138/ES in vezana na enote investicijskih skladov, ter za posle iz člena 2(3)(b)(iii), (iv) in (v) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak vsoti naslednjega:

Člen 17c

Zajamčeni kapital

1.  Države članice lahko zagotovijo, da ena tretjina zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 17b oblikuje zajamčeni kapital. Ta kapital sestavljajo postavke iz člena 17a(2) in (3) ter, s soglasjem pristojnega organa matične države članice, člena 17a(4)(b).

2.  Zajamčeni kapital ne sme biti nižji kot 3 milijone EUR. Pri družbah za vzajemno zavarovanje in družbah, ki delujejo po načelu vzajemnosti, lahko vsaka država članica poskrbi za zmanjšanje minimalnega zajamčenega kapitala za 25 %.

Člen 17d

Zahtevani minimalni kapital za namene člena 17b(3)

1.  Zahtevani minimalni kapital se določi bodisi na podlagi letnega zneska premij ali prispevkov bodisi povprečnih zahtevkov na izplačilo odškodnin za pretekla tri poslovna leta.

2.  Višina zahtevanega minimalnega kapitala je enaka višjemu od dveh rezultatov iz odstavkov 3 in 4.

3.  Premijska osnova se izračuna s kosmatimi obračunanimi zavarovalnimi premijami ali prispevki, kakor so izračunani spodaj, ali s kosmatimi prihodki od zavarovalnih premij ali prispevki, glede na to, kaj je višje.

Premije ali prispevki (vključno z dajatvami, dodanimi premijam ali prispevkom), ki se dolgujejo za vse neposredne posle v preteklem poslovnem letu, se združijo.

Tej vsoti se nato doda znesek premij, prejetih za celotno pozavarovanje v preteklem poslovnem letu.

Od te vsote se nato odšteje skupni znesek premij ali prispevkov, ukinjenih v preteklem poslovnem letu, ter skupni znesek davkov in dajatev, ki veljajo za premije ali prispevke, sestavljajoč skupno vsoto.

Tako dobljeni znesek se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 50 milijonov EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 18 % prvega dela in 16 % drugega dela se izračuna in sešteje.

Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom zahtevkov na izplačilo odškodnin, ki jih mora institucija nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom zahetvkov na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %.

4.  Škodna osnova se izračuna takole:

Zneski obračunanih škod, plačanih v zvezi z neposrednimi posli (brez odštetja terjatev, ki bremenijo pozavarovatelje in retrocesionarje) v obdobjih iz odstavka 1, se združijo.

Tej vsoti se doda znesek obračunanih škod v zvezi s pozavarovanji in retrocesijami, prejetimi v istih obdobjih, in znesek škodnih rezervacij, ugotovljenih ob koncu preteklega poslovnega leta za neposredno poslovanje in tudi sprejete obveznosti pozavarovanja.

Od te vsote se odšteje znesek izterjav iz naslova izplačanih odškodnin, realiziranih v obdobjih iz odstavka 1.

Od preostale vsote se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljenih na začetku drugega poslovnega leta, ki je leto pred preteklim poslovnim letom, za katero obstajajo računi, in sicer za neposredna zavarovanja in tudi sprejeta pozavarovanja.

Tretjina tako dobljenega zneska se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 35 milijonov EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 26 % prvega dela in 23 % drugega dela se izračuna in sešteje.

Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora institucija nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %.

5.  Če je zahtevani minimalni kapital, izračunan v odstavkih 2, 3 in 4, nižji od zahtevanega minimalnega kapitala v predhodnem letu, je zahtevani minimalni kapital najmanj enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu v predhodnem letu, pomnoženem z razmerjem zneska škodnih rezervacij ob koncu preteklega poslovnega leta in zneskom škodnih rezervacij na začetku preteklega poslovnega leta. V teh izračunih se uporabljajo čiste škodne rezervacije brez pozavarovanja, vendar pa razmerje ne sme biti v nobenem primeru višje od 1.

„Člen 21a

Pregled zneska zajamčenega kapitala

1.  Znesek v evrih, kakor je določen v členu 17c(2), se pregleda vsako leto, z začetkom 31. oktobra 2012, da se upoštevajo spremembe v usklajenem evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga objavi Eurostat.

Znesek se samodejno prilagodi s povečanjem zneska osnove v evrih za odstotek spremembe v navedenem indeksu v obdobju med 31. decembrom 2009 in datumom pregleda ter se zaokroži na večkratnik 100 000 EUR.

Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 5 %, se prilagoditev ne izvede.

2.  Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagojenem znesku iz odstavka 1.

Člen 21b

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES ( *2 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 304

Podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju

1.  Države članice lahko pooblastijo življenjske zavarovalnice, ki zagotavljajo:

in kjer

za uporabo podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev zahtevanega solventnostnega kapitala, ki je kalibriran z ukrepom tvegane vrednosti v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju lastništva kapitalskih naložb te zavarovalnice, s stopnjo zaupanja, ki imetnikom polic in upravičencem nudi raven zaščite, enako tisti, ki je določena v členu 101, če je pristop iz tega člena uporabljen le za sredstva in obveznosti iz točke (i). V izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala se v celoti upoštevajo ta sredstva in obveznosti, da se oceni učinek razpršenosti, brez poseganja v potrebo po zaščiti interesov imetnikov polic in upravičencev v drugih državah članicah.

Pod pogojem, da to odobrijo nadzorni organi, se pristop iz prvega pododstavka uporabi le, kadar so kapitalske in likvidnostne zahteve ter strategije, postopki, vključno s postopki poročanja zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice glede na upravljanje naložb in obveznosti takšni, da se stalno zagotovi, da je zmožna imeti kapitalske naložbe v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju lastništva kapitalskih naložb te zavarovalnice ali pozavarovalnice. Zavarovalnica ali pozavarovalnica je zmožna dokazati nadzornemu organu, da se ta pogoj preverja s potrebno stopnjo zaupanja, ki imetnikom polic in upravičencem zagotavlja stopnjo zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101.

Zavarovalnice in pozavarovalnice ne uporabijo ponovno pristopa iz člena 105, razen v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju dovoljenja nadzornih organov.

▼M5

2.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2020 predloži poročilo o uporabi pristopa iz odstavka 1 in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. To poročilo opisuje zlasti čezmejni učinek uporabe takšnega pristopa, da bi zavarovalnicam in pozavarovalnicam preprečili regulativno arbitražo.

▼B

NASLOV VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prehodne določbe

Oddelek 1

Zavarovanje

Člen 305

Odstopanja in odprava omejevalnih ukrepov

1.  Države članice lahko zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki 31. januarja 1975 niso izpolnjevale zahtev iz členov 16 in 17 Direktive 73/239/EGS, katerih letni prihodek iz naslova zavarovalnih premij ali dohodek iz prispevkov 31. julija 1978 ni dosegel šestkratne vrednosti zajamčenega kapitala v smislu člena 17(2), oprostijo zahteve za oblikovanje takšnega zajamčenega kapitala pred iztekom poslovnega leta, v katerem prihodek od zavarovalnih premij doseže šestkratno vrednost zajamčenega kapitala. Potem ko preuči rezultate preiskave iz člena 298(2), Svet na predlog Komisije soglasno odloči, kdaj morajo države članice to izjemo opustiti.

2.  Zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ustanovljene v Združenem kraljestvu „by Royal Charter“ ali „by private Act“ ali „by special public Act“, lahko z opravljanjem svoje dejavnosti v pravni obliki, v kateri so bile ustanovljene 31. julija 1973, nadaljujejo za neomejeno obdobje.

Življenjske zavarovalnice, ustanovljene v Združenem kraljestvu po „Royal Charter“ ali „private Act“ ali „special public Act“, lahko z opravljanjem svoje dejavnosti v pravni obliki, v kateri so bile ustanovljene 15. marca 1979, nadaljujejo za neomejeno obdobje.

Združeno kraljestvo sestavi seznam podjetij iz prvega in drugega pododstavka ter ga posreduje drugim državam članicam in Komisiji.

3.  Društva, ki so registrirana v Združenem kraljestvu po „Friendly Societies Acts“, lahko še naprej opravljajo dejavnosti življenjskega zavarovanja in hranilniške posle, ki so jih v skladu z njihovimi poslovnimi cilji opravljali od 15. marca 1979.

4.  Na prošnjo zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, ki izpolnjujejo zahteve iz oddelkov 2, 4 in 5 poglavja VI naslova I, države članice prenehajo uporabljati omejitvene ukrepe, kot so ukrepi v zvezi s hipotekami, depoziti in vrednostnimi papirji.

Člen 306

Pravice, ki jih pridobijo obstoječe podružnice in zavarovalnice

1.  Za podružnice, ki so začele svoje dejavnosti opravljati v skladu z veljavnimi predpisi v državi članici, kjer se nahaja podružnica, pred 1. julijem 1994, se predpostavlja, da zanje velja postopek iz členov 145 in 146.

2.  Člena 147 in 148 ne vplivata na pravice, ki jih pridobijo zavarovalnice, ki so svoje dejavnosti opravljale iz naslova svobode opravljanja storitev pred 1. julijem 1994.

Oddelek 2

Pozavarovanje

Člen 307

Prehodno obdobje za člena 57(3) in 60(6) Direktive 2005/68/ES

Država članica lahko odloži uporabo določb iz člena 57(3) Direktive 2005/68/ES, ki spreminja člen 15(3) Direktive 73/239/EGS, in določb iz člena 60(6) Direktive 2005/68/ES do 10. decembra 2008.

Člen 308

Pridobljene pravice obstoječih pozavarovalnic

1.  Za pozavarovalnice, za katere se uporablja ta direktiva in so pridobile dovoljenje ali bile upravičene za opravljanje dejavnosti pozavarovanja v skladu z določbami držav članic, v katerih so imele svoj sedež pred 10 decembrom 2005, se šteje, da so skladno s členom 14 pridobile dovoljenje.

Vendar so obvezane izpolnjevati določbe te direktive glede izvajanja dejavnosti pozavarovanja in zahtev, določenih v točkah (b) in (d) do (g) člena 18(1), členov 19, 20 in 24 ter oddelkov 2, 3 in 4 poglavja IV naslova I.

2.  Države članice lahko pozavarovalnicam iz odstavka 1, ki do 10 decembra 2005 niso bile v skladu s točko (b) člena 18(1), členoma 19 in 20 ter oddelki 2, 3 in 4 poglavja VI naslova I, v obdobju do 10. decembra 2008, da izpolnijo takšne zahteve.

▼M5

Oddelek 3

Zavarovanje in pozavarovanje

Člen 308a

Postopno uvajanje

1.  Od 1. aprila 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila za odločanje o odobritvi:

2.  Od 1. aprila 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo, na podlagi katerega:

3.  Od 1. julija 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo, na podlagi katerega:

4.  Države članice naložijo zadevnim nadzornim organom, da obravnavajo vloge zavarovalnic in pozavarovalnic za odobritev ali dovoljenje v skladu z odstavkoma 2 in 3. Odločitve nadzornih organov o vlogah za odobritev ali dovoljenje se ne uporabljajo pred 1. januarjem 2016.

Člen 308b

Prehodni ukrepi

1.  Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki do 1. januarja 2016 prenehajo s sklepanjem novih pogodb o zavarovanju ali pozavarovanju in upravljajo izključno svoj obstoječi portfelj z namenom prenehanja svoje dejavnosti, brez poseganja v člen 12 ne veljajo naslovi I, II in III te direktive do datumov, določenih v odstavku 2, kadar:

2.  Za zavarovalnice ali pozavarovalnice iz:

3.  Za zavarovalnice in pozavarovalnice veljajo prehodni ukrepi iz odstavkov 1 in 2 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Odstavka 1 in 2 nobenemu podjetju ne preprečujeta delovanja v skladu z naslovi I, II in III te direktive.

4.  Države članice sestavijo seznam upoštevnih zavarovalnic in pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam.

5.  Države članice zagotovijo, da se v obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice letno ali manj pogosto predložiti podatke iz člena 35(1) do (4), vsako finančno leto skrajša za dva tedna, in sicer s pričetkom najkasneje 20 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegovo finančno leto, ki se konča 30. junija 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do najpozneje 14 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegova finančna leta, ki se končajo 30. junija 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

6.  V obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, se rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice razkriti podatke iz člena 51, vsako finančno leto skrajša za dva tedna, in sicer s pričetkom najpozneje 20 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegovo finančno leto, ki se konča 30. junija 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do najpozneje 14 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegova finančna leta, ki se končajo 30. junija 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

7.  V obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, se rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice vsako četrtletje predložiti podatke iz člena 35(1) do (4), vsako finančno leto skrajša za en teden, in sicer s pričetkom najpozneje osem tednov glede na vsako četrtletje, ki se konča 1. januarja 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do pet tednov glede na vsako četrtletje, ki se konča 1. januarja 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

8.  Države članice zagotovijo, da se odstavki 5, 6 in 7 tega člena smiselno uporabljajo za udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalne holdinge in mešane finančne holdinge na ravni skupine v skladu s členoma 254 in 256, pri čemer se posamezni roki iz odstavkov 5, 6 in 7 podaljšajo za šest tednov.

9.  Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev vključijo v stopnjo 1 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

10.  Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev se vključijo v stopnjo 2 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

11.  V zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, ki vlagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje, ali druge finančne instrumente, ki temeljijo na preoblikovanih posojilih, ki so bila izdana pred 1. januarjem 2011, se zahteve iz člena 135(2) uporabljajo le v okoliščinah, ko se po 31. decembru 2014 dodajo ali zamenjajo nove osnovne izpostavljenosti.

12.  Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 velja naslednje:

13.  Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 se standardni parametri, ki se uporabljajo za lastniške papirje, ki jih podjetje kupi do vključno 1. januarja 2016, kadar se podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s standardno formulo izračuna brez možnosti iz člena 304, izračunajo kot tehtano povprečje:

Teža parametra iz točke (b) prvega pododstavka se na koncu vsakega leta vsaj linearno poveča z 0 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 100 % 1. januarja 2023.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, ki podrobneje določajo zahtevana merila, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, za katere velja prehodno obdobje.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega prehodnega obdobja EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih pri uporabi tega odstavka.

EIOPA Komisiji do 30. junija 2015 predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

14.  Ne glede na člen 138(3) in brez poseganja v odstavek 4 navedenega člena, kadar zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo zahtevano solventno mejo iz člena 16a Direktive 73/239/EGS, člena 28 Direktive 2002/83/ES ali člena 37, 38 oziroma 39 Direktive 2005/68/ES, glede na pravo, ki se uporablja v državi članici na dan, preden se navedene direktive razveljavijo v skladu s členom 310 te direktive, vendar v prvem letu izvajanja te direktive ne upoštevajo zahtevanega solventnostnega kapitala, nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali da zmanjša svoj profil tveganja, da do 31. decembra 2017 zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake tri mesece predloži poročilo o napredku, v katerem navede sprejete ukrepe in napredek pri vzpostavitvi ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali pri zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnem kapitalom od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, do datuma predložitve poročila o napredku.

▼M6

15.  Kadar matične države članice na dan začetka veljavnosti te direktive uporabljajo določbe iz člena 4 Direktive (EU) 2016/2341, lahko te matične države članice še naprej uporabljajo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele zaradi zagotovitve skladnosti s členi 1 do 19, členi 27 do 30, členi 32 do 35 in členi 37 do 67 Direktive 2002/83/ES, kot velja na dan 31. decembra 2015, in sicer v prehodnem obdobju do 31. decembra 2022.

Kadar matična država članica še naprej uporablja navedene zakone in druge predpise, zavarovalnice te matične države članice izračunajo zahtevani solventnostni kapital kot vsoto naslednjega:

Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, ali bi bilo treba obdobje iz prvega pododstavka podaljšati, pri čemer upošteva spremembe v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki izhajajo iz te direktive.

▼M5

16.  Države članice lahko dovolijo končni matični zavarovalnici ali pozavarovalnici, da v obdobju do 31. marca 2022 zaprosijo za odobritev notranjega modela skupine, ki se uporablja za del skupine, če imata tako zavarovalnica ali pozavarovalnica kot končna matična zavarovalnica ali pozavarovalnica sedež v isti državi članici in če ta del predstavlja samostojen del, katerega profil tveganja se bistveno razlikuje od preostanka skupine.

17.  Ne glede na člen 218(2) in (3) se prehodne določbe iz odstavkov 8 do 12 in 15 tega člena in členov 308c, 308d in 308e smiselno uporabljajo na ravni skupine.

Ne glede na člen 218(2), (3) in (4) se prehodne določbe iz odstavka 14 tega člena smiselno uporabljajo na ravni skupine ter v primeru, da udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice ali zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini upoštevajo prilagojeno solventnost iz člena 9 Direktive 98/78/ES, ne upoštevajo pa zahtevanega solventnostnega kapitala skupine.

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, v katerih navede spremembe solventnosti skupine, kadar se uporabljajo prehodne določbe iz odstavka 13 tega člena, ki se nanašajo na:

Člen 308c

Prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, za dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti uporabijo prehodno prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer.

2.  Za vsako valuto se prilagoditev izračuna kot delež razlike med:

Kadar so države članice sprejele zakone in druge predpise v skladu s členom 20(1)(B)(a)(ii) Direktive 2002/83/ES, se obrestna mera iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka določi z uporabo metode, ki jo je zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabljala na zadnji dan uporabe Direktive 2002/83/ES.

Delež iz prvega pododstavka se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, je ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz točke (b) ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz člena 77d.

3.  Dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti zajemajo le zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

4.  Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

Člen 308d

Prehodni ukrep glede zavarovalno-tehničnih rezervacij

1.  Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah uporabijo prehodni odbitek. Ta odbitek se lahko uporabi na ravni homogenih skupin tveganj iz člena 80.

2.  Prehodni odbitek ustreza deležu razlike med naslednjima dvema zneskoma:

Največji odbitni delež se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice na prvi dan veljavnosti te direktive uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, se znesek iz točke (a) izračuna s prilagoditvijo za nestanovitnost na ta dan.

3.  Pod pogojem, da to predhodno odobri nadzorni organ ali na njegovo pobudo, se zneski pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah, vključno, kjer je to potrebno, z zneskom prilagoditve za nestanovitnost, uporabljeni za izračun prehodnega odbitka iz odstavka 2(a) in (b), lahko preračunajo vsakih 24 mesecev ali pogosteje, če se profil tveganja podjetja bistveno spremeni.

4.  Odbitek iz odstavka 2 lahko nadzorni organ omeji, če bi njegova uporaba povzročila zmanjšanje zahtev v zvezi s finančnimi viri, ki veljajo za podjetje, če bi jih primerjali s tistimi, ki se izračunajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki so sprejeti na podlagi Direktive 73/239/EGS, Direktive 2002/83/ES in Direktive 2005/68/ES na dan, preden se navedene direktive razveljavijo na podlagi člena 310 te direktive.

5.  Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

Člen 308e

Načrt postopnega uvajanja prehodnih ukrepov glede netveganih obrestnih mer in zavarovalno-tehničnih rezervacij

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo prehodne ukrepe iz člena 308c ali 308d, obvestijo nadzorni organ takoj, ko opazijo, da ne bodo izpolnjevale zahtev o zahtevanem solventnostnem kapitalu, če ne bodo uporabile prehodnih ukrepov. Nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo po preteku prehodnega obdobja zagotovila skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

V dveh mesecih od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica brez uporabe omenjenih prehodnih ukrepov predloži nadzornemu organu načrt postopnega uvajanja, v katerem so navedeni načrtovani ukrepi za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali za zmanjšanje njegovega profila tveganja zaradi zagotovitve skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica lahko med prehodnim obdobjem načrt postopnega uvajanja posodobi.

Zadevne zavarovalnice in pozavarovalnice predložijo letno poročilo svojemu nadzornemu organu, v katerem navedejo sprejete ukrepe in doseženi napredek pri zagotovitvi skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Nadzorni organi razveljavijo odobritev uporabe prehodnih ukrepov, če poročilo o napredku pokaže, da je skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja nerealistična.

▼B

POGLAVJE II

Končne določbe

Člen 309

Prenos

▼M5

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 4, 10, 13, 14, 18, 23, 26 do 32, 34 do 49, 51 do 55, 67, 68, 71, 72, 74 do 85, 87 do 91, 93 do 96, 98, 100 do 110, 112, 113, 115 do 126, 128, 129, 131 do 134, 136 do 142, 144, 146, 148, 162 do 167, 172, 173, 178, 185, 190, 192, 210 do 233, 235 do 240, 243 do 258, 260 do 263, 265, 266, 303 in 304 ter prilogama III in IV, do 31. marca 2015. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.

▼M2

Zakoni in drugi predpisi iz prvega pododstavka se uporabljajo od ►M4  1. januarja 2016 ◄ .

▼B

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

▼M5

Ne glede na drugi pododstavek države članice od 1. aprila 2015 izvajajo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 308a.

▼B

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 310

Razveljavitev

Direktive 64/225/EGS, 73/239/EGS, 73/240/EGS, 76/580/EGS, 78/473/EGS, 84/641/EGS, 87/344/EGS, 88/357/EGS, 92/49/EGS, 98/78/ES, 2001/17/ES, 2002/83/ES in 2005/68/ES, kakor so bile spremenjene z akti, navedenimi v delu A Priloge VI, so od ►M4  1. januarja 2016 ◄ razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge VI.

Sklicevanje na razveljavljene direktive pomeni sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VII.

▼M5

Člen 310a

Osebje in viri EIOPA

EIOPA oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.

▼M5

Člen 311

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 308a se uporablja od 1. aprila 2015.

Členi 1, 2, 3, 5 do 9, 11, 12, 15, 16, 17, 19 do 22, 24, 25, 33, 57 do 66, 69, 70, 73, 145, 147, 149 to 161, 168 do 171, 174 do 177, 179 do 184, 186 do 189, 191, 193 do 209, 267 do 300, 302, 305 do 308, 308b ter priloge I, II, V, VI in VII se uporabljajo od 1. januarja 2016.

Komisija lahko pred datumom iz tretjega odstavka sprejme delegirane akte ter regulativne in izvedbene tehnične standarde.

▼B

Člen 312

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA I

ZAVAROVALNE VRSTE NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

A.   Razvrstitev nevarnosti po zavarovalnih vrstah

1.   Nezgoda (vključno z nesrečami pri delu in poklicnimi obolenji):

2.   Bolezen:

3.   Kopenska vozila (razen tirnih vozil)

Vsakršna škoda ali izguba:

4.   Tirna vozila

Vsakršna škoda ali izguba tirnih vozil.

5.   Zrakoplovi

Vsakršna škoda ali izguba zrakoplovov.

6.   Plovila (morska, jezerska ter rečna in kanalska plovila)

Vsakršna škoda ali izguba:

7.   Blago pri prevozu (vključno s trgovskim blagom, prtljago in vsem drugim blagom)

Vsakršna škoda ali izguba blaga pri prevozu ali prtljage, ne glede na obliko prevoza.

8.   Požar in elementarne nesreče

Vsakršna škoda ali izguba premoženja (razen premoženja iz zavarovalnih vrst 3, 4, 5, 6 in 7) zaradi:

9.   Druga škoda na premoženju

Vsakršna škoda ali izguba premoženja (razen premoženja iz zavarovalnih vrst 3, 4, 5, 6 in 7) zaradi toče ali pozebe, ter kakšnega drugega vzroka kot na primer tatvine razen tistih iz zavarovalne vrste 8.

10.   Odgovornost pri uporabi motornih vozil

Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe motornih vozil, ki obratujejo na kopnem (vključno s prevozniško odgovornostjo).

11.   Odgovornost pri uporabi zrakoplovov

Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe zrakoplovov (vključno s prevozniško odgovornostjo).

12.   Odgovornost pri uporabi plovil (morska, jezerska ter rečna in kanalska plovila)

Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe ladij, plovil ali čolnov na morju, jezerih, rekah ali kanalih (vključno s prevozniško odgovornostjo).

13.   Splošna odgovornost

Vse vrste odgovornosti razen tistih iz zavarovalnih vrst 10, 11 in 12.

14.   Kredit:

15.   Kavcija:

16.   Različne finančne izgube:

17.   Stroški postopka

Stroški odvetnika in stroški sodnega postopka.

18.   Zavarovanje pomoči

Pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju, ko so odsotne od svojega doma ali običajnega prebivališča.

B.   Opis dovoljenj, izdanih za več kot eno zavarovalno vrsto

Dovoljenja, ki hkrati krijejo naslednje zavarovalne vrste, se poimenujejo:

---

PRILOGA II

ZAVAROVALNE VRSTE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

---

PRILOGA III

PRAVNE OBLIKE PODJETIJ

A.   Oblike zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje:

▼M3

▼B

▼M5

▼B

B.   Oblike življenjskih zavarovalnic:

▼M3

▼B

▼M5

▼B

C.   Oblike pozavarovalnic:

▼M3

▼B

▼M5

▼B

---

PRILOGA IV

STANDARDNA FORMULA ZA IZRAČUN ZAHTEVANEGA SOLVENTNOSTNEGA KAPITALA (SCR)

1.   Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala

Osnovni zahtevani solventnostni kapital iz člena 104(1) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje modul tveganja i, SCRj označuje modul tveganja j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

Faktor Corr i, j označuje postavko iz vrstice i in stolpca j naslednje korelacijske tabele:

2.   Izračun modula tveganja neživljenjskega zavarovanja

Modul tveganja za neživljenjsko zavarovanje iz člena 105(2) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje podmodul i, SCRj označuje podmodul j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

3.   Izračun modula tveganja življenjskega zavarovanja

Modul tveganja življenjskega zavarovanja iz člena 105(3) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje podmodul i, SCRj označuje podmodul j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

4.   Izračun modula tržnega tveganja

Struktura modula tržnega tveganja

Modul tržnega tveganja iz člena 105(5) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje podmodul i, SCRj označuje podmodul j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

---

PRILOGA V

SKUPINE ZAVAROVALNIH VRST NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA ZA NAMENE ČLENA 159

---

PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljene direktive s seznamom njihovih poznejših sprememb

(iz člena 310)

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 310)

---

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

---

( 1 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (OJ L 354, 23.12.2016, str. 37).

( 2 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

( 3 ) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

( 4 ) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

( 5 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

( 6 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

( 7 ) UL L 375, 31.12.1985, str. 3.

( 8 ) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

( 9 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 10 ) Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

( 11 ) UL L 126, 12.5.1984, str. 20.

( 12 ) UL L 78, 26.3.1977, str. 17.

( 13 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

( 14 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

( 15 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

( 16 ) Sklep Komisije 2004/9/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine (UL L 3, 7.1.2004, str. 34).

( *1 ) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.“

( *2 ) UL L 3, 7.1.2004, str. 34.“

( 17 ) Uredba Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) (UL L 207, 18.8.2003, str. 1).