„mednarodne konvencije“ pomeni najnovejši različici naslednjih konvencij, vključno z njunimi protokoli in spremembami:

„Kodeks o neokrnjeni stabilnosti“ pomeni najnovejšo različico „Kodeksa o neokrnjeni stabilnosti za vse vrste ladij, zajete v instrumentih IMO“, ki ga vsebuje Resolucija Skupščine IMO A.749(18) z dne 4. novembra 1993, ali „Mednarodnega kodeksa o neokrnjeni stabilnosti iz leta 2008“, ki ga vsebuje Resolucija IMO MSC.267(85) z dne 4. decembra 2008;

„Kodeks o visokohitrostnih plovilih“ pomeni „Mednarodni kodeks o varnosti visokohitrostnih plovil“ iz Resolucije MSC 36(63) Odbora za pomorsko varnost IMO z dne 20. maja 1994 ali „Mednarodni kodeks o varnosti visokohitrostnih plovil iz leta 2000“ (Kodeks HSC 2000) iz Resolucije MSC.97(73) Odbora za pomorsko varnost IMO iz decembra 2000, v najnovejših različicah;

„GMDSS“ pomeni Univerzalni pomorski sistem za varnost in stisko na morju, kakor je določen v poglavju IV Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena;

„potniška ladja“ pomeni ladjo, ki prevaža več kakor 12 potnikov;

„RO-RO potniška ladja“ pomeni ladjo, ki prevaža več kakor 12 potnikov, ima prostore za RO-RO tovor ali prostore posebne vrste, kakor je opredeljeno v pravilu II-2/A/2, iz Priloge I;

„visokohitrostno potniško plovilo“ pomeni visokohitrostno plovilo, kakor je opredeljeno v Pravilu X/1 Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena, ki prevaža več kakor 12 potnikov, z izjemo potniških ladij razreda B, C ali D, ki opravljajo notranje potovanje v morskem območju, kadar:

▼M3

▼B

„nova ladja“ pomeni ladjo, katere gredelj je bil položen ali ki je bila v podobni fazi konstrukcije 1. julija 1998 ali po tem datumu; „podobna faza konstrukcije“ pomeni fazo, v kateri:

„obstoječa ladja“ pomeni ladjo, ki ni nova ladja;

„starost“ pomeni starost ladje, izraženo v številu let po datumu njene dobave;

„potnik“ je vsaka oseba, razen:

„dolžina ladje“, če ni izrecno določeno drugače, pomeni 96 % skupne dolžine vodne črte pri najmanj 85 % najnižje globine prostora, izmerjene od vrha gredlja, ali dolžine s sprednje gredice do osi krmila na vodni črti, glede na večjo vrednost. Na ladjah, načrtovanih z nagibom gredlja, je vodna črta, od katere je merjena ta dolžina, paralelna z načrtovano vodno črto;

„višina premca“ pomeni višino ladijskega premca, kot je opredeljena v pravilu 39 Mednarodne konvencije o tovornih črtah iz leta 1966;

„ladja z neprekinjenim krovom“ pomeni ladjo, oskrbljeno z neprekinjenim krovom, ki je izpostavljen vremenu in morju, ki ima stalna sredstva za zapiranje vseh odprtin v predelu na prostem in pod katerim so vse odprtine na straneh ladje opremljene s stalnimi sredstvi za zapiranje, ki so vsaj odporni na vremenske vplive;

neprekinjeni krov je lahko krov, ki ne prepusti vode, ali enakovredna struktura, ki je sestavljena iz prepustnega krova, popolnoma pokrita z neprepustno strukturo takšne moči, da celovito ohrani sposobnost odpornosti na vremenske vplive, in je opremljena z neprepustnimi sredstvi za zapiranje;

„mednarodno potovanje“ pomeni opravljanje potovanj po morju iz pristanišča države članice v pristanišče izven navedene države članice ali obratno;

„notranje potovanje“ pomeni opravljanje potovanj po morju v morskih območjih iz pristanišča države članice v isto ali drugo pristanišče znotraj navedene države članice;

▼M3

„morsko območje“ pomeni katero koli morsko območje ali morsko pot, določeno v skladu s členom 4;

▼B

vendar se pri uporabi predpisov o radijskih zvezah uporabljajo opredelitve morskih območjih, predvidene v pravilu 2 poglavja IV Konvencije SOLAS iz leta 1974, kakor je bila spremenjena;

„pristaniško območje“ pomeni območje, ki ni morsko območje, določeno v skladu s členom 4, kot ga je opredelila država članica, ki je pristojna zanj, in sega do najbolj oddaljenih stalnih pristaniških objektov, ki tvorijo sestavni del pristaniškega sistema, ali do meja, opredeljenih z naravnimi geografskimi značilnostmi, ki ščitijo estuarij ali podobno zaščiteno območje;

„uprava države zastave“ pomeni pristojne organe države, pod zastavo katere ima ladja ali plovilo pravico pluti;

„država pristanišča“ pomeni državo članico, v katere pristanišče ali pristanišča ali iz katere pristanišča ali pristanišč ladja ali plovilo, ki pluje pod zastavo, ki ni zastava te države članice, opravlja notranja potovanja;

„priznana organizacija“ pomeni organizacijo, priznano v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

„milja“ je 1 852 metrov;

„značilna višina valov“ je povprečna višina zgornje tretjine višine valov, opazovane v danem obdobju;

„osebe z zmanjšano mobilnostjo“ pomeni osebe, ki imajo posebne težave pri uporabi javnega prevoza, vključno s starejšimi osebami, invalidi, osebami s prizadetimi čutili in uporabniki invalidskih vozičkov, nosečnicami in osebami, ki spremljajo majhne otroke;

„jadrnica“ pomeni ladjo, ki jo poganjajo jadra, četudi je opremljena z mehaničnim pogonom za pomožno uporabo in uporabo v sili;

„enakovredni material“ pomeni aluminijevo zlitino ali kateri koli drug negorljiv material, ki ob koncu ustrezne izpostavljenosti standardnemu preskusu požarne varnosti sam po sebi ali zaradi svoje izolacije ohranja lastnosti strukture in celovitosti, enakovredne jeklu;

„standardni preskus požarne varnosti“ pomeni preskus, pri katerem so vzorci ustreznih pregrad ali krovov v preskusni peči izpostavljeni temperaturam, ki približno ustrezajo standardni krivulji temperature in časa v skladu s preskusno metodo, določeno v najnovejši različici Mednarodnega kodeksa za uporabo postopkov požarnega preskusa iz leta 2010, ki ga vsebuje Resolucija IMO MSC.307(88) z dne 3. decembra 2010;

„tradicionalna ladja“ pomeni katero koli vrsto zgodovinske potniške ladje, zasnovane pred letom 1965, in njihove kopije, izdelane predvsem iz prvotnih materialov, vključno s tistimi, ki so namenjene spodbujanju in promociji tradicionalnih spretnosti in mornarskih veščin, ki skupaj tvorijo žive kulturne spomenike, s katerimi se upravlja v skladu s tradicionalnimi načeli pomorstva in tehnike;

„jahta za prosti čas ali plovilo za prosti čas“ pomeni plovilo, ki se ne uporablja v gospodarske namene, ne glede na pogon;

„pomožno plovilo“ pomeni čoln na ladji, ki se uporablja za prevažanje več kot 12 potnikov z mirujoče potniške ladje na obalo in nazaj;

„priobalna oskrbovalna ladja“ pomeni ladjo, ki se uporablja za prevoz in namestitev industrijskih delavcev, ki na krovu ne opravljajo dela, bistvenega za delovanje ladje;

„priobalno oskrbovalno plovilo“ pomeni plovilo, ki se uporablja za prevoz in namestitev industrijskih delavcev, ki na krovu ne opravljajo dela, bistvenega za delovanje plovila;

„popravila, predelave in spremembe večjega pomena“ pomeni karkoli od naslednjega:

država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o svoji odločitvi in jo obrazloži;

Komisija preuči, ali je iz razlogov velike nevarnosti za varnost in okolje prekinitev dodatnih ukrepov upravičena;

Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, ali je odločitev države članice, s katero se plovba s tako ladjo ali plovilom prekine ali naloži dodatne ukrepe, upravičena zaradi velike nevarnosti za varnost življenja, premoženja ali okolja, in ki, če prekinitev ali naložitev dodatnih ukrepov ni upravičena, vsebuje njeno odločitev, ki od zadevne države članice zahteva umik prekinitve ali ukrepov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Poglavje II-1: Del A-1 se sklicuje na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz leta 2006.

Poglavje II-1: Dela A in B se sklicujeta na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz let 1996/1998.

Poglavje II-2: Pravili II-2/A/1 in II-2/A/2 iz Dela A se sklicujeta na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz let 1999/2000. Tretji odstavek pravila II-2/A/1 se sklicuje na Del F (Drugačna zasnova in rešitve) spremenjenega poglavja II-2 (spremembe iz leta 2000) Konvencije SOLAS iz leta 1974 za nove ladje, zgrajene 1. januarja 2003 ali pozneje. Poglavje II-2: Pravila II-2/A/3 do II-2/A/16 dela A in pravila II-2/B/1 do II-2/B/18 dela B se sklicujejo na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz let 1996/1998.

Poglavje III: Navedeni so sklici na spremembe Konvencije SOLAS iz let 1996/1998 in 2001–2003.

Dolžina ladje je dolžina, merjena med navpičnima črtama skozi skrajni točki najvišje pregradne tovorne črte.

Širina ladje je največja širina med zunanjimi robovi reber na najvišji pregradni tovorni črti ali pod njo.

Ugrez je navpična razdalja od zgornjega roba kobilice na polovici dolžine ladje do zadevne pregradne tovorne črte.

Nosilnost je razlika v tonah med izpodrivom ladje na poletni tovorni črti v vodi s specifično težo 1,025 in težo prazne ladje.

Teža prazne ladje je izpodriv ladje v tonah brez tovora, goriva, mazalnega olja, balastne vode, sladke vode in napajalne vode v rezervoarjih, zalog potrošnega materiala ter potnikov, posadke in njihovega imetja.

Pregradni krov je najvišji krov, do katerega dosegajo prečne neprepustne pregrade.

Mejna ugrezna črta je na boku označena črta, ki leži najmanj 76 mm pod zgornjim robom pregradnega krova.

Poplavnost prostora je odstotni delež prostora, ki ga lahko zalije voda. Prostornina prostora, ki sega nad mejno ugrezno črto, se meri samo do višine te črte.

Strojnica je prostor, ki sega od zgornjega roba kobilice do mejne ugrezne črte ter med končnima glavnima prečnima neprepustnima pregradama in obsega prostore, v katerih so glavni in pomožni pogonski stroji ter kotli, ki so namenjeni za potrebe pogona.

Prostori za potnike so prostori, ki so predvideni za namestitev potnikov in njihovo uporabo, razen prostorov za prtljago, zaloge, živež in poštne pošiljke.

Neprepusten v zvezi s konstrukcijo pomeni zmožen preprečiti prehod vode skozi konstrukcijo v kateri koli smeri pri tlaku vode, ki bi lahko nastal v nepoškodovanem ali poškodovanem stanju.

Odporen na vremenske vplive pomeni, da voda ne bo prodrla v ladjo pod nobenimi pogoji na morju.

Ro-ro potniška ladja pomeni potniško ladjo z ro-ro prostori za tovor ali prostori posebne kategorije, kot so opredeljeni v pravilu II-2/A/2.

Pogon krmilne naprave je:

Pomožna krmilna naprava je naprava, razen katerega koli dela glavne krmilne naprave, ki je potrebna za krmiljenje ladje v primeru okvare glavne krmilne naprave, vendar ne vključuje krmilne ročice, kvadranta ali sestavnih delov, ki služijo enakemu namenu.

Normalni plovni in bivalni pogoji so pogoji, v katerih so ladja kot celota, stroji, naprave, sredstva in pripomočki, ki zagotavljajo pogon, sposobnost krmarjenja, varno plovbo, varnost pred požarom in poplavo, notranje in zunanje komunikacije ter signale, in sredstva za evakuacijo, vitli rešilnih čolnov ter predvidene naprave za udobno bivanje brezhibni in normalno delujejo.

Izredne razmere so razmere, v katerih katere koli storitve, potrebne za normalne plovne in bivalne pogoje, ne delujejo zaradi izpada glavnega vira električne energije.

Glavni vir električne energije je vir, namenjen oskrbi z električno energijo glavne stikalne plošče za razvod do vseh naprav, ki so potrebne za ohranjanje ladje v normalnih plovnih in bivalnih pogojih.

Stanje popolnega mirovanja ladje je stanje, ko glavni pogonski stroj, kotli in pomožne naprave ne delujejo zaradi pomanjkanja energije.

Glavna generatorska postaja je prostor, v katerem je nameščen glavni vir električne energije.

Glavna stikalna plošča je stikalna plošča, ki se napaja neposredno iz glavnega vira električne energije in je namenjena oskrbi porabnikov na ladji z električno energijo.

Zasilna stikalna plošča je stikalna plošča, ki se v primeru izpada glavnega električnega napajalnega sistema neposredno napaja iz zasilnega vira električne energije ali prehodnega vira zasilne energije in je namenjena oskrbi zasilnih naprav z električno energijo.

Zasilni vir električne energije je vir električne energije, namenjen za napajanje zasilne stikalne plošče v primeru izpada napajanja iz glavnega vira električne energije.

Največja potovalna hitrost pri vožnji naprej je največja konstrukcijsko določena hitrost, ki jo ladja vzdržuje med plovbo pri največjem ugrezu ladje.

Največja hitrost vzvratne vožnje je hitrost, ki jo ladja lahko predvidoma doseže pri največji konstrukcijsko določeni moči vzvratne vožnje pri največjem ugrezu ladje.

Strojnice so vse strojnice kategorije A in drugi prostori, v katerih so pogonski stroji, kotli, naprave za tekoče gorivo, parni stroji in motorji z notranjim zgorevanjem, generatorji in večji električni stroji, črpalne postaje za gorivo, stroji za hlajenje, stabilizacijo, prezračevanje in klimatizacijo, podobni prostori ter dostopi do njih.

Strojnice kategorije A so vsi prostori in dostopi do teh prostorov, v katerih so:

Pogonski sistem krmila je hidravlična oprema, namenjena oskrbi z energijo za obračanje krmilne osi, ki jo sestavljajo pogonske enote krmilnega gonila, pripadajoči cevovodi in oprema ter pogon krmila. Pogonski sistemi krmila si lahko delijo skupne mehanske elemente, tj. krmilno ročico, kvadrant in krmilno gred ali sestavne dele, ki služijo istemu namenu.

Nadzorne postaje so prostori, v katerih so nameščeni ladijska radijska postaja, glavna navigacijska oprema ali zasilni vir energije ali v katerih je naprava za registriranje požara ali protipožarna oprema.

Pravilo II-1/A-1/1 se uporablja za materiale, ki se uporabljajo za konstrukcijo, stroje, električne napeljave in opremo, ki so zajeti v pravilih v tej prilogi.

Na vseh ladjah je prepovedana nova vgradnja materialov, ki vsebujejo azbest.

Zbirka konstrukcijskih risb, ki prikazujejo ladjo, kot je bila zgrajena, in drugih načrtov, ki prikazujejo naknadne spremembe konstrukcije, se hrani na krovu ladij, zgrajenih 1. januarja 2012 ali pozneje.

Dodatno zbirko takih risb hrani podjetje na kopnem, kot je opredeljeno v pravilu IX/1.2 Konvencije SOLAS iz leta 1974.

Sklic na okrožnico IMO MSC/Circ.1135 o „konstrukcijskih risbah, ki jih je treba hraniti na krovu ladje in na kopnem“.

Ladje so opremljene s sistemi, opremo in priborom z zadostno varno delovno obremenitvijo, da omogočajo varno izvajanje vseh postopkov pri vleki in privezu, ki so povezani z normalnim delovanjem ladje.

Sistemi, oprema in pribor, zagotovljeni v skladu z odstavkom 1, ustrezajo standardom, ki so skladni s klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava v skladu s členom 11(2) Direktive 2009/15/ES.

Sklic na okrožnico IMO MSC/Circ.1175 o „Smernicah o opremi za vleko in privez na ladjah“.

Na vsakem kosu pribora ali opreme, zagotovljenem v skladu s tem pravilom (II-1/A-1/3), so jasno označene morebitne omejitve, povezane z njegovo varno uporabo, pri tem pa se upošteva, kako trdno je pritrjen na ladijsko konstrukcijo.

Ladje z bruto tonažo 1 600 ali več so izdelane tako, da se zmanjša hrup na krovu in pred njim zaščiti osebje v skladu s Kodeksom IMO o ravneh hrupa na ladjah, ki ga je sprejel Odbor za pomorsko varnost z Resolucijo MSC.337(91), kot bi jo spremenil IMO.

Ladje imajo postopek za vleko v sili. Tak postopek je shranjen na krovu ladje za uporabo v izrednih razmerah in temelji na obstoječih ureditvah in opremi, ki je na voljo na ladji.

Postopek (glej „Smernice za lastnike/upravljavce o pripravi postopkov za vleko v sili“ (MSC.1/Circ.1255) vključuje:

Površina pod krivuljo ročice vzravnalnega momenta (krivulja GZ) ni manjša od:

Ročica vzravnalnega momenta GZ je vsaj 0,20 metra pri nagibnem kotu, enakem ali večjem od 30°.

Največja ročica vzravnalnega momenta GZ nastopi pri nagibnem kotu, za katerega je zaželeno, da je večji od 30°, nikakor pa manjši od 25°.

Začetna prečna metacentrična višina ni manjša od 0,15 metra.

Poplavna dolžina za določeno točko je največji del dolžine ladje s središčem v zadevni točki, ki je lahko poplavljen ob spodaj navedeni predpostavki poplavnosti, da ladja ni potopljena pod mejno ugrezno črto.

Na ladjah, ki nimajo neprekinjenega pregradnega krova, se lahko poplavna dolžina za vsako točko določi na podlagi predpostavljene neprekinjene mejne ugrezne črte, ki v nobeni točki ni manj kot 76 mm oddaljena od zgornje površine krova na boku ladje, do katere so zadevne pregrade in zunanja oplata neprepustno izvedene.

Če je del predpostavljene mejne ugrezne črte znatno pod krovom, do katerega so izvedene pregrade, lahko uprava države zastave dovoli manjša odstopanja pri neprepustnosti za tiste dele pregrad, ki so nad mejno ugrezno črto in neposredno pod višjim krovom.

Če v enem ali več delih ladje neprepustne pregrade segajo do višjega krova kot v ostalem delu ladje in se to povečanje višine pregrade želi izkoristiti pri izračunu poplavne dolžine, se smejo uporabiti ločene mejne ugrezne črte za vsak takšen del ladje pod pogojem:

Dolžina enega oddelka sme biti večja od dovoljene dolžine, določene v skladu s pravilom II-1/B-2/4, če skupna dolžina vsake dvojice oddelkov, ki jo tvorita zadevni in sosednji oddelek, ne presega manjše vrednosti izmed poplavne dolžine in dvojne dovoljene dolžine.

Ena od glavnih prečnih pregrad ima lahko vdolbino, če so vsi deli vdolbine med dvema navpičnima ravninama na obeh straneh ladje na razdalji od zunanje oplate, ki je enaka petini širine ladje, in na višini najvišje pregradne tovorne črte, merjeno pravokotno na simetralo ladje. Če je kateri koli del vdolbine zunaj navedenih meja, se šteje za stopnico v skladu z odstavkom 6.

Če ima katera od glavnih prečnih pregrad vdolbino ali stopnico, se pri določanju pregrajevanja uporabi ekvivalentna ravna pregrada.

Če je glavni prečni neprepustni oddelek tudi sam pregrajen in če se lahko uprava države zastave prepriča, da po predpostavljeni bočni poškodbi, ki bi segala v dolžino 3,0 metra plus 3 % dolžine ladje ali 11,0 metra ali 10 % dolžine ladje, kar je najmanj, ne bo poplavljena vsa prostornina glavnega oddelka, se lahko dovoli sorazmerna prilagoditev dovoljene dolžine, ki bi bila sicer potrebna za takšen oddelek. V takem primeru količina dejanskega vzgona, predpostavljenega na nepoškodovani strani, ne sme biti večja od predpostavljenega vzgona na poškodovani strani.

Ta odstavek se uporabi le, če zaradi tega ni pričakovati preprečitve izpolnjevanja pravila II-1/b-2/8.

Ena od glavnih prečnih pregrad lahko ima stopnico, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Na ladjah dolžine najmanj 100 metrov je ena glavnih prečnih pregrad za prestrezno pregrado postavljena tako, da njena oddaljenost od premčne navpičnice ne znaša več od dovoljene dolžine oddelka.

Če je razdalja med dvema glavnima sosednjima prečnima pregradama ali njunima ekvivalentnima ravnima pregradama ali razdalja med navpičnimi ravninami, ki gredo skozi najbližje stopničaste dele pregrad, manjša od 3,0 metra plus 3 % dolžine ladje ali 11,0 metra ali 10 % dolžine ladje, kar je najmanj, se šteje, da je samo ena od teh pregrad del pregrajevanja ladje.

Če je zahtevani faktor pregrajevanja enak 0,50, skupna dolžina katerih koli dveh sosednjih oddelkov ne sme biti večja od poplavne dolžine.

V vseh pogojih delovanja mora biti zagotovljena takšna stabilnost v nepoškodovanem stanju, da ladja lahko vzdrži popolno poplavljanje katerega koli glavnega oddelka, za katerega se zahteva, da je v okviru poplavne dolžine.

Če sta dva sosednja glavna oddelka ločena s stopničasto pregrado, ki ustreza določbam pododstavka 6.1 pravila II-1/B-2/7, je stabilnost v nepoškodovanem stanju takšna, da ladja lahko vzdrži poplavljanje teh dveh sosednjih glavnih oddelkov.

Če je zahtevani faktor pregrajevanja 0,50, mora biti stabilnost v nepoškodovanem stanju takšna, da ladja lahko vzdrži poplavljanje katerih koli dveh sosednjih oddelkov.

Zahteve iz pododstavka.1 se določijo z izračunom v smislu odstavkov.3,.4 in.6 ter ob upoštevanju razmerij in konstrukcijskih značilnosti ladje ter razporeditve in oblike poškodovanih oddelkov. Pri teh izračunih je treba predpostaviti, da je ladja glede na stabilnost v najbolj neugodnih pogojih delovanja.

Če je predvidena izvedba krovov, notranjih oplat ali vzdolžnih pregrad zadostne neprepustnosti, da močno omejijo vdiranje vode, se take omejitve pri izračunih upoštevajo v ustrezni meri.

Zahtevana stabilnost v končnem stanju po poškodbi in po izravnavi, če je predvidena, se določi na naslednji način:

Kadar nastopi večje napredujoče poplavljanje, to pomeni, kadar povzroči hitro zmanjšanje vzravnalnega momenta za 0,04 metra ali več, se šteje, da se krivulja vzravnalnega momenta konča pri kotu, pri katerem se pojavi napredujoče poplavljanje, območje in površina, navedena v točkah.2.3.1 in.2.3.2, pa se merita do tega kota.

Če ima napredujoče poplavljanje omejen obseg in se ne nadaljuje neprekinjeno ter povzroča sprejemljivo počasno zmanjševanje vzravnalnega momenta za manj kot 0,04 metra, se preostanek krivulje delno priseka ob predpostavki, da je napredujoče poplavljen prostor tako poplavljen od začetka.

V vmesnih fazah poplavljanja mora biti največji vzravnalni moment vsaj 0,05 metra, območje pozitivnih vzravnalnih momentov pa vsaj 7. V vseh primerih je treba predpostavljati le eno razpoko v trupu in le eno prosto površino.

Za izračun stabilnosti poškodovane ladje se uporabijo naslednje vrednosti prostorske in površinske poplavnosti:

Večjo površinsko poplavnost je treba predpostaviti za tiste prostore, ki blizu poškodovane vodne ploskve nimajo veliko prostorov za namestitev potnikov in posadke ali strojev in prostore, ki v glavnem niso zasedeni s kakršno koli večjo količino tovora ali zalog.

Predpostavljeni obseg poškodbe je:

Nesimetrično poplavljanje je treba z ustreznimi ukrepi zmanjšati na najmanjšo mero. Če je treba izravnavati velike kote prečnih nagibov, se, če je to izvedljivo, uporabijo sredstva s samodejnim delovanjem, vendar mora vedno, kadar obstajajo upravljalni elementi naprave za prečno poplavljanje, obstajati možnost upravljanja s takšno napravo z mesta nad pregradnim krovom. Za nove ladje razreda B, C in D največji kot prečnega nagiba po poplavljanju, vendar pred izravnavo, ne sme presegati 15°. Če se zahtevajo naprave za prečno poplavljanje, čas za izravnavo ne sme preseči 15 minut. Ustrezna navodila za uporabo naprav za izravnavo nagiba morajo biti na voljo poveljniku ladje.

Končno stanje ladje po poškodbi in izvedeni izravnavi v primeru nesimetričnega poplavljanja:

Poveljnik ladje mora imeti na voljo podatke, potrebne za ohranitev zadostne stabilnosti ladje v nepoškodovanem stanju v pogojih obratovanja, da lahko ladja vzdrži kritično poškodbo. Na ladjah z napravami za prečno poplavljanje mora biti poveljnik ladje seznanjen s pogoji stabilnosti, na podlagi katerih so opravljeni izračuni prečnega nagiba, in opozorjen, da bi se utegnila ladja ob manj ugodnih pogojih stabilnosti v poškodovanem stanju preveč nagniti.

Podatki iz odstavka.7, ki poveljniku ladje omogočajo, da ohrani zadostno stabilnost ladje v nepoškodovanem stanju, morajo vsebovati informacije o največji dovoljeni višini težišča ladje nad kobilico (KG) ali najmanjši dovoljeni metacentrični višini (GM) za območje ugrezov ali izpodrivov, ki zadostujejo za vključitev vseh pogojev obratovanja. Informacije prikazujejo vpliv različnih prevesov ob upoštevanju obratovalnih omejitev.

Vsaka ladja ima ugrezne lestvice, ki so jasno označene na premcu in krmi. Če ugrezne oznake niso na jasno vidnem mestu ali če obratovalne omejitve določene dejavnosti otežujejo odčitavanje ugreznih oznak, se ladja opremi z zanesljivim sistemom prikaza ugreza, s katerim se lahko določa ugrez na premcu in krmi.

Ko je ladja naložena in preden odpluje, poveljnik ladje določi preves in stabilnost ladje ter se prepriča in zabeleži, da ladja izpolnjuje merila stabilnosti iz ustreznih Pravil. Ugotavljanje stabilnosti ladje se vedno opravi z izračunom. Za ta namen se lahko uporabi elektronski računalnik za izračun nalaganja in stabilnosti ali enakovreden pripomoček.

Uprava države zastave ne sme dovoliti odstopanj od zahtev za stabilnost ladje v poškodovanem stanju, razen če se dokaže, da je v vseh pogojih obratovanja metacentrična višina ladje v nepoškodovanem stanju, ki bi zadostila tem zahtevam, večja od potrebne za predvideno obratovanje ladje.

Odstopanja od zahtev za stabilnost ladje v poškodovanem stanju se smejo dovoliti le izjemoma in pod pogojem, da se uprava države zastave prepriča, da so razmerja, naprave in druge značilnosti ladje najugodnejše za stabilnost ladje po poškodbi, ki se lahko v danih okoliščinah praktično in smiselno sprejmejo.

Obstoječe ro-ro potniške ladje razreda B morajo biti skladne s pravilom II-1/B-2/8 najpozneje na datum prvega rednega pregleda po datumu izpolnitve, ki je predpisan v nadaljevanju, v skladu z vrednostjo A/Amax, kot je opredeljena v Prilogi k okrožnici MSC/Circ.574 „Postopek izračuna za ocenitev lastnosti glede sposobnosti preživetja obstoječih ro-ro potniških ladij, kadar se uporablja poenostavljena metoda, temelječa na pravilu A.265 (VIII)“.

nove ro-ro potniške ladje, ki so registrirane za prevoz 400 oseb ali več, morajo izpolnjevati določbe odstavka.2.3 pravila II-1/B-2/8 ob predpostavki poškodbe kjer koli na dolžini ladje L in

obstoječe ro-ro potniške ladje, ki so registrirane za prevoz 400 oseb ali več, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 najpozneje do datuma prvega rednega pregleda po datumu izpolnitve, ki je predpisan v pododstavku.2.1,.2.2 ali.2.3, odvisno od tega, kateri je najpoznejši:

Ladja je opremljena s pregrado premčnega pretežnega tanka ali prestrezno pregrado, ki je neprepustna do pregradnega krova. Ta pregrada je nameščena na razdalji od premčne navpičnice, ki ni manjša od 5 % dolžine ladje in ni večja od 3 metrov plus 5 % dolžine ladje.

Če kakšen del ladje pod vodno črto sega čez premčno navpičnico, npr. balonasti premec, se razdalje, določene v odstavku 1, merijo od točke:

Če je ladja opremljena z dolgo sprednjo nadgradnjo, je pregrada premčnega pretežnega tanka ali prestrezna pregrada neprepustno podaljšana do naslednjega polnega krova nad pregradnim krovom. Podaljšek je nameščen tako, da izključuje možnost, da bi ga premčna vrata poškodovala, če se poškodujejo ali snamejo.

Za podaljšek, ki se zahteva v odstavku 3, ni potrebna namestitev neposredno nad pregrado pod njim, če vsi deli niso nameščeni pred sprednjo mejo, določeno v odstavku 1 ali odstavku 2.

Na obstoječih ladjah razreda B pa:

Rampe, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih zahtev, se ne štejejo za podaljške prestreznih pregrad.

Vgradijo se tudi pregrada krmnega pretežnega tanka in pregrade, ki ločujejo strojnico od prostorov za tovor in potnike pred strojnico in za njo ter so nepropustne za vodo vse do pregradnega krova. Vendar ni nujno, da pregrada krmnega pretežnega tanka sega do pregradnega krova, če varnost ladje glede na pregrajevanje zaradi tega ni zmanjšana.

Statvene cevi so vedno v neprepustno zaprtih prostorih. Tesnilo statvene cevi je nameščeno v neprepustnem predoru za gred ali kakšnem drugem neprepustnem prostoru, ločenem od prostora za statveno cev in takšne prostornine, da se mejna ugrezna črta ne potopi, če pride do njegove poplavitve zaradi puščanja tesnila statvene cevi.

Ladje z dolžino, manjšo od 50 metrov, morajo imeti dvojno dno, ki sega od pregrade premčnega pretežnega tanka do pregrade zadnjega pretežnega tanka, če je to praktično izvedljivo ter združljivo s konstrukcijo ladje in njenim normalnim delovanjem.

Ladje z dolžino najmanj 50 metrov, vendar manjšo od 61 metrov, morajo imeti dvojno dno, ki sega najmanj od strojnice do pregrade premčnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu te pregrade.

Ladje z dolžino od 61 metrov naprej, vendar manjšo od 76 metrov, morajo imeti dvojno dno vsaj zunaj strojnice, ki sega do pregrad premčnega in krmnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu teh pregrad.

Ladje z dolžino 76 metrov ali več morajo imeti dvojno dno v svojem srednjem delu, ki sega do pregrad premčnega in krmnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu teh pregrad.

Če se zahteva dvojno dno, njegova višina izpolnjuje standarde priznane organizacije, notranje dno pa sega proti bokom ladje na način, da varuje dno ladje do krivine kaluže. Ta zaščita se šteje za zadostno, če presečnica zunanjega roba robne plošče z oplato kaluže nikjer ni pod vodoravno ravnino, ki poteka skozi sečišče s sredino roba prečne diagonalne črte pod kotom 25° do kobilice in jo seka v točki, oddaljeni polovico notranje širine ladje od vzdolžne simetrale.

Majhni bazeni v dvojnem dnu, izvedeni v povezavi z napravami za odvodnjavanje skladišč itd., niso globlji od potrebnega. Globina bazena nikoli ne presega višine dvojnega dna v simetrali ladje minus 460 mm, prav tako ti bazeni ne segajo pod vodoravno ravnino, navedeno v odstavku.5. Vendar je dovoljeno, da bazen na zadnjem koncu predora gredi sega do zunanjega dna. Druge bazene (na primer za mazalno olje pod pogonskimi stroji) lahko uprava države zastave dovoli, če meni, da takšne rešitve zagotavljajo zaščito, enakovredno tisti, ki jo daje dvojno dno v smislu tega pravila (II-1/B-2/10).

Za območje neprepustnih oddelkov srednje velikosti, ki se uporabljajo izključno za prevoz tekočin, se dvojno dno ne zahteva, če po mnenju uprave države zastave varnost ladje v primeru poškodbe njenega dna ali bokov zaradi tega ni manjša.

Ne glede na odstavek.1 tega pravila (II-1/B-2/10) lahko uprava države zastave odobri, da dvojno dno ni potrebno v nobenem delu ladje, v katerem je pregrajevanje izvedeno na podlagi faktorja, ki ni večji od 0,5, če meni, da izvedba dvojnega dna v tem delu ladje ne bi bila v skladu s konstrukcijo in normalnim delovanjem ladje.

Za vzdrževanje predpisane stopnje pregrajevanja se ladji določi tovorna črta, ki ustreza odobrenemu pregradnemu ugrezu, in se označi na njenih bokih na sredi ladje. Če ima ladja prostore, posebno prilagojene bodisi za nastanitev potnikov bodisi za prevoz tovora, ima lahko, če lastnik ladje želi, določeno in označeno eno ali več dodatnih tovornih črt, ki ustrezajo pregradnim ugrezom, ki jih uprava države zastave lahko odobri za posamezne alternativne pogoje obratovanja ladje.

Določene in označene pregradne tovorne črte so vpisane v spričevalo o varnosti potniške ladje in opredeljene z oznako C.1, če je pregradna tovorna črta samo ena.

Če je pregradnih tovornih črt več, se alternativni pogoji opredelijo z oznakami C.2, C.3, C4 itd. ( 5 ).

Nadvodje, ki ustreza vsaki od teh tovornih črt, se meri na istem mestu in od iste črte krova kot nadvodja, določena po veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

Nadvodje, ki ustreza vsaki odobreni pregradni tovorni črti, in pogoji obratovanja ladje, za katere je odobreno, so jasno navedeni v spričevalu o varnosti potniške ladje.

Označbe pregradne tovorne črte v nobenem primeru ne smejo biti nad najvišjo tovorno črto za slano vodo, določeno po trdnosti ladje ali veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

Ne glede na lego označb pregradne tovorne črte ladja v nobenem primeru ne sme biti tako naložena, da bi bila potopljena oznaka tovorne črte, ki ustreza letnemu času in zemljepisnemu položaju po veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

Ladja v nobenem primeru ne sme biti tako naložena, da bi bila potopljena označba pregradne tovorne črte, ki ustreza določenemu potovanju in pogojem obratovanja ladje.

Vsaka neprepustna pregrada, bodisi prečna bodisi vzdolžna, je grajena tako, da lahko z ustreznim faktorjem varnosti vzdrži največji tlak vode, ki utegne nastati, če bi se ladja poškodovala, vendar vsaj tisti tlak, ki ustreza višini vode do mejne ugrezne črte. Konstrukcija teh pregrad je v skladu s standardi priznane organizacije.

Stopnice in vdolbine v pregradah morajo biti neprepustne in enako trdne kot pregrade na teh mestih.

Kjer so rebra ali nosilci speljani skozi neprepustni krov ali neprepustno pregrado, se ta krov ali pregrada konstrukcijsko zatesni brez uporabe lesa ali cementa.

Preizkušanje glavnih oddelkov s polnjenjem z vodo ni obvezno. Če se preizkus s polnjenjem z vodo ne opravi, se opravi preizkušanje z brizganjem, če je to praktično izvedljivo. Ta preizkus se opravi v čim poznejši fazi gradnje ladje. Če preizkušanje z brizganjem ni praktično izvedljivo zaradi možnosti poškodbe strojev, izolacije električnih naprav ali opreme, se lahko namesto tega opravi natančen vizualni pregled zvarov, po potrebi s pomočjo preizkusa prodiranja barve ali ultrazvočnega preizkusa tesnjenja ali enakovrednega preizkusa. V vsakem primeru pa se opravi podroben pregled neprepustnih pregrad.

Premčni pretežni tank, dvojna dna (vključno s predorsko kobilico) ter notranje oplate se preizkusijo z vodo pod tlakom, ki ustreza zahtevam iz odstavka 1.

Tanki, ki so namenjeni za skladiščenje tekočin in so sestavni del pregrajevanja ladje, se preizkusijo glede neprepustnosti z vodo pod tlakom, ki ustreza višini do najvišje pregradne tovorne črte ali pod tlakom, ki ustreza dvema tretjinama višine od zgornjega roba kobilice do mejne ugrezne črte, merjeno v območju tankov, kar je več, pri čemer preizkusni tlak v nobenem primeru ni manjši od tistega, ki ustreza višini vodnega stolpca 0,9 metra nad vrhom tanka; če je preizkušanje z vodo nepraktično, je sprejemljivo preizkušanje s puščanjem zraka, pri čemer imajo tanki zračni tlak, ki ne presega 0,14 bara.

Namen preizkusov, navedenih v odstavkih.4 in.5, je preveriti vodno neprepustnost konstrukcijskih delov pregrajevanja, ne štejejo pa za preizkuse, s katerimi bi ugotavljali, ali je kakšen oddelek primeren za skladišče tekočega goriva ali za druge posebne namene, za katere se lahko zahteva preizkušanje pod težjimi pogoji, odvisno od višine, do katere lahko tekočina sega v zadevnem tanku ali v njegovih priključkih.

Število odprtin v neprepustnih pregradah se zmanjša na najmanjšo možno mero, ob upoštevanju osnovne konstrukcije in pravilnega obratovanja ladje; za te odprtine so predvidena ustrezna sredstva za zapiranje.

Če so cevi, odtoki, električni kabli itd. napeljani skozi neprepustne pregrade, se stori vse potrebno, da se neprepustnost pregrad v celoti ohrani.

Nameščanje ventilov, ki niso sestavni del cevnega sistema, v neprepustne pregrade ni dovoljeno.

Svinec ali drugi materiali, ki niso odporni proti toploti, se ne uporabljajo za sisteme vodnikov, ki so napeljani skozi neprepustne pregrade, če bi poškodba takih vodnikov v primeru požara utegnila povzročiti, da neprepustnost pregrad ne bi bila v celoti ohranjena.

Vrata, prehodi in druge odprtine za prehod niso dovoljeni:

Če v odstavku.3.3 ni drugače določeno, sme biti skozi prestrezno pregrado pod mejno ugrezno črto napeljana samo ena cev, ki je namenjena za pretok tekočine v premčnem pretežnem tanku, pod pogojem, da ima ta cev ventil, ki se zapira z vijakom, zapira in odpira pa se nad pregradnim krovom, in da je ohišje tega ventila pritrjeno na prestrezno pregrado z notranje strani premčnega pretežnega tanka. Sprejemljiva pa je tudi namestitev tega ventila na zadnji strani prestrezne pregrade, če je ventil preprosto dostopen v vseh pogojih obratovanja in prostor, v katerem je nameščen, ni prostor za tovor.

Če je premčni pretežni tank razdeljen za skladiščenje dveh različnih vrst tekočin, sta lahko skozi prestrezno pregrado pod mejno ugrezno črto napeljani dve cevi, ki morata biti nameščeni skladno z odstavkom.3.1, vendar pod pogojem, da ni druge praktične možnosti za namestitev take druge cevi, in ob upoštevanju, da se z dodatnim pregrajevanjem v premčnem pretežnem tanku ohrani varnost ladje.

V prostorih, v katerih so glavni in pomožni pogonski stroji, vključno s kotli, ki so namenjeni za pogon, smejo biti poleg vrat do predorov gredi v vsaki prečni neprepustni pregradi le ena vrata. Če sta vgrajeni dve ali več gredi, morajo biti njihovi predori med seboj povezani z vmesnim prehodom. Med strojnico in prostori s predori smejo biti pri dveh gredeh samo ena vrata, pri več kot dveh gredeh pa samo dvoje vrat. Vsa ta vrata morajo biti drsna in postavljena tako, da imajo čim višji prag. Naprave za ročno upravljanje teh vrat z enega mesta nad pregradnim krovom morajo biti zunaj strojnice.

OBSTOJEČE LADJE RAZREDA B IN NOVE LADJE RAZREDA B, C IN D:

Neprepustna vrata so drsna, na tečajih ali vrata drugega enakovrednega tipa. Niso pa dovoljena vrata, ki so izdelana iz plošč, pritrjenih samo s vijaki, in vrata, ki se zapirajo zaradi lastne teže ali delovanja padajoče uteži.

OBSTOJEČE LADJE RAZREDA B:

Drsna vrata so lahko:

Ročni ali motorni pomik vseh neprepustnih drsnih vrat mora omogočati zapiranje vrat pri bočnem nagibu ladje za 15° na vsako stran. Upoštevati je treba tudi sile, ki lahko delujejo na vsaki strani vrat, v primeru, ko voda teče skozi odprtino in povzroči statični tlak, ki ustreza višini vode najmanj 1 meter na središčnici vrat.

Upravljalni elementi neprepustnih vrat, vključno s hidravličnimi vodi in električnimi kabli, morajo biti tako blizu pregrad, v katerih so nameščena vrata, kolikor je to praktično izvedljivo, da bi se zmanjšala možnost njihove vključenosti v morebitno poškodbo ladje. Položaj neprepustnih vrat in njihovih upravljalnih elementov je tak, da delovanje neprepustnih vrat, ki niso na poškodovanem predelu, ni ovirano, če se poškoduje do ena petina širine ladje, pri čemer se ta razdalja meri pravokotno na središčno ravnino ladje na višini najvišje pregradne tovorne črte.

Vsa neprepustna drsna vrata na ročni in motorni pogon imajo kazalne naprave, ki omogočajo, da se z vsakega oddaljenega upravljalnega mesta ugotovi, ali so odprta ali zaprta. Oddaljena upravljalna mesta so lahko le na poveljniškem mostu, kot zahteva odstavek.7.1.5, in na mestu, na katerem je potrebno ročno upravljanje nad pregradnim krovom, kot zahteva odstavek.7.1.4.

Neprepustna vrata, ki niso v skladu z odstavki.5.1 do.5.5, se zaprejo pred začetkom plovbe in med plovbo ostanejo zaprta; čas njihovega odpiranja v pristanišču in zapiranja pred odhodom iz pristanišča se zapiše v ladijski dnevnik.

Ročno premična drsna vrata se lahko premikajo vodoravno ali navpično. Omogočeno mora biti, da se mehanizem na vratih upravlja z obeh strani in z dostopnega mesta nad pregradnim krovom, in sicer z nepretrganim vrtenjem ročice ali s kakšno drugo napravo za premikanje odobrenega tipa, ki zagotavlja enako varnost. Čas, ki je potreben za popolno ročno zapiranje vrat v pokončnem položaju ladje ne sme presegati 90 sekund.

Drsna vrata na motorni pogon se lahko premikajo vodoravno ali navpično. Če se vrata premikajo na motorni pogon z osrednjega upravljalnega mesta, je naprava za premikanje nastavljena tako, da se lahko vrata premikajo z istim pogonom tudi na mestu, na katerem so vrata, in sicer z obeh strani. Na vsaki strani pregrade se namestijo lokalne ročice za upravljanje pogonske naprave in so postavljene tako, da lahko osebe, ki gredo skozi vrata, držijo obe ročici v legi, ki ustreza odprtim vratom, ne da bi pri tem nehote aktivirale naprave za njihovo zapiranje. Drsna vrata na motorni pogon morajo imeti napravo za ročno premikanje, ki se upravlja na obeh straneh vrat in z dostopnega mesta nad pregradnim krovom, in sicer z nepretrganim vrtenjem ročice ali s kakšno drugo napravo za premikanje odobrenega tipa, ki zagotavlja enako varnost. Obstajati mora zvočna signalna naprava, ki opozarja, kdaj se začno vrata zapirati, in ne preneha, dokler niso vrata popolnoma zaprta. Poleg tega mora biti na območjih z velikim hrupom iz okolja poleg zvočnega alarma pri vratih še občasen vizualni signal.

Vsaka neprepustna drsna vrata z motornim pogonom:

Električna energija, ki je potrebna za drsna neprepustna vrata na motorni pogon, se dovaja iz zasilne stikalne plošče neposredno ali prek namenske razdelilne plošče, ki je nad pregradnim krovom; pripadajoči tokokrogi upravljalnih elementov, kazalnikov in alarmnih naprav pa se napajajo iz zasilne stikalne plošče neposredno ali prek namenske razdelilne plošče, ki je nad pregradnim krovom, obstajati pa mora možnost, da se samodejno napajajo iz prehodnega zasilnega vira električne energije v primeru izpada glavnega ali zasilnega vira električne energije.

Drsna neprepustna vrata na motorni pogon imajo:

Za sisteme, določene v.7.3.1,.7.3.2 in.7.3.3, se zagotovi naslednje:

Pogonski sistemi drsnih neprepustnih vrat na motorni pogon so ločeni od vseh drugih pogonskih sistemov. Posamezen izpad v električnem ali hidravličnem pogonskem sistemu, razen hidravličnega motorja, ne sme preprečiti ročnega upravljanja katerih koli vrat.

Upravljalne ročice so na obeh straneh pregrade na najmanjši višini 1,6 metra nad tlemi in so nameščene tako, da osebe, ki gredo skozi vrata, lahko držijo obe ročici v legi, ki ustreza odprtim vratom, ne da bi pri tem nehote aktivirale mehanizem za njihovo zapiranje. Smer premikanja ročic pri odpiranju in zapiranju vrat je enaka smeri premikanja vrat in je jasno označena. Hidravlične upravljalne ročice za neprepustna vrata v bivalnih prostorih so, če je potreben le en premik za začetek zapiranja vrat, nameščene tako, da z njimi ne morejo upravljati otroci, tj. za panelnimi vrati in z zapahi, ki so nameščeni vsaj 170 cm nad ravnino krova.

Če je izvedljivo, so električna oprema in elementi za neprepustna vrata nameščeni nad pregradnim krovom zunaj nevarnih območij in prostorov.

Ohišja električnih elementov, ki morajo biti nameščena pod pregradnim krovom, imajo ustrezno zaščito pred vdorom vode.

Električni tokokrogi pogonov, upravljalnih elementov, kazalnikov in alarmnih naprav morajo biti zaščiteni pred napakami tako, da okvara enega vratnega tokokroga ne povzroči okvare katerega koli drugega vratnega tokokroga. Kratki stiki ali druge okvare v tokokrogih alarmnih naprav in kazalnikov vrat ne onemogočijo pogona teh vrat. Namestitev je taka, da vdor vode v električno opremo, nameščeno pod pregradnim krovom, ne povzroči odprtja vrat.

Posamezni električni izpad v pogonskih ali upravljalnih sistemih drsnih neprepustnih vrat na motorni pogon ne povzroči odpiranja zaprtih vrat. Razpoložljivost električne energije je treba stalno spremljati na točki električnega tokokroga čim bližje vsakemu motorju, določenemu v odstavku.7.3, kot je to praktično izvedljivo. Izguba takega napajanja bi morala aktivirati zvočni in vizualni alarm na osrednji konzoli za upravljanje na poveljniškem mostu.

Osrednja konzola za upravljanje na poveljniškem mostu mora biti opremljena z glavnim izbirnim stikalom z dvema načinoma upravljanja: način „lokalno upravljanje“, ki omogoča, da se vsa vrata lokalno odprejo in po uporabi lokalno zaprejo brez samodejnega zapiranja, in način „vrata zaprta“, v katerem se vsa odprta vrata samodejno zaprejo. Način „vrata zaprta“ omogoča, da se vrata lokalno odprejo in samodejno ponovno zaprejo ob sprožitvi lokalnega upravljalnega mehanizma. Glavno izbirno stikalo je običajno v položaju „lokalno upravljanje“. Način „vrata zaprta“ se uporablja le v nujnih primerih ali zaradi preizkušanja.

Na osrednji konzoli za upravljanje na poveljniškem mostu je na voljo diagram, ki prikazuje položaj vseh vrat z vizualnimi prikazovalniki, ki kažejo, ali so vrata odprta ali zaprta. Rdeča luč pomeni, da so vrata popolnoma odprta, zelena luč pa pomeni, da so vrata popolnoma zaprta. Kadar se vrata zaprejo daljinsko, rdeča utripajoča luč pomeni vmesni položaj. Kazalni tokokrog je neodvisen od krmilnega tokokroga za vsaka vrata.

Vrat ni mogoče odpreti daljinsko z osrednjega upravljalnega mesta.

Vsa neprepustna vrata morajo biti med plovbo zaprta, razen kadar se lahko med plovbo odprejo, kot je določeno v odstavkih 9.2 in 9.3. Neprepustna vrata širine nad 1,2 metra, dovoljena po odstavku 11, se lahko odprejo le v okoliščinah, podrobno opisanih v navedenem odstavku. Pri vsakih vratih, ki se odprejo v skladu s tem odstavkom, mora obstajati možnost takojšnjega zaprtja.

Neprepustna vrata se lahko odprejo med plovbo, da omogočijo prehod potnikov ali posadke ali kadar delo v neposredni bližini vrat zahteva, da se odprejo. Vrata se morajo nemudoma zapreti, ko je prehod skozi vrata končan ali kadar je opravilo, ki je zahtevalo, da so odprta, končano.

Določena neprepustna vrata so lahko odprta med plovbo samo, če je to nujno potrebno; to pomeni, da je odprtost bistvenega pomena za varno in učinkovito delovanje ladijskih strojev ali za omogočanje normalnega, neomejenega dostopa potnikov skozi prostor za potnike. To določi uprava države zastave po skrbni presoji vpliva na delovanje ladje in možnost preživetja. Neprepustna vrata, za katera je dovoljeno, da ostanejo tako odprta, so jasno določena v informacijah o stabilnosti ladje in so vedno v pripravljenosti za takojšnje zaprtje.

Če se uprava države zastave prepriča, da so takšna vrata bistvena, so lahko neprepustna vrata ustrezne konstrukcije nameščena v neprepustnih pregradah med dvema prostoroma za tovor v medkrovju. Takšna vrata so lahko na tečajih, na kolesih ali drsna, vendar ne smejo biti daljinsko upravljana. Takšna vrata so postavljena na čim večji višini in čim večji oddaljenosti od zunanje oplate, kolikor je to praktično izvedljivo, vendar njihovi zunanji navpični robovi ne smejo biti od zunanje oplate v nobenem primeru oddaljeni manj kot petino širine ladje, pri čemer se ta oddaljenost meri pravokotno na vzdolžno simetralo ladje na višini najvišje pregradne tovorne črte.

Ta vrata se zaprejo pred začetkom potovanja in ostanejo med plovbo zaprta; čas njihovega odpiranja v pristanišču in zapiranja pred odhodom iz pristanišča se zapiše v ladijski dnevnik. Če so kakšna vrata med plovbo dostopna, so opremljena z napravo, ki preprečuje njihovo nedovoljeno odpiranje. Če se zahteva vgradnja takšnih vrat, uprava države zastave obravnava njihovo število in namestitev.

Prenosne plošče na pregradah niso dovoljene, razen v strojnici. Te plošče so na svojem mestu pred izplutjem ladje iz pristanišča in se med plovbo ne snemajo, razen v nujnem primeru po presoji poveljnika. Uprava države zastave lahko dovoli, da se največ ena drsna neprepustna vrata na motorni pogon v vsaki glavni prečni pregradi, ki so večja od tistih, ki so določena v odstavku.7.1.2, zamenjajo s temi prenosnimi ploščami, pod pogojem, da so ta vrata zaprta, preden ladja zapusti pristanišče in ostanejo med plovbo zaprta, razen v nujnem primeru po presoji poveljnika. Za ta vrata ni potrebno, da izpolnjujejo zahteve iz odstavka.7.1.4 glede popolnega zaprtja z ročno napravo v 90 sekundah. Čas njihovega odpiranja in zapiranja, medtem ko je ladja na morju ali v pristanišču, se zapiše v ladijski dnevnik.

To pravilo (II-1/B-2/14) se uporablja za potniške ladje, zgrajene ali prirejene za prevoz tovornih vozil in njihovega spremstva.

Če na takšni ladji skupno število potnikov, vključno z osebjem, ki spremlja vozila, ne presega N = 12 + A/25, če je A = skupna površina (v kvadratnih metrih) prostorov na krovu, ki so namenjeni namestitvi tovornih vozil in kjer prosta višina v prostorih za namestitev in na vhodu v takšne prostore ni manjša od 4 metrov, se za neprepustna vrata uporabljajo določbe odstavka.10 pravila II-1/B-2/13, le da se vrata v neprepustnih pregradah, ki ločujejo prostore za tovor, lahko namestijo na kateri koli višini. Poleg tega so na poveljniškem mostu nameščeni kazalniki, ki avtomatično prikazujejo, ali so posamezna vrata zaprta in vsi zapahi pritrjeni.

Pri uporabi določb iz tega poglavja za takšno ladjo je N največje dovoljeno število potnikov, za katerega je ladja registrirana v skladu s tem pravilom (II-1/B-2/14).

Število odprtin v zunanji oplati je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero, ki je še združljiva s konstrukcijo in pravilnim delovanjem ladje.

Izvedba in učinkovitost naprav za zapiranje vseh odprtin v zunanji oplati ustrezata svojemu namenu in mestu, na katerem so te nameščene.

V skladu z zahtevami veljavne Mednarodne konvencije o tovornih črtah se nobena bočna lina ne namesti v takšen položaj, da bi bil njen spodnji rob pod vzporednico z bočnim robom pregradnega krova, katere najnižja točka je 2,5 % širine ladje ali 500 mm nad najvišjo pregradno tovorno črto, kar je več.

Vse bočne line, katerih spodnji robovi so pod mejno ugrezno črto, so zasnovane tako, da je učinkovito onemogočeno njihovo odpiranje brez dovoljenja poveljnika ladje.

Če je v medkrovju spodnji rob katere koli od bočnih lin iz odstavka.2.3 pod vzporednico z bočnim robom pregradnega krova, katere najnižja točka je 1,4 metra plus 2,5 % širine ladje nad vodno črto ob odhodu ladje iz katerega koli pristanišča, morajo biti vse bočne line tega medkrovja pred odhodom iz pristanišča neprepustno zaprte in zaklenjene ter se jih ne sme odpirati, dokler ladja ne pripluje v naslednje pristanišče. Pri uporabi tega odstavka se po potrebi upošteva ustrezni popravek za sladko vodo.

Bočna okna in njihovi pokrovi, ki med plovbo ne bodo dostopni, se pred izplutjem ladje iz pristanišča zaprejo in zavarujejo.

Število lukenj za odtekanje vode, odtočnih cevi iz sanitarij in drugih podobnih odprtin v zunanji oplati se zmanjša na najmanjšo mero bodisi tako, da se vsaka odtočna odprtina poveže s čim večjim številom sanitarnih in drugih cevi, bodisi na kakšen drug ustrezen način.

Vse odprtine za dotok ali odtok vode, ki so v zunanji oplati, morajo imeti učinkovite in dostopne rešitve, ki preprečujejo nenamerni vstop vode v ladjo.

V skladu z zahtevami veljavne Mednarodne konvencije o tovornih črtah, razen, če ni drugače določeno v odstavku.5, mora biti vsak ločen odtok, ki vodi skozi zunanjo oplato iz prostorov pod mejno ugrezno črto, opremljen z avtomatskim nepovratnim ventilom, ki ima napravo za njegovo neposredno zapiranje z mesta nad pregradnim krovom, ali dva avtomatska nepovratna ventila brez takšne naprave, pod pogojem, da je notranji ventil nameščen nad najvišjo pregradno tovorno črto in je vedno dostopen za pregled v pogojih delovanja.

Če je nameščen ventil z napravo za neposredno zapiranje, mora biti upravljalno mesto nad pregradnim krovom vedno preprosto dostopno, naprava pa ima kazalnik, ki kaže, ali je ventil odprt ali zaprt.

Za odtoke, ki so napeljani skozi zunanjo oplato iz prostorov nad mejno ugrezno črto, se uporabljajo zahteve iz veljavne Mednarodne konvencije o tovornih črtah.

Glavni in pomožni dovodi ali odtoki morske vode v strojnici, ki so povezani z delovanjem strojev, so opremljeni s preprosto dostopnimi ventili, postavljenimi med cevi in zunanjo oplato ali med cevi in ohišja, pritrjena na zunanjo oplato. Ventili se lahko preverjajo lokalno in so opremljeni s kazalniki, ki kažejo, ali so odprti ali zaprti.

NOVE LADJE RAZREDA B, C IN D:

Vse instalacije in ventili na zunanji oplati, ki jih zahteva to pravilo (II-1/B-2/15), so iz jekla, brona ali drugega odobrenega prožnega materiala. Ventili iz navadnega litega železa ali podobnih materialov niso dovoljeni. Vse cevi, za katere velja to pravilo (II-1/B-2/15), so iz jekla ali drugega enakovrednega materiala, ki izpolnjuje zahteve uprave države zastave.

Prehodi za ljudi in za nakladanje, ki so pod mejno ugrezno črto, morajo imeti ustrezno trdnost. Pred izplutjem ladje iz pristanišča se učinkovito zaprejo, zagotovi se njihova neprepustnost, med plovbo pa ostanejo zaprti.

Ti prehodi se nikoli ne namestijo tako, da bi bila njihova najnižja točka pod najvišjo pregradno tovorno črto.

Sprejmejo se vsi razumni in praktično izvedljivi varnostni ukrepi, da se omejita vdiranje in razširjanje vode nad pregradnim krovom. Takšni ukrepi lahko vključujejo postavljanje delnih pregrad ali okvirov. Če so delne neprepustne pregrade in okviri na pregradnem krovu nameščeni neposredno nad glavnimi neprepustnimi pregradami ali blizu njih, so njihovi stiki z zunanjo oplato in s pregradnim krovom izvedeni neprepustno, da se prepreči odtekanje vode vzdolž pregradnega krova, če je ladja poškodovana in nagnjena. Če delna neprepustna pregrada ni v isti ravnini s pregrado pod njo, je del pregradnega krova med njima izveden neprepustno.

Pregradni krov ali kateri koli drug krov nad njim je odporen na vremenske vplive. Vse odprtine na nezaščitenem krovu imajo dovolj visoke in trdne pragove in so opremljene z učinkovitimi sredstvi, ki omogočajo takojšnje zapiranje, odporno na vremenske vplive. Odtočne odprtine v ograji, odprte rešetkaste ograje in odtoki se namestijo, če je to potrebno za hitro odtekanje vode z nezaščitenega krova v vseh vremenskih razmerah.

Pri obstoječih ladjah razreda B je odprti konec cevi za zrak, ki se zaključuje v nadgradnji, vsaj 1 meter nad vodno črto, če je prečni nagib ladje 15°, ali če je ladja nagnjena pod največjim kotom med vmesnimi fazami poplavljanja, kot se ugotavlja z neposrednim izračunom, kar je več. Lahko pa imajo cevi za zrak iz rezervoarjev, razen rezervoarjev za tekoče gorivo, odtok skozi bok nadgradnje. Določbe tega odstavka ne posegajo v določbe veljavne Mednarodne konvencije o tovornih črtah.

Bočne line, prehodi za ljudi in za nakladanje ter druge naprave za zapiranje odprtin v zunanji oplati nad mejno ugrezno črto morajo biti ustrezno načrtovani in izdelani ter imeti zadostno trdnost, pri čemer se upoštevajo prostori, v katerih so nameščeni, in njihove lege glede na najvišjo pregradno tovorno črto.

Učinkoviti notranji pokrovi, izvedeni tako, da se lahko preprosto in učinkovito zaprejo ter da so neprepustni, morajo biti nameščeni na vse bočne line v prostorih pod krovom, ki je neposredno prvi krov nad pregradnim krovom.

Naslednja vrata, ki so nad mejno ugrezno črto, se zaprejo in zaklenejo, preden ladja začne potovanje, ter ostanejo zaprta in zaklenjena, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče:

Ne glede na zahteve iz odstavkov.1.1 in.1.4 lahko uprava države zastave dovoli, da se takšna vrata odprejo po presoji poveljnika, če je to potrebno za upravljanje ladje ali za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov, kadar je ladja varno zasidrana in to ne ogroža njene varnosti.

Poveljnik zagotovi uporabo učinkovitega sistema nadzora in poročanja o zapiranju in odpiranju vrat iz odstavka.1.

Poveljnik pred začetkom potovanja zagotovi, da se v ladijski dnevnik zabeleži čas zadnjega zapiranja vrat iz odstavka.1 in čas odpiranja določenih vrat v skladu z odstavkom.2, kot zahteva pravilo II-1/B-2/22.

Skladno z določbami odstavkov.1.2 in.1.3 je najnižja točka vseh dostopov, ki vodijo v prostore pod pregradnim krovom, najmanj 2,5 metra nad pregradnim krovom;

če so nameščene rampe za vozila, ki omogočajo dostop v prostore pod pregradnim krovom, se lahko njihove odprtine neprepustno zaprejo, da se prepreči vdor vode v spodnje prostore, nameščene pa imajo alarmne naprave ter naprave za javljanje na poveljniškem mostu;

uprava države zastave lahko dovoli namestitev posebnih dostopov do prostorov pod pregradnim krovom, če so potrebni za osnovno delovanje ladje, na primer premikanje strojev in skladišč, pri tem pa so takšni prehodi neprepustni ter imajo nameščene alarmne naprave in naprave za javljanje na poveljniškem mostu;

dostopi iz odstavkov.1.2 in.1.3, se zaprejo, preden ladja zapusti privez in začne potovanje, ter ostanejo zaprti, dokler ladja ne pripluje na naslednji privez;

poveljnik zagotovi uporabo učinkovitega sistema nadzora in poročanja o zapiranju in odpiranju takšnih dostopov iz odstavkov.1.2 in.1.3 ter

preden ladja zapusti sidrišče in začne potovanje, poveljnik zagotovi, da se v ladijski dnevnik zabeleži čas zadnjega zapiranja dostopov iz odstavkov.1.2 in.1.3, kot zahteva pravilo II-1/B-2/22;

nove ro-ro potniške ladje razreda C, krajše od 40 metrov, in nove ro-ro potniške ladje razreda D lahko namesto zahtev odstavkov.1.1 do.1.6 izpolnjujejo zahteve odstavkov.2.1 do.2.3, če je višina pragov vsaj 600 mm na odprtih ro-ro krovih za tovor in vsaj 380 mm na zaprtih ro-ro krovih za tovor.

Vsi dostopi z ro-ro krova, ki vodijo v prostore pod pregradnim krovom, morajo biti odporni na vremenske vplive, na poveljniškem mostu pa se zagotovijo naprave, ki kažejo, ali je dostop odprt ali zaprt;

vsi takšni dostopi morajo biti zaprti, preden ladja zapusti privez in začne potovanje, ter ostanejo zaprti, dokler ladja ne pripluje na naslednji privez;

ne glede na zahteve odstavka.2.2 lahko uprava države zastave dovoli, da so nekateri dostopi med potovanjem odprti, vendar le tako dolgo, kolikor je potrebno za prehod in po potrebi bistvene funkcije ladje.

Vse prečne in vzdolžne pregrade, ki se štejejo kot učinkovite za zadrževanje morske vode, ki se nabira na ro-ro krovu, morajo biti nameščene in pritrjene, preden ladja zapusti privez, ter ostati nameščene in pritrjene, dokler ladja ne pripluje na naslednji privez.

Ne glede na zahteve odstavka.1 lahko uprava države zastave dovoli, da so nekatere odprtine v pregradah med potovanjem odprte, vendar le toliko, kolikor je potrebno, da se omogoči prehod in po potrebi bistvene funkcije ladje.

Na vseh potniških ladjah se po končani gradnji opravi preizkus nagiba, da bi se ugotovili elementi njihove stabilnosti. Poveljnik mora imeti na voljo vse potrebne informacije, ki jih potrdi uprava države zastave, da bi lahko hitro in preprosto pridobil smernice o stabilnosti ladje v spreminjajočih se pogojih obratovanja.

Če so bila na ladji izvedena popravila, ki utegnejo bistveno vplivati na informacije o stabilnosti, ki jih ima na voljo poveljnik, se mu predložijo nove informacije o stabilnosti. Po potrebi se opravi nov preizkus nagiba.

V rednih časovnih presledkih, ki ne presegajo pet let, se opravijo pregledi prazne ladje, s katerimi se preverjajo spremembe izpodriva prazne ladje in vzdolžnega težišča. Ponovni preizkus nagiba ladje se opravi vsakokrat, ko se glede na odobrene informacije o stabilnosti odkrije ali predvideva odstopanje od izpodriva prazne ladje za več kot 2 % ali odstopanje od vzdolžnega težišča za več kot 1 % dolžine ladje.

Uprava države zastave lahko posamezno ladjo oprosti preizkusa nagiba, če je mogoče osnovne informacije o stabilnosti dobiti na podlagi preizkusa nagiba kakšne istovetne ladje in če uprava države zastave prejme dovolj dokazov, da se za vse informacije o stabilnosti ladje, oproščene preizkusa nagiba, lahko zanesljivo uporabijo navedeni osnovni podatki. Sklic na okrožnico MSC/Circ.1158.

Ko natančen preizkus nagiba ni izvedljiv, se izpodriv prazne ladje in težišče določita s pregledom prazne ladje in natančnim izračunom. Sklic na podatke iz pravila 2.7 Kodeksa o visokohitrostnih plovilih IMO iz leta 2000.

Na poveljniškem mostu se zagotovijo kazalniki za vsa vrata v zunanji oplati, vrata za natovarjanje tovora in druge naprave za zapiranje, ki bi, če bi bili odprti ali nepravilno pritrjeni, lahko povzročili poplavljanje prostora posebne kategorije ali ro-ro tovornega prostora. Sistem kazalnikov je zasnovan po načelu varnosti pred izpadom ter z vizualnimi opozorilnimi znaki pokaže, če vrata niso popolnoma zaprta ali če kateri od varovalnih sistemov ni na svojem mestu in popolnoma zaklenjen, z zvočnimi opozorilnimi znaki pa pokaže, če se takšna vrata ali naprave za zapiranje odprejo ali če varovalni sistemi niso več zavarovani. Indikatorska tabla na poveljniškem mostu se opremi s funkcijo za izbiro načina delovanja „pristanišče/potovanje po morju“ tako, da se na poveljniškem mostu sproži zvočni alarm, če ladja zapusti pristanišče in vrata na premcu, notranja vrata, rampa na krmi ali druga vrata v zunanji oplati niso zaprta ali če naprava za zapiranje ni v pravem položaju. Napajanje sistema kazalnikov z električno energijo je neodvisno od napajanja za upravljanje in zavarovanje vrat. Sistemov kazalnikov, ki jih je odobrila uprava države zastave in so bili nameščeni na obstoječe ladje, ni treba spreminjati

Televizijski nadzor in sistem za odkrivanje vdora vode sta zasnovana tako, da poveljniškemu mostu in nadzorni postaji strojnice javljata morebiten vdor vode skozi notranja ali zunanja vrata na premcu, krmi ali druga vrata v zunanji oplati, ki bi lahko povzročil poplavljanje prostorov posebne kategorije ali ro-ro tovornih prostorov.

Prostore posebne kategorije ali ro-ro tovorne prostore nenehno nadzorujejo patrulje ali so nadzorovani z drugimi učinkovitimi sredstvi, kot je televizijski nadzor, tako da se med plovbo takoj opazi vsako premikanje vozil v slabem vremenu in nepooblaščen vstop potnikov v te prostore.

Dokumentirani postopki za ravnanje v primeru zapiranja in zavarovanja vseh vrat v zunanji oplati, vrat za natovarjanje tovora in drugih naprav za zapiranje, ki bi lahko, če bi ostala odprta ali če ne bi bila pravilno zavarovana, povzročila poplavljanje prostora posebne kategorije ali ro-ro tovornega prostora, so vedno na krovu in izobešeni na primernem mestu.

Vaje za upravljanje neprepustnih vrat, bočnih lin, ventilov in zapiralnih mehanizmov za odtoke se izvajajo vsak teden.

Vsa neprepustna vrata v glavnih prečnih pregradah, ki se uporabljajo med plovbo, je treba dnevno odpirati in zapirati.

Neprepustna vrata in vsi njihovi mehanizmi ter z njimi povezani kazalniki, vsi ventili, katerih zapiranje je potrebno, da se doseže neprepustnost posameznega oddelka, ter vsi ventili, ki so potrebni pri poškodbi ladje za delovanje naprav za izravnavo ladje, se med plovbo redno pregledujejo, in sicer najmanj enkrat na teden.

Takšni ventili, vrata in mehanizmi so ustrezno označeni, da se lahko pravilno uporabljajo in da se zagotavlja največja varnost.

Vrata na tečajih, prenosne plošče, bočne line, prehodi za ljudi in za nakladanje tovora ter druge odprtine, za katere je z ustreznimi pravili določeno, da morajo biti med plovbo zaprti, je treba zapreti, preden ladja izpluje iz pristanišča. Čas zapiranja in čas odpiranja (če je to dovoljeno v skladu z ustreznimi pravili) se zabeleži v ladijski dnevnik.

V ladijski dnevnik se vpišejo vse vaje in pregledi, zahtevani s pravilom II-1/B-2/21, z izčrpnim opisom morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.

Na zunanjih krovih, na katere je dovoljen dostop potnikom in na katerih ni valobrana primerne višine, so nameščene ograje, visoke najmanj 1 100 mm nad krovom, ki so zasnovane in izdelane tako, da potnikom preprečijo plezanje in padec s krova.

Stopnice in podesti na takšnih zunanjih krovih so opremljeni z ograjami enake konstrukcije.

Stroji, kotli in druge tlačne posode ter pripadajoči cevovodi in oprema so nameščeni in zaščiteni tako, da čimbolj zmanjšajo nevarnost za osebe na krovu, ob upoštevanju premičnih delov, vročih površin in drugih nevarnosti.

Zagotovijo se naprave za normalno delovanje ali ponovno vzpostavitev delovanja pogonskih strojev tudi v primeru izpada enega od osnovnih pomožnih strojev.

Zagotovijo se naprave, s katerimi se lahko stroji iz stanja popolnega mirovanja ladje ponovno poženejo brez zunanje pomoči.

Glavni pogonski stroji in vsi pomožni stroji, nujni za pogon in varnost ladje, so v stanju ob vgradnji v ladjo zasnovani tako, da delujejo, kadar je ladja v pokončnem položaju in kadar je nagnjena pod kotom do vključno 15° na obe strani v statičnih pogojih in 22,5° na obe strani v dinamičnih pogojih (bočno zibanje) ter hkrati nagnjena za 7,5° s premcem ali krmo v dinamičnih pogojih (vzdolžno zibanje).

Zagotovi se, da se lahko pogonski stroji in vijak v nujnih primerih ustavijo z ustreznih mest zunaj strojnice ali nadzorne sobe strojnice, na primer z odprtega krova ali iz krmarnice.

Odzračevalne cevi rezervoarjev za skladiščenje in usedanje tekočega goriva ter za mazalno olje so nameščene in razporejene tako, da počena odzračevalna cev ne povzroča neposrednega tveganja za vdor morske ali padavinske vode. Na vsaki ladji sta po dva rezervoarja za tekoče gorivo za vsako vrsto goriva, ki se na ladji uporablja za pogon in sisteme ključnega pomena, ali pa se na ladji zagotovijo enakovredne rešitve z zmogljivostjo vsaj 8 ur za ladje razreda B ter vsaj 4 ure za ladje razreda C in D pri največji neprekinjeni zmogljivosti pogonskega stroja in normalni delovni zmogljivosti električnih agregatov med plovbo.

Motorji z notranjim zgorevanjem s premerom valja 200 mm ali s prostornino karterja 0,6 m3 in več so opremljeni z razbremenilnimi ventili za eksplozije v bloku motorja primerne vrste, ki imajo dovolj veliko razbremenilno površino. Razbremenilni ventili so opremljeni z napravo, ki zagotavlja, da je iztočna odprtina usmerjena tako, da se čimbolj omeji možnost poškodb osebja.

Ladje se opremijo z učinkovitim sistemom kalužnih črpalk, ki omogoča izčrpavanje in odvajanje vode iz vsakega neprepustnega oddelka, razen iz prostorov, ki so trajno namenjeni za prevoz sladke vode, balastne vode, tekočega goriva ali tovora v tekočem stanju in za katere so predvideni drugi učinkoviti načini črpanja v vseh razmerah. Zagotovijo se učinkovita sredstva za odvajanje vode iz izoliranih skladišč.

Sanitarne, balastne in splošne delovne črpalke se lahko odobrijo kot neodvisne kalužne črpalke na motorni pogon, če imajo potrebne priključke na sistem kalužnih črpalk.

Kalužne cevi v tankih za shranjevanje goriva ali pod njimi, v kotlovnici ali strojnici, vključno s prostori, v katerih so usedalni tanki ali črpalke za gorivo, morajo biti iz jekla ali drugega ustreznega materiala.

Kalužni in balastni cevovodi so izvedeni tako, da je onemogočen vdor vode iz morja ali iz prostorov za balastno vodo v skladišča za tovor ali strojnico ali iz enega v drug oddelek. Sprejeti je treba potrebne ukrepe za preprečitev, da bi se kateri koli globoki tank, ki ima priključek na kalužni ali balastni cevovod, pomotoma polnil iz morja, kadar je v njem tovor, ali se izpraznil s kalužno črpalko, kadar vsebuje balastno vodo.

Vse razdelilne omare in ročni ventili, ki so del sistema kalužnih črpalk, so postavljeni na mestih, ki so v normalnih okoliščinah vedno dostopna.

Sprejeti je treba ukrepe za odvajanje vode iz zaprtih tovornih prostorov, ki so na pregradnem krovu.

Če je nadvodje za pregradni krov določeno tako, da je rob krova pri bočnem nagibu ladje za več kot 5° potopljen, se odvodnjavanje opravi z dovolj velikim številom odtokov primerne velikosti za neposredni odvod z ladje, ki so nameščeni v skladu z zahtevami pravila II-1/B-2/15.

Če je nadvodje določeno tako, da je rob pregradnega krova potopljen pri bočnem nagibu ladje za 5° ali manj, se odvajanje vode iz zaprtih tovornih prostorov na pregradnem krovu spelje v primeren prostor ali v prostore s primerno zmogljivostjo, ki imajo alarmno napravo za visoko vodo ter so opremljeni s primernimi napravami za odvod v morje. Poleg tega se zagotovi naslednje:

Sistem za odvodnjavanje ro-ro in avtomobilskih krovov ima zadostno zmogljivost, da odtoki, odtočne odprtine itd. na desnem in levem boku ladje zadoščajo za pretok vode, ki prihaja iz črpalk za pršenje z vodo in gašenje požara, ob upoštevanju bočnega nagiba in prevesa ladje.

Kadar so skupni prostori za potnike in posadko opremljeni s protipožarnimi razpršilniki in hidranti, imajo primerno število odtokov za odtok vode, ki izvira iz gašenja požara z razpršilniki in dvema požarnima cevema s curki. Odtoki so na najbolj učinkovitih mestih, na primer na vsakem vogalu.

Sistem kalužnih črpalk iz odstavka.1.1 lahko deluje v vseh razmerah po nesreči, ne glede na to, ali ladja stoji pokončno ali je nagnjena. Zaradi tega so običajno nameščeni stranski sesalni priključki, razen v ozkih oddelkih na koncu ladje, v katerih bi lahko zadostoval en sesalni priključek. V oddelkih neobičajne oblike se lahko zahtevajo dodatni sesalni priključki. Sprejmejo se potrebni ukrepi, da voda iz oddelka odteka proti sesalnim cevem.

Kalužne črpalke na motorni pogon se po možnosti namestijo v ločene neprepustne oddelke in se razporedijo ali namestijo tako, da takšni oddelki ne bodo poplavljeni zaradi iste okvare. Če so glavni pogonski stroji, pomožni stroji in kotli v dveh ali več neprepustnih oddelkih, se kalužne črpalke med temi oddelki čimbolj porazdelijo.

Vsaka predpisana kalužna črpalka, razen dodatnih črpalk, ki se smejo predvideti samo za oddelke s pretežnimi tanki, je nameščena tako, da lahko črpa vodo iz vsakega oddelka, za katerega se tako zahteva v odstavku.1.1.

Vsaka kalužna črpalka na motorni pogon lahko črpa vodo skozi glavno zbiralno sesalno cev s hitrostjo najmanj 2 m/s. Neodvisne kalužne črpalke na motorni pogon v strojnici imajo neposredne sesalne priključke iz teh prostorov, vendar se v nobenem od teh oddelkov ne zahtevata več kot dva takšna sesalna priključka. Če sta predvidena dva takšna sesalna priključka ali več, je na vsaki strani ladje najmanj po eden. Neposredni sesalni priključki so ustrezno razporejeni, premer sesalnih priključkov v strojnici pa ni manjši od zahtevanega premera glavne kalužne cevi.

Poleg neposrednih kalužnih sesalnih priključkov, zahtevanih v odstavku.2.4, je v strojnici predviden zasilni kalužni sesalni priključek z nepovratnim ventilom, ki je napeljan od največje razpoložljive neodvisne črpalke na motorni pogon do ravni odvodnjavanja strojnice; premer cevi tega sesalnega priključka mora biti enak premeru glavne sesalne odprtine na uporabljenih črpalkah.

Vretena ventila za dotok morske vode in ventilov na neposrednih sesalnih priključkih so na zadostni višini nad podom strojnice.

Vse kalužne sesalne cevi do povezave s črpalkami so neodvisne od drugih cevi.

Premer d glavnega in stranskih kalužnih sesalnih cevi se izračuna z naslednjimi formulami. Dejanski notranji premer pa se lahko zaokroži na najbližjo standardno velikost, ki je sprejemljiva za upravo države zastave:

glavna kalužna sesalna cev:

stranske kalužne sesalne cevi med zbiralniki in sesalnimi priključki:

pri čemer je:

Sprejmejo se ukrepi za preprečitev poplave v oddelku s kalužno sesalno cevjo, če bi ta cev zaradi trčenja ali nasedanja ladje počila ali se kako drugače poškodovala v katerem drugem oddelku. Če je zadevna cev v katerem koli delu od zunanje oplate oddaljena manj kot znaša petina širine ladje (merjeno pravokotno na vzdolžno simetralno ravnino ladje v višini najvišje pregradne tovorne črte), ali v predorni kobilici, je v ta namen treba to cev opremiti z nepovratnim ventilom v tistem oddelku, v katerem je njen prosti konec.

Vse razdelilne omare, pipe in ventili, ki so del sistema kalužnih črpalk, so nameščeni tako, da se ob poplavi lahko z eno od kalužnih črpalk črpa iz katerega koli oddelka; poleg tega poškodba črpalke ali njenega cevnega priključka na glavni kalužni vod na razdalji od zunanje oplate, ki znaša manj kot petino širine ladje, ne sme preprečiti delovanja kalužnega sistema. Če obstaja samo ena skupna napeljava kalužnega cevovoda za vse črpalke, mora obstajati možnost, da se ventili za reguliranje kalužnih priključkov upravljajo s položaja nad pregradnim krovom. Če je poleg glavnega sistema kalužnih črpalk predviden tudi zasilni sistem, je ta neodvisen od glavnega in izveden tako, da se lahko v primeru poplavljanja s črpalko črpa iz katerega koli oddelka, kot je določeno v odstavku.2.1; v tem primeru mora obstajati možnost, da se lahko z enega mesta nad pregradnim krovom upravljajo samo ventili, ki so potrebni za delovanje zasilnega sistema.

Vse pipe in ventili iz odstavka.2.10, ki jih je mogoče upravljati z enega mesta nad pregradnim krovom, imajo na upravljalnih mestih jasno označene upravljalne elemente in kazalnike, ki kažejo, ali so odprti ali zaprti.

Ladje morajo imeti dovolj moči za vzvratno vožnjo, da se zagotovi ustrezno manevriranje v vseh normalnih okoliščinah.

Preverijo in zabeležijo se zmožnosti pogonskega stroja, da v zadovoljivem času spremeni smer potiska vijaka in s tem zaustavi ladjo na zadovoljivi razdalji iz največje potovalne hitrosti pri vožnji naprej.

Časi zaustavljanja, smeri navigacije in razdalje, zabeleženi na preverjanjih, skupaj z rezultati preizkusov za določanje zmožnosti ladje z več vijaki za navigacijo in manevriranje z enim ali več vijaki v okvari, so na voljo poveljniku ali imenovanemu osebju.

Vsaka ladja je opremljena z učinkovito glavno in pomožno krmilno napravo. Glavna in pomožna krmilna naprava sta izvedeni tako, da okvara ene izmed njih ne onemogoči delovanja druge.

Glavna krmilna naprava in krmilna os, če je nameščena:

Če je pomožna krmilna naprava nameščena, je:

Pogoni krmilnih naprav:

Če ima glavna krmilna naprava dva ali več enakih pogonov, ni treba namestiti pomožne krmilne naprave, če:

Upravljalni elementi krmilne naprave so izvedeni na naslednji način:

Vsak sistem za upravljanje glavne in pomožne krmilne naprave, ki se upravlja s poveljniškega mostu, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

Električni tokokrogi in sistemi za upravljanje krmilne naprave ter pripadajoči sestavni deli, kabli in cevi, ki jih zahtevata to pravilo (II-1/C/6) in pravilo II-1/C/7, morajo biti ločeni po vsej dolžini, kolikor je to izvedljivo.

Zagotoviti je treba komunikacijo med poveljniškim mostom in oddelkom za krmilno napravo ali drugim mestom za krmarjenje.

Položaj odklonskega kota krmila:

Hidravlična krmilna naprava na motorni pogon je opremljena na naslednji način:

Oddelki za krmilno napravo so:

Kazalniki delovanja motorjev električnih in elektrohidravličnih krmilnih naprav morajo biti nameščeni na poveljniškem mostu in na ustreznem upravljalnem mestu glavnega pogonskega stroja.

Vsaka električna ali elektrohidravlična krmilna naprava, ki vsebuje eno ali več pogonskih enot, se napaja iz vsaj dveh posebnih tokokrogov, ki se z električno energijo oskrbujeta neposredno z glavne stikalne plošče; vendar pa se lahko eden od tokokrogov oskrbuje z zasilne stikalne plošče. Pomožna električna ali elektrohidravlična krmilna naprava, povezana z glavno električno ali elektrohidravlično krmilno napravo, je lahko priključena na enega od tokokrogov, ki napajajo takšno glavno krmilno napravo. Tokokrogi, ki napajajo električno ali elektrohidravlično krmilno napravo, so dovolj zmogljivi, da lahko napajajo vse motorje, ki so lahko nanje priključeni hkrati in morajo hkrati tudi delovati.

Električni in elektrohidravlični tokokrogi in motorji krmilnih naprav morajo biti opremljeni z zaščito pred kratkim stikom in alarmno napravo za primer preobremenitve. Če obstaja zaščita pred presežkom toka, vključno z zagonskim tokom, zadostuje za najmanj dvakratno polno obremenitev motorja ali tokokroga, ki je zaščiten na takšen način, in je izvedena tako, da dopušča ustrezne zagonske tokove.

Če pomožna krmilna naprava, za katero se v skladu s pododstavkom 3.3 pravila II-1/C/6 zahteva, da ima motorni pogon, nima električnega pogona ali jo poganja električni motor, ki je namenjen predvsem za druge namene, se lahko glavna krmilna naprava napaja iz enega tokokroga z glavne stikalne plošče. Če je takšen električni motor, ki je namenjen predvsem za druge namene, izveden tako, da poganja takšno pomožno krmilno napravo, lahko uprava države zastave dovoli odstopanje od zahtev iz odstavka.3, če ugotovi, da zadostuje izvedena zaščita skupaj z zahtevami iz odstavka.4 pravila II/1/C/6, ki veljajo za pomožne krmilne naprave.

Glavni in pomožni stroji, ki so bistveni za pogon in varnost ladje, morajo biti opremljeni z učinkovitimi sredstvi za njihovo delovanje in upravljanje.

Če se pogonski stroji daljinsko upravljajo s poveljniškega mostu in če je v strojnici predvidena posadka, velja naslednje:

Če imajo glavni pogonski stroji in pripadajoči stroji, skupaj z glavnimi viri električne energije, različne stopnje avtomatskega in daljinskega upravljanja in so pod stalnim ročnim nadzorom iz nadzorne sobe, so naprave in upravljalni elementi zasnovani, opremljeni in nameščeni tako, da je upravljanje strojev tako varno in učinkovito, kot če bi bili pod neposrednim nadzorom; v ta namen se ustrezno uporabljajo pravila II-1/E/1 do II-1/E/5. Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju takšnih prostorov pred požarom in poplavljanjem.

Na splošno sistemi za avtomatski zagon, delovanje in upravljanje vsebujejo naprave, ki omogočajo ročno zaustavitev avtomatskega upravljanja. Okvara katerega koli dela takšnih sistemov ne sme preprečevati ročne prekinitve.

Glavni in pomožni stroji, ki so pomembni za pogon, krmiljenje in varnost, so opremljeni z učinkovito napravo za obratovanje in krmiljenje. Vsi upravljalni sistemi, bistveni za pogon, upravljanje in varnost ladje, so neodvisni ali zasnovani tako, da okvara enega sistema ne poslabša delovanja drugega.

Če se pogonski stroji daljinsko upravljajo s poveljniškega mostu, velja naslednje:

Če imajo glavni pogonski stroji in pripadajoči stroji, skupaj z glavnimi viri električne energije, različne stopnje avtomatskega in daljinskega upravljanja in so pod stalnim ročnim nadzorom iz nadzorne sobe, so naprave in upravljalni elementi zasnovani, opremljeni in nameščeni tako, da je upravljanje strojev tako varno in učinkovito, kot če bi bilo pod neposrednim nadzorom; v ta namen se ustrezno uporabljajo pravila II-1/E/1 do II-1/E/5. Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju takšnih prostorov pred požarom in poplavljanjem.

Na splošno sistemi za avtomatski zagon, delovanje in upravljanje vsebujejo naprave, ki omogočajo ročno zaustavitev avtomatskega upravljanja. Okvara katerega koli dela takšnih sistemov ne sme preprečevati ročne prekinitve.

Na novih ladjah razreda B, C in D, zgrajenih 1. januarja 2012 ali pozneje, morajo biti sistemi za avtomatizacijo zasnovani na način, ki zagotavlja, da častnik, odgovoren za stražo krova, prejme opozorilo o pragu neizbežne ali bližnje upočasnitve ali zaustavitve pogonskega sistema še pravočasno, da oceni navigacijske razmere v sili. Ti sistemi morajo zlasti upravljati, spremljati, poročati, opozarjati in izvajati varnostne ukrepe, da upočasnijo ali zaustavijo pogonske stroje, hkrati pa častniku, odgovornemu za stražo krova, dati možnost, da ročno posreduje, razen v primerih, ko bi ročno posredovanje v kratkem času povzročilo popolno okvaro pogonskega stroja in/ali pogonske opreme, na primer pri prekoračitvi hitrosti.

Vse cevi za paro, skozi katere lahko prehaja para, in vsi priključki nanje, so zasnovani, izdelani in nameščeni tako, da prenesejo največje delovne obremenitve, katerim bi lahko bili izpostavljeni.

Namesti se sredstvo za praznjenje cevi za paro, v katerih bi lahko sicer prišlo do nevarnega vodnega udara.

Če lahko v cev za paro ali v priključek iz katerega koli vira pride para pri višjem tlaku, kot je tisti, za katerega sta zasnovana, se namestijo primerni redukcijski ventil, razbremenilni ventil in merilnik tlaka.

Zagotovijo se naprave, ki preprečujejo nadtlak v pnevmatskih sistemih in povsod, kjer bi vodni plašči ali ohišja kompresorjev za zrak in hladilnikov lahko bili izpostavljeni nevarnemu nadtlaku zaradi vdora zraka iz delov pnevmatskega sistema. Za vse sisteme se zagotovijo naprave za tlačno razbremenitev.

Glavne naprave za zagonski zrak za glavne pogonske stroje z notranjim zgorevanjem so primerno zavarovane pred učinki povratnega udara in notranjih eksplozij v ceveh za zagonski zrak.

Vse izhodne cevi iz kompresorjev za zagonski zrak vodijo naravnost v sprejemnike zagonskega zraka, vse zagonske cevi iz sprejemnikov zraka v glavne in pomožne stroje pa so popolnoma ločene od sistema izhodnih cevi kompresorja.

Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje vdora olja v pnevmatske sisteme na minimalno raven in za praznjenje teh sistemov.

Potniška in tovorna dvigala glede dimenzij, razporeda, števila potnikov in/ali količine blaga izpolnjujejo predpise, ki jih je določila uprava države zastave za vsak posamezen primer ali vsako vrsto naprave.

Montažne risbe in navodila za vzdrževanje, vključno s predpisi, ki urejajo redne preglede, odobri uprava države zastave, ki pregleda in odobri napravo pred začetkom uporabe.

Po odobritvi uprava države zastave izda spričevalo, ki se mora hraniti na ladji.

Uprava države zastave lahko dovoli, da redne preglede opravlja strokovnjak, ki ga je pooblastila uprava, ali priznana organizacija.

Električne napeljave so takšne:

Uprava države zastave sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi enakomerno izvajanje in uporabo določb tega dela v zvezi z električnimi napeljavami ( 7 ).

Nove ladje razreda C in D, na katerih je električna energija edini vir energije za vzdrževanje delovanja pomožnih naprav, ki so pomembne za varnost ladje, ter nove in obstoječe ladje razreda B, na katerih je električna energija edini vir energije za vzdrževanje delovanja pomožnih naprav, ki so pomembne za varnost in pogon ladje, morajo biti opremljene z dvema ali več glavnimi električnimi agregati takšne moči, da je zagotovljeno delovanje navedenih naprav tudi v primeru, ko eden od teh električnih agregatov ne deluje.

Glavni sistem električne razsvetljave, ki razsvetljuje tiste dele ladje, do katerih imajo potniki in posadka običajno dostop in jih uporabljajo, se napaja iz glavnega vira električne energije.

Glavni sistem električne razsvetljave je izveden tako, da požar ali druga nezgoda v prostorih, v katerih so glavni vir električne energije, morebitna pripadajoča transformatorska oprema, glavna stikalna plošča in stikalna plošča glavne razsvetljave, ne prepreči delovanja zasilnega sistema razsvetljave, ki ga zahteva pravilo II-1/D/3.

Zasilni sistem električne razsvetljave je izveden tako, da požar ali druga nezgoda v prostorih, v katerih so zasilni vir električne energije, morebitna pripadajoča transformatorska oprema, zasilna stikalna plošča in stikalna plošča zasilne razsvetljave, ne prepreči delovanja glavnega sistema razsvetljave, ki ga zahteva to pravilo (II-1/D/2).

Glavna stikalna plošča je postavljena na takšni razdalji do ene od glavnih agregatnih postaj, da lahko, kolikor je to mogoče, na celovitost normalnega električnega napajanja vpliva le požar ali druga nezgoda v prostoru, v katerem sta električni agregat in stikalna plošča.

Na ladjah razreda B, C in D, zgrajenih 1. januarja 2012 ali pozneje, je v vseh kabinah zagotovljena dodatna razsvetljava, ki jasno označuje izhod, tako da potniki lahko najdejo pot do vrat. Taka razsvetljava, ki je lahko priključena na zasilni vir energije ali pa ima neodvisen vir električne energije v vsaki kabini, se samodejno prižge, ko se prekine napajanje običajne razsvetljave v kabini, in ostane vključena najmanj 30 minut.

Vsaka ladja je opremljena z neodvisnim zasilnim virom električne energije z zasilno stikalno ploščo, ki je nameščena nad pregradnim krovom na preprosto dostopnem mestu, ki ne sme biti v območju, ki meji na prostore strojnice razreda A ali prostore, v katerih je glavni vir električne energije ali glavna stikalna plošča.

Zasilni vir električne energije je lahko akumulatorska baterija, ki izpolnjuje zahteve odstavka.5 brez ponovne polnitve in čezmernega padca napetosti, ali generator, ki izpolnjuje zahteve odstavka.5 in ki ga poganja motor z notranjim zgorevanjem z neodvisnim dovodom goriva, katerega plamenišče ni nižje od 43 °C, ima naprave za avtomatski zagon na novih ladjah in odobrene zagonske naprave na obstoječih ladjah ter je opremljen s prehodnim zasilnim virom električne energije v skladu z odstavkom.6.

Zasilni vir električne energije je izveden tako, da lahko učinkovito deluje tudi pri nagibu ladje za 22,5° in prevesu 10°. Zasilni električni agregati lahko začnejo delovati takoj v vseh hladnih razmerah, ki bi lahko nastopile, pri novih ladjah pa morajo imeti avtomatski zagon.

Zasilna stikalna plošča mora biti nameščena čim bližje zasilnemu viru energije.

Zasilni vir energije, ki se zahteva po odstavku.1, mora biti:

Prehodni zasilni vir električne energije, ki se zahteva v odstavku.2, je sestavljen iz akumulatorske baterije, postavljene na primerno mesto za uporabo v sili, ki pol ure brez ponovne polnitve in brez čezmernega padca napetosti oskrbuje:

LADJE RAZREDA B, C IN D, ZGRAJENE 1. JANUARJA 2003 ALI POZNEJE:

v vseh javnih prostorih za potnike in hodnikih nameščena dodatna električna razsvetljava, ki lahko deluje vsaj tri ure, ko odpovejo vsi drugi viri električne energije, in pri vsakem nagibu ladje. Razsvetljava je izvedena tako, da je mogoče takoj videti dostop do vseh evakuacijskih poti. Vir energije za dodatno razsvetljavo so akumulatorske baterije, nameščene v svetilnih enotah, ki se nenehno polnijo, če je to praktično izvedljivo, iz zasilne stikalne plošče. Uprava države zastave pa lahko odobri katero koli drugo sredstvo za razsvetljavo, ki je vsaj enako učinkovito. Dodatna razsvetljava je takšna, da je okvara svetilke takoj vidna. Morebitne akumulatorske baterije je treba redno menjati ob upoštevanju dobe delovanja v okolju, v katerem se uporablja, in

prenosne baterijske svetilke, ki se lahko polnijo, so nameščene v vseh hodnikih prostorov za posadko, za rekreacijo in v vseh delovnih prostorih, v katerih je običajno posadka, razen če tam ni nameščena zasilna razsvetljava, kot se zahteva v odstavku.1.

Izpostavljeni kovinski deli električnih strojev ali opreme, za katere ni predvideno, da so pod napetostjo, vendar bi utegnili priti pod napetost zaradi napake, so ozemljeni, razen če so stroji in oprema:

Vsi električni aparati so zasnovani in nameščeni tako, da je pri normalni rabi izključena nevarnost poškodb.

Stranice in zadnja stran ter po potrebi prednja stran stikalnih plošč so ustrezno zaščitene. Izpostavljeni deli pod napetostjo proti masi presega tisto, ki je določena v točki 1.1, ne smejo biti nameščeni na sprednji strani takšnih stikalnih plošč. Po potrebi je treba predvideti neprevodne talne obloge ali rešetke pred stikalnimi ploščami in za njimi.

V razdelilnih sistemih brez ozemljitve je nameščena naprava, ki nadzoruje raven izolacije proti masi in oddaja zvočni ali vizualni signal, ki označuje nenormalno nizke vrednosti izolacije.

Vsi kovinski plašči in kovinske zaščite kablov so električno povezani in ozemljeni.

Vsi električni kabli in vodniki, ki so na zunanji strani opreme, so vsaj ognjevzdržni in so nameščeni tako, da namestitev ne škoduje njihovim ognjevzdržnim lastnostim. Po potrebi lahko uprava države zastave za posamezno uporabo dovoli uporabo posebnih kablov, kot so radiofrekvenčni kabli, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih zahtev.

Kabli in vodniki za osnovni ali zasilni vir energije, razsvetljavo, notranje komunikacije ali signale morajo biti, kolikor je to praktično izvedljivo, napeljani zunaj kuhinj, pralnic, strojnic kategorije A in njihovih ohišij ter drugih prostorov, v katerih obstaja velika nevarnost požara. Na novih in obstoječih ro-ro potniških ladjah odobri kable za alarme v primeru nevarnosti in sisteme za obveščanje potnikov, nameščene 1. julija 1998 ali pozneje, uprava države zastave ob upoštevanju priporočil, ki jih je sprejela IMO. Kabli, ki povezujejo požarne črpalke z zasilno stikalno ploščo, so ognjevzdržni, kadar potekajo skozi prostore, v katerih obstaja velika nevarnost požara. Če je to praktično izvedljivo, je treba takšne kable namestiti tako, da jih segrevanje pregrad, ki bi ga povzročil požar v sosednjem prostoru, ne more uničiti.

Kabli in vodniki so napeljani in pritrjeni tako, da se prepreči njihova obraba ali druge poškodbe. Končniki in povezave vseh vodnikov morajo ohraniti prvotne električne in mehanske lastnosti ter negorljivost in, kadar je to potrebno, požarno odpornost.

Vsak posamezen tokokrog se zaščiti pred kratkim stikom in preobremenitvijo, razen če pravili II-1/C/6 in II-1/C/7 ne dovoljujeta drugače.

Napeljave za razsvetljavo se namestijo tako, da ne pride do porasta temperature, ki bi utegnil poškodovati kable in vodnike, in da se prepreči čezmerno segrevanje sosednjega materiala.

Akumulatorske baterije se namestijo na primerna mesta, prostori, ki so namenjeni predvsem zanje, pa so ustrezno izvedeni in učinkovito prezračevani.

Električna in druga oprema, ki bi lahko predstavljala vir vžiga vnetljivih hlapov, ne sme biti nameščena v takšnih prostorih.

Razdelilni sistemi se izvedejo tako, da požar v kateri koli glavni navpični požarni coni, kot je opredeljeno v odstavku.9 pravila II-2/A/2, ne ovira delovanja naprav, ki so pomembne za varnost v drugi takšni coni. Ta zahteva je izpolnjena, če so glavni in zasilni napajalni vodi na prehodu skozi katero koli cono med seboj navpično in vodoravno čim bolj ločeni.

Električna oprema se ne namešča v prostorih, v katerih bi se lahko zbirale vnetljive mešanice, npr. v oddelkih, namenjenih predvsem akumulatorskim baterijam, omaricah za barvo, skladiščih za acetilen ali podobnih prostorih, razen če se uprava strinja, da je taka oprema:

Sprejeti ukrepi zagotovijo, da je varnost ladje v vseh pogojih plovbe, vključno z manevriranjem, enakovredna varnosti na ladji s strojnico s stalno posadko.

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da oprema zanesljivo deluje in da se pripravi zadovoljiv režim rednih pregledov in preizkusov za zagotavljanje neprekinjenega zanesljivega delovanja.

Vsaka ladja ima dokumentarna dokazila o sposobnosti za plovbo, če so njene strojnice občasno brez posadke.

Predvidijo se naprave za odkrivanje in zgodnje alarmiranje v primeru požarov:

Motorji z notranjim zgorevanjem moči 2 250 kW in več ali tisti z valji premera več kot 300 mm imajo v karterju detektorje oljne meglice ali naprave za nadzor temperature ležajev v motorju ali enakovredne naprave.

Kalužni bazeni v strojnicah, ki so občasno brez posadke, se razporedijo in nadzorujejo na način, ki omogoča, da se zbiranje tekočin odkrije ob normalnih kotih nagiba in prevesa, ter so dovolj veliki, da lahko v času, ko v strojnici ni stalne posadke, brez težav sprejmejo običajno kalužo.

Če se kalužne črpalke lahko zaganjajo samodejno, se namestijo naprave, ki javljajo, kdaj je dotok tekočine večji od zmogljivosti črpalke ali kdaj črpalka deluje pogosteje, kot bi se pričakovalo v normalnih okoliščinah. V teh primerih se lahko odobrijo manjši kalužni bazeni, ki zadoščajo za primerno časovno obdobje. Če so nameščene avtomatske kalužne črpalke, se posveča posebna pozornost zahtevam glede preprečevanja onesnaževanja z oljem.

Upravljalni elementi vseh morebitnih ventilov za dotok morske vode, izpust pod vodno črto ali kalužni sistem z vbrizgavanjem se razporedijo tako, da se zagotovi dovolj časa za delovanje v primeru vdora vode v ta prostor, pri čemer se upošteva tudi čas, ki je potreben za dostop do teh upravljalnih elementov in njihovo upravljanje. Če raven, do katere se prostor lahko poplavi, ko je ladja v celoti naložena, to zahteva, je treba poskrbeti, da se upravljalni elementi lahko upravljajo s položaja nad to ravnijo.

V vseh pogojih plovbe, vključno z manevriranjem, se lahko hitrost, smer potiska in po potrebi naklon vijaka v celoti upravljajo s poveljniškega mostu.

Ukazi za pogonske stroje s poveljniškega mostu se prikažejo bodisi v nadzorni sobi v glavni strojnici bodisi na upravljalnem mestu pogonskih strojev.

Daljinsko upravljanje pogonskih strojev je istočasno mogoče samo z enega položaja; na takih položajih so dovoljena medsebojno povezana upravljalna mesta. Na vsakem položaju je kazalnik, ki javlja, s katerega položaja se upravljajo pogonski stroji. Prenos upravljanja med poveljniškim mostom in strojnico je mogoč samo v glavni strojnici ali v nadzorni sobi glavne strojnice. Sistem vsebuje naprave, ki preprečujejo, da bi se pogonski potisk občutno spremenil, ko se upravljanje prenese z enega položaja na drugega.

Obstaja možnost, da se vsi stroji, ki so nujni za varno delovanje ladje, upravljajo z lokalnega položaja, celo v primeru okvare na katerem koli delu avtomatskih sistemov ali na sistemih daljinskega upravljanja.

Zasnova sistema avtomatskega daljinskega upravljanja je takšna, da se v primeru okvare sproži alarm. Če je izvedljivo, se med delovanjem lokalnega upravljanja vzdržujeta predhodno nastavljena hitrost in smer potiska vijaka.

Na poveljniškem mostu so nameščeni kazalniki za:

Število zaporednih neuspelih avtomatskih poskusov zagona se omeji, da se vzdržuje zadosten zagonski zračni tlak. Vgradi se alarm, ki javlja prenizek zagonski zračni tlak na ravni, ki še omogoča zagon pogonskih strojev.

Predviden je sistem alarmiranja, ki javlja vse okvare, ki terjajo pozornost, in:

Alarmni sistem ima trajno napajanje in avtomatski preklop na pomožno napajanje ob izpadu normalnega napajanja.

Izpad normalnega napajanja alarmnega sistema se javi z alarmom.

Alarmni sistem je zasnovan tako, da lahko hkrati javlja več kot eno okvaro in sprejem katerega koli alarma ne sme ovirati drugega alarma.

Sprejem katerega koli alarma na mestu iz odstavka.1 se prikaže na mestih, na katerih je bil javljen. Alarmi trajajo, dokler niso sprejeti, vizualni kazalniki posameznih alarmov pa se ohranjajo, dokler napaka ni odpravljena, potem pa se alarmni sistem samodejno preklopi v normalni način delovanja.

Glavni vir električnega napajanja izpolnjuje naslednje pogoje:

Kjer so potrebni rezervni stroji za druge pomožne stroje, bistvene za pogon, se zagotovijo avtomatske naprave za preklop.

Upravljalni sistem je tak, da se delovanje naprav, potrebnih za delovanje glavnega pogonskega stroja in pomožnih strojev, zagotavlja s potrebnimi avtomatskimi postopki.

Ob avtomatskem preklopu se sproži alarm.

Zagotovi se alarmni sistem v skladu s pravilom II-1/E/6, ki javlja vse pomembne tlake, temperature in nivoje tekočin ter druge bistvene parametre.

Uredi se osrednje upravljalno mesto s potrebnimi alarmnimi ploščami in instrumenti, ki javljajo vsak alarm.

Če je za zagon glavnih pogonskih strojev z notranjim zgorevanjem potreben stisnjen zrak, se zagotovi naprava, ki vzdržuje zagonski zračni tlak na zahtevani ravni.

Cilji požarne varnosti v tem poglavju so:

Za doseganje ciljev požarne varnosti iz odstavka.1 so temeljna načela, na katerih temeljijo pravila tega poglavja ter ki so po potrebi zajeta v ustreznih pravilih, upoštevajoč tip ladje in možno nevarnost požara, naslednja:

Cilji požarne varnosti iz odstavka.1 se dosežejo z zagotavljanjem skladnosti s predpisanimi zahtevami tega poglavja ali z drugačno zasnovo in rešitvami, ki so v skladu z delom F revidiranega poglavja II-2 Konvencije SOLAS iz leta 1974, ki se uporablja za ladje, zgrajene 1. januarja 2003 ali po tem datumu. Šteje se, da ladja izpolnjuje funkcionalne zahteve iz odstavka.2 in dosega cilje požarne varnosti iz odstavka.1, če:

Vse ladje, na katerih se opravijo popravila, rekonstrukcije, spremembe in s tem povezano opremljanje, ki ne spadajo pod opredelitev večjega pomena iz člena 2(zh) Direktive 2009/45/ES, še naprej izpolnjujejo vsaj zahteve, ki so se prej uporabljale za te ladje.

Ne glede na določbe odstavka.4, morajo obstoječe ladje razreda B za prevoz več kot 36 potnikov pri popravilih, rekonstrukcijah, spremembah in s tem povezanem opremljanju izpolnjevati naslednje zahteve:

Negorljiv material je material, ki ne gori in ne oddaja vnetljivih hlapov v zadostni količini za samovžig, če se segreje na približno 750 °C, kar se ugotavlja s požarnim preizkusom v skladu z Resolucijo IMO A.799(19) „Spremenjena priporočila o preizkusnih metodah za določanje negorljivosti pomorskih gradbenih materialov“. Vsi drugi materiali so gorljivi.

ZA LADJE RAZREDA B, C IN D, ZGRAJENE 1. JANUARJA 2003 ALI POZNEJE:

Negorljiv material je material, ki ne gori in ne oddaja vnetljivih hlapov v zadostni količini za samovžig, če se segreje na približno 750 °C, kar se ugotavlja v skladu s Kodeksom postopkov požarnega preizkusa. Vsi drugi materiali so gorljivi.

Standardni preizkus požarne varnosti je preizkus, pri katerem so vzorci ustreznih pregrad ali krovov v preizkusni peči izpostavljeni temperaturam, ki približno ustrezajo standardni krivulji temperature in časa. Vzorec ima izpostavljeno površino najmanj 4,65 m2 in višino (ali dolžino krova) 2,44 m, ki je čim bolj podobna predvideni konstrukciji in po potrebi vsebuje vsaj en stik. Standardna krivulja temperature in časa je opredeljena z zvezno krivuljo, ki poteka skozi naslednje točke temperature v notranjosti peči:

ZA LADJE RAZREDA B, C IN D, ZGRAJENE 1. JANUARJA 2003 ALI POZNEJE:

Standardni preizkus požarne varnosti je preizkus, pri katerem so vzorci ustreznih pregrad in krovov v preizkusni peči izpostavljeni temperaturam, ki približno ustrezajo standardni temperaturni krivulji. Preizkusne metode so v skladu s Kodeksom postopkov požarnega preizkusa.

Pregrade razreda „A“ so pregrade, izvedene s pomočjo pregrad ali krovov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

Pregrade razreda „B“ so pregrade, izvedene s pregradami, krovi, stropi ali oblogami, ki izpolnjujejo naslednja merila:

Pregrade razreda „C“ so pregrade, izdelane iz odobrenih negorljivih materialov. Ni nujno, da izpolnjujejo zahteve glede prehoda dima in plamena in tudi ne omejitve glede porasta temperature. Gorljivi furnirji so dovoljeni, če izpolnjujejo druge zahteve tega poglavja.

Neprekinjeni stropi ali obloge razreda „B“ so stropi in obloge razreda „B“, ki se končujejo samo na pregradah razreda „A“ ali „B“.

Nizka stopnja širjenja plamena pomeni, da tako opisana površina ustrezno omeji širjenje plamena, kar se za materiale pregrad, stropov in krovov ugotovi s požarnim preizkusom v skladu z Resolucijo IMO A.653(16).

ZA LADJE RAZREDA B, C IN D, ZGRAJENE 1. JANUARJA 2003 ALI POZNEJE:

Nizka stopnja širjenja plamena pomeni, da tako opisana površina ustrezno omeji širjenje plamena, kar se ugotovi v skladu s Kodeksom postopkov požarnega preizkusa.

Glavne navpične cone so sekcije, v katere so trup, nadgradnje in krovne hišice razdeljeni s pregradami razreda „A“, tako da povprečna dolžina in širina posameznega oddelka na katerem koli krovu praviloma ne presegata 40 metrov.

Bivalni prostori so javni prostori, hodniki, sanitarni prostori, kabine, pisarne, ambulante, kina, sobe za igre in razvedrilo, brivnice, shrambe brez opreme za kuhanje in podobni prostori.

Javni prostori so deli bivalnih prostorov, ki se uporabljajo kot dvorane, jedilnice, saloni in podobni stalno ograjeni prostori.

Delovni prostori so prostori, ki se uporabljajo za kuhinje, shrambe z opremo za kuhanje, omare za opremo, prostori za pošto in trezorje, skladišča, delavnice, razen tistih, ki so del strojnic, in podobni prostori ter dostopi do teh prostorov.

Prostori za tovor so vsi prostori, ki se uporabljajo za tovor (vključno z rezervoarji za tovor tekočega goriva) in dostopi do teh prostorov.

Prostori za vozila so prostori za tovor, ki so namenjeni za prevoz motornih vozil, ki imajo v rezervoarjih gorivo za lastni pogon.

Ro-ro prostori za tovor so prostori, ki običajno niso nikakor pregrajeni in se raztezajo vzdolž znatnega dela dolžine ali vzdolž celotne dolžine ladje, v katere se lahko v vodoravni smeri normalno natovorijo in raztovorijo vozila, ki imajo v rezervoarjih gorivo za lastni pogon, in/ali blago (embalirano ali v razsutem stanju v ali na cestnih ali železniških vozilih (vključno s cestnimi ali železniškimi cisternami), priklopnikih, kontejnerjih, na paletah, v snemljivih cisternah ali v podobnih skladiščnih enotah ali drugih vsebnikih ali na njih).

Odprti ro-ro prostori za tovor so ro-ro prostori za tovor, ki so odprti na obeh straneh ali samo na eni strani in imajo zadostno naravno prezračevanje po vsej svoji dolžini skozi stalne odprtine, razporejene v bočni oplati ali krovu ali od zgoraj, ter imajo na ladjah, zgrajenih 1. januarja 2003 ali pozneje, skupno površino, ki tvori vsaj 10 % vseh stranskih površin prostora.

Odprti prostori za vozila so prostori za vozila, ki so odprti na obeh straneh ali samo na eni strani in imajo zadostno naravno prezračevanje po vsej svoji dolžini skozi stalne odprtine, razporejene v bočni oplati ali krovu ali od zgoraj, ter imajo na ladjah, zgrajenih 1. januarja 2003 ali pozneje, skupno površino, ki tvori vsaj 10 % stranskih površin prostora.

Zaprti ro-ro prostori za tovor so ro-ro prostori za tovor, ki niso niti odprti ro-ro prostori za tovor niti nezaščiteni krovi.

Zaprti prostori za vozila so prostori za vozila, ki niso niti odprti prostori za vozila niti nezaščiteni krovi.

Nezaščiteni krov je krov, ki je od zgoraj in z vsaj dveh strani v celoti izpostavljen vremenskim vplivom.

Prostori posebne kategorije so zaprti prostori za vozila nad pregradnim krovom ali pod njim, v katere in iz katerih je ta vozila mogoče pripeljati in v katere imajo potniki dostop. Prostori posebne kategorije so lahko razporejeni na več kot enem krovu pod pogojem, da skupna celotna prosta višina za vozila ne presega 10 metrov.

Strojnice kategorije A so vsi prostori in dostopi do teh prostorov, v katerih so nameščeni:

Strojnice so vse strojnice kategorije A in drugi prostori, v katerih so pogonski stroji, kotli, naprave za tekoče gorivo, parni stroji in motorji z notranjim zgorevanjem, generatorji in večji električni stroji, črpalne postaje za gorivo, stroji za hlajenje, stabilizacijo, prezračevanje in klimatizacijo, podobni prostori ter dostopi do njih.

Naprava za tekoče gorivo je oprema, ki se uporablja za pripravljanje tekočega goriva za dovajanje v kotel za tekoče gorivo, ali oprema, ki se uporablja za pripravo segretega tekočega goriva za dovod v motorje z notranjim zgorevanjem, in vključuje vse tlačne črpalke za gorivo, filtre in grelnike za tekoče gorivo pod tlakom, ki je večji od 0,18 N/mm2.

Nadzorne postaje so prostori, v katerih so nameščeni ladijska radijska postaja, glavna navigacijska oprema ali zasilni vir energije ali v katerih je naprava za registriranje požara ali protipožarna oprema.

Osrednja nadzorna postaja je nadzorna postaja, v kateri so združene naslednje funkcije upravljanja in javljanja:

Osrednja nadzorna postaja s stalno posadko je osrednja nadzorna postaja, v kateri je stalno prisoten odgovorni član posadke.

Prostori s pohištvom in opremo omejene požarne ogroženosti so za namen pravila II-2/B/4 tisti prostori, ki vsebujejo pohištvo in opremo omejene požarne ogroženosti (kabine, javni prostori, pisarne in drugi bivalni prostori), v katerih:

Ro-ro potniška ladja pomeni potniško ladjo z ro-ro prostori za tovor ali prostori posebne kategorije, kot so opredeljeni v pravilu II-2/A/2.

Kodeks postopkov požarnega preizkusa pomeni Mednarodni kodeks za uporabo postopkov požarnega preizkusa, kot je bil sprejet z Resolucijo MSC.61(67), kot je bila spremenjena.

Kodeks sistemov požarne varnosti pomeni Mednarodni kodeks za sisteme požarne varnosti, kot je bil sprejet z Resolucijo MSC.98(73), kot je bila spremenjena.

Plamenišče je temperatura v stopinjah Celzija (preizkus z zaprto čašo), pri kateri izdelek odda dovolj vnetljivih hlapov za vžig, kar se ugotavlja z odobreno napravo za določanje plamenišča.

Predpisane zahteve pomeni konstrukcijske značilnosti, omejevalne dimenzije ali sisteme požarne varnosti, ki so opredeljeni v tem poglavju.

protipožarna loputa za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem kanalu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok zraka v kanalu, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok v kanalu, s čimer omeji širjenje požara. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

dimna loputa za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem kanalu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok zraka v kanalu, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok zraka v kanalu, s čimer se omeji širjenje dima in vročih plinov. Dimna loputa ni namenjena okrepitvi požarnih pregrad, skozi katere je napeljan prezračevalni kanal. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

Vsaka ladja ima nameščene požarne črpalke, glavni požarni vod, hidrante, gibke požarne cevi in šobe, ki izpolnjujejo zahteve tega pravila (II-2/A/3).

Če je potrebna več kot ena samostojna požarna črpalka, se izolirni ventili, ki ločujejo del glavnega požarnega voda znotraj strojnice, v kateri je glavna požarna črpalka ali črpalke, od preostalega glavnega požarnega voda, namestijo na preprosto dostopno in obvladljivo mesto zunaj te strojnice. Glavni požarni vod je zasnovan tako, da lahko pri zaprtih izolirnih ventilih vsem hidrantom na ladji, razen tistim v zgoraj navedeni strojnici, vodo dovaja požarna črpalka, ki ni v tej strojnici, skozi cevi, ki ne vodijo v to strojnico. Izjemoma lahko kratki odseki sesalnih in tlačnih cevi zasilne požarne črpalke potekajo skozi strojnico, če bi jih bilo nepraktično napeljati zunaj nje, pod pogojem, da se celovitost glavnega požarnega voda ohrani tako, da se cevi zavarujejo z debelo jekleno oblogo.

Izolirni ventili, ki ločujejo odsek glavnega požarnega voda znotraj strojnice, v kateri je glavna požarna črpalka ali črpalke, od preostalega glavnega požarnega voda, se namestijo na preprosto dostopno in obvladljivo mesto zunaj strojnic. Glavni požarni vod je zasnovan tako, da lahko pri zaprtih izolirnih ventilih vsem hidrantom na ladji, razen tistim v zgoraj navedeni strojnici, vodo dovaja druga črpalka ali zasilna požarna črpalka. Zasilna črpalka, njen dovod za morsko vodo, sesalne in tlačne cevi ter izolirni ventili so zunaj strojnice. Če tak razpored ni mogoč, se lahko v strojnici namesti zajem morske vode, če se ventil daljinsko upravlja s položaja v istem oddelku, v katerem je zasilna črpalka, in je sesalna cev čim krajša. Kratki odseki sesalnih ali tlačnih cevi se lahko napeljejo skozi strojnico, če imajo debelo jekleno oblogo ali so izolirane po standardih A-60. Cevi imajo debele stene, ki v nobenem primeru ne smejo biti tanjše od 11 mm, in so varjene, razen na prirobničnem priključku na ventil dovoda morske vode.

Zmogljivost požarnih črpalk

Namestitev požarnih črpalk, glavnih požarnih vodov in razpoložljivost oskrbe z vodo

Premer glavnega požarnega voda in tlak v njem

Število in mesto hidrantov

Cevi in hidranti

Požarne cevi

Razpršilne šobe

Cevovodi, potrebni za dovajanje gasilnega sredstva v zavarovane prostore, se opremijo s krmilnimi ventili, označenimi tako, da je jasno razvidno, v katere prostore vodijo cevi. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se prepreči nenamerno puščanje sredstva v kateri koli prostor.

Cevovod za razdelitev gasilnega sredstva in šobe se razporedijo tako, da se zagotovi enakomerna porazdelitev gasilnega sredstva.

Predvidijo se načini, da se lahko z zunanje strani zavarovanih prostorov zaprejo vse odprtine, ki bi lahko prepuščale zrak ali omogočile, da bi iz zavarovanih prostorov uhajal plin.

Namestijo se naprave za avtomatično oddajanje zvočnega opozorila o izpustu gasilnega sredstva v kateri koli prostor, v katerem navadno dela osebje ali ima do njega dostop. Alarm mora biti vključen dovolj časa pred spuščanjem sredstva.

Dostop do naprav za upravljanje katerega koli vgrajenega sistema za gašenje požara s plinom in ravnanje z njimi mora biti preprosto, naprave se združijo v skupine na čim manj mestih, pri katerih obstaja majhna verjetnost, da bi bila odrezana zaradi požara v zavarovanem prostoru. Na vsakem mestu so jasna navodila za ravnanje s sistemom ob upoštevanju varnosti osebja.

Avtomatični izpust gasilnega sredstva ni dovoljen, razen če je dovoljen v zvezi z nameščenimi lokalnimi enotami, ki delujejo avtomatično ter dodatno in neodvisno od vgrajenega sistema za gašenje požara v strojnicah nad opremo, pri kateri obstaja velika nevarnost požara, ali v zaprtih delih znotraj strojnic, v katerih obstaja velika nevarnost požara.

Če zahtevana količina gasilnega sredstva varuje več kot en prostor, ni potrebno, da je razpoložljiva količina sredstva večja od največje zahtevane količine za kateri koli tako varovan prostor.

Če ni določeno drugače, so tlačni vsebniki za hrambo gasilnega sredstva zunaj zavarovanih prostorov v skladu z odstavkom.1.11.

Predvidijo se načini, da lahko posadka ali osebje na kopnem varno preveri količino sredstva v posodah.

Vsebniki za hrambo gasilnega sredstva in pripadajoči tlačni sestavni deli so izdelani v skladu z ustreznimi kodeksi ravnanja, ob upoštevanju njihovega mesta in najvišjih temperatur okolice, ki se pričakujejo pri njihovi uporabi.

Če je gasilno sredstvo shranjeno zunaj zavarovanih prostorov, se shrani v prostoru, ki je na varnem in preprosto dostopnem kraju ter je učinkovito prezračevan. Vsak vhod v takšen skladiščni prostor je po možnosti z odprtega krova, v vsakem primeru pa je neodvisen od zavarovanega prostora.

Vrata za dostop se odpirajo navzven, pregrade in krovi, vključno z vrati in drugimi sredstvi za zapiranje odprtin, ki tvorijo meje med temi prostori in sosednjimi zaprtimi prostori, morajo biti neprepustni za plin. Za namen uporabe tabel za protipožarno celovitost pregrad in krovov v pravilih II-2/B/4 ali po potrebi II-2/B/5 se tovrstni skladiščni prostori obravnavajo kot nadzorne postaje.

V sistemih za gašenje požarov na novih ladjah in v takšnih novih napeljavah na obstoječih ladjah ni dovoljena uporaba gasilnih sredstev, ki lahko sama po sebi ali zaradi pričakovanih pogojev izpuščajo strupene pline v tolikšnih količinah, da ogrožajo ljudi, ali izpuščajo okolju škodljive pline.

Vgrajeni sistemi za gašenje požara s plinom morajo biti v skladu s Kodeksom sistemov požarne varnosti.

Predvidijo se načini, da se lahko z zunanje strani zavarovanega prostora zaprejo vse odprtine, ki bi lahko prepuščale zrak ali omogočile, da bi iz zavarovanega prostora uhajal plin.

Če je gasilno sredstvo shranjeno zunaj zavarovanih prostorov, se shrani v prostoru, ki je za sprednjo prestrezno pregrado in se ne uporablja za nobene druge namene. Vsak vhod v takšen skladiščni prostor je po možnosti z odprtega krova in neodvisen od zavarovanega prostora. Če je skladiščni prostor pod krovom, ne sme biti več kot en krov pod odprtim krovom in je neposredno dostopen z odprtega krova s stopniščem ali lestvijo.

Prostori, ki so pod krovom, ali prostori, do katerih ni zagotovljenega dostopa z odprtega krova, so opremljeni z mehanskim prezračevalnim sistemom, ki je zasnovan tako, da dviga onesnaženi zrak z dna prostora in omogoča vsaj 6 izmenjav zraka na uro. Dostopna vrata se morajo odpirati navzven, pregrade in krovi, vključno z vrati in drugimi sredstvi za zapiranje odprtin, ki tvorijo meje med temi prostori in sosednjimi zaprtimi prostori, morajo biti neprepustni za plin. Za namene uporabe tabel 4.1, 4.2, 5.1, 5.2, 5.1(a) in 5.2(a) iz dela B tega poglavja se taki skladiščni prostori obravnavajo kot protipožarne nadzorne postaje.

Če je količina prostega zraka, ki ga vsebujejo posode za zrak, v katerem koli prostoru tolikšna, da bi v primeru požara sprostitev zraka v prostor močno ogrožala učinkovitost vgrajenega sistema za gašenje požara, se zagotovi dodatna količina gasilnega sredstva.

Dobavitelji napeljave za vgrajeni sistem za gašenje požara zagotovijo opis napeljave, vključno s kontrolnim seznamom za vzdrževanje v angleščini in uradnih jezikih države zastave.

Količino gasilnega sredstva najmanj enkrat letno preveri bodisi strokovnjak, ki ga pooblasti uprava, bodisi dobavitelj napeljave ali priznana organizacija.

Občasno preverjanje, ki ga izvaja upravitelj stroja na ladji ali ga organizira vodstvo ladje, se vpiše v ladijski dnevnik, pri čemer se navedeta obseg in čas tega preverjanja.

Nepredpisana oprema za gašenje požarov, ki je nameščena npr. v skladiščnih prostorih, glede svoje konstrukcije in dimenzij izpolnjuje določbe tega pravila (II-2/A/4) za zadevni tip napeljave.

Vsa vrata, ki vodijo v prostore, zavarovane z napeljavo CO2, so označena z napisom: „Ta prostor je varovan z napeljavo CO2 in se ob sprožitvi alarmne naprave evakuira.“

V prostorih za tovor mora biti količina razpoložljivega CO2, če ni drugače določeno, tolikšna, da količina prostega plina znaša 30 % bruto prostornine največjega prostora za tovor na ladji, ki je zavarovan na ta način.

Če dva prostora za tovor ali več povezujejo prezračevalni kanali, se ti prostori obravnavajo kot en prostor. Na ladjah, ki se uporabljajo za prevoz vozil, znaša potrebna količina CO2 45 % bruto kubične prostornine največjega prostora za tovor.

V strojnicah količina shranjenega ogljikovega dioksida zadostuje, da se dobi minimalni volumen prostega plina, ki je večji ali enak naslednjim volumnom:

Za namene tega odstavka se šteje, da znaša količina prostega ogljikovega dioksida 0,56 m3/kg.

Vgrajeni cevovod je takšen, da se lahko 85 % plina dovede v ta prostor v največ 2 minutah.

Mehanizem za sproščanje ogljikovega dioksida:

Uprava države zastave zagotovi, da so prostori, v katerih so jeklenke s CO2, primerno urejeni glede dostopa do njih, njihovega prezračevanja in komunikacijske opreme. Uprava sprejme potrebne varnostne ukrepe glede konstrukcije, namestitve, označevanja, polnjenja in preizkušanja jeklenk, cevi in pribora za CO2 ter opreme za upravljanje take napeljave in alarmiranje v zvezi z njo.

Sistemi z ogljikovim dioksidom morajo biti v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

Uprava države zastave zagotovi, da so prostori, v katerih so jeklenke s CO2, primerno urejeni glede dostopa do njih, njihovega prezračevanja in komunikacijske opreme. Uprava sprejme potrebne varnostne ukrepe glede konstrukcije, namestitve, označevanja, polnjenja in preizkušanja jeklenk, cevovodov in pribora za CO2 ter opremo za upravljanje take napeljave in alarmiranje v zvezi z njo.

Če je v kateri koli strojnici poleg zahtev iz pravila II-2/A/6 vgrajen sistem gašenja požara s peno nizke ekspanzije, je zmogljivost sistema takšna, da skozi vgrajene odvajalne odprtine v največ petih minutah izpusti tolikšno količino pene, da do višine 150 mm prekrije največjo površino, čez katero se lahko prelije tekoče gorivo. Sistem lahko proizvaja peno, ki je primerna za gašenje oljnih požarov. Predvidijo se naprave za učinkovito razporeditev pene skozi stalni sistem cevovodov in krmilne ventile ali pipe do ustreznih odvajalnih odprtin in da se pena lahko s stalnimi brizgalkami učinkovito usmerja na druge glavne morebitne vire požara v zavarovanem prostoru. Ekspanzijsko razmerje pene ne sme presegati 12 proti 1.

Naprave za upravljanje katerega koli takšnega sistema morajo biti zlahka dostopne, ravnanje z njimi preprosto, združene pa morajo biti v skupine na čim manj mestih, pri katerih obstaja majhna verjetnost, da bi bila zlahka odrezana zaradi požara v zavarovanem prostoru.

Vgrajeni sistemi za gašenje požara s peno nizke ekspanzije v strojnicah so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

Vsak zahtevani vgrajeni sistem za gašenje požara s peno visoke ekspanzije v strojnicah ima zmogljivost, da skozi vgrajene odvajalne odprtine hitro izpusti tolikšno količino pene, ki zadostuje, da zapolni največji prostor, ki ga je treba zavarovati, s hitrostjo najmanj 1 meter višine v minuti. Količina razpoložljive tekočine za proizvodnjo pene zadostuje, da ustvari količino pene, enako petkratni prostornini največjega prostora, ki se varuje. Razmerje ekspanzije pene ne sme presegati 1 000 proti 1.

Dovodni vodi za peno, dovodi zraka do generatorja pene in število enot za proizvodnjo pene so takšni, da zagotavljajo učinkovito proizvodnjo in distribucijo pene.

Dovodni cevovod generatorja pene je postavljen tako, da požar v zavarovanem prostoru ne more vplivati na opremo za proizvodnjo pene.

Generator pene, njegovi viri napajanja z energijo, tekočina za proizvodnjo pene in naprave za upravljanje takšnega sistema so zlahka dostopni, ravnanje z njimi je preprosto, združeni pa so v skupine na čim manj mestih, pri katerih obstaja majhna verjetnost, da bi bila odrezana zaradi požara v zavarovanem prostoru.

Vgrajeni sistemi za gašenje požara s peno visoke ekspanzije v strojnicah so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

Vsak zahtevani vgrajeni sistem za brizganje vode pod tlakom za gašenje požara v strojnicah je opremljen z razpršilnimi šobami odobrenega tipa.

Število in razpored razpršilnih šob sta takšna, da zagotavljata učinkovito povprečno porazdelitev najmanj 5 litrov/m2 na minuto v prostorih, ki jih je treba zavarovati. Za določena nevarna področja so po potrebi možne večje hitrosti dovajanja. Šobe se namestijo nad kalužami, pokrovi dvojnega dna in drugimi površinami, kjer bi se tekoče gorivo lahko razlivalo, in tudi nad tistimi mesti v strojnicah, kjer je posebna nevarnost požara.

Sistem se lahko razdeli na sekcije, razdelilni ventili pa se lahko upravljajo zunaj prostorov, ki se varujejo, s preprosto dostopnih mest, ki ne bodo takoj odrezani zaradi požara v zavarovanem prostoru.

Sistem je pod potrebnim tlakom in črpalka, ki sistemu dovaja vodo, začne avtomatično delovati, če v sistemu tlak pade.

Črpalka lahko pri potrebnem tlaku sočasno dovaja vodo v vse sekcije sistema v katerem koli oddelku, ki se varuje. Črpalka in njeni upravljalni elementi so zunaj prostora ali prostorov, ki se varujejo. Ne sme obstajati možnost, da bi požar v prostoru ali prostorih, ki se varujejo s sistemom za brizganje vode, povzročil prekinitev delovanja sistema.

Sprejmejo se vsi potrebni varnostni ukrepi, da se prepreči zamašitev šob zaradi nesnage v vodi ali korozije cevovodov, ventilov in črpalke.

Črpalko lahko poganja neodvisen motor z notranjim zgorevanjem, če pa je odvisna od energije iz zasilnega električnega agregata, vgrajenega v skladu z določbami dela D poglavja II-1, je agregat izveden tako, da se ob izpadu glavnega vira energije samodejno vklopi, tako da je energija za črpalko, ki jo zahteva odstavek.5, nemudoma na voljo. Če črpalko poganja neodvisen motor z notranjim zgorevanjem, je ta nameščen tako, da požar v zavarovanem prostoru ne vpliva na dovajanje zraka k njemu.

Vgrajeni sistemi za brizganje vode pod tlakom za gašenje požara v strojnicah so v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

Vsi aparati za gašenje so odobrenega tipa in konstrukcije.

Prostornina zahtevanih prenosnih gasilnih aparatov na tekočino ne sme biti večja od 13,5 litra in ne manjša od 9 litrov. Drugi aparati za gašenje požara so vsaj tako prenosni kot aparati s 13,5 litra tekočine in imajo zmogljivost gašenja, ki je enakovredna zmogljivosti gasilnega aparata z 9 litri tekočine.

Na ladji so rezervne polnitve za vsaj 50 % vseh aparatov za gašenje požara posameznega tipa. Drugi aparat za gašenje istega tipa ustreza rezervni polnitvi za aparat, ki ga na ladji ni mogoče zlahka ponovno napolniti.

Na splošno prenosni aparati za gašenje požara s CO2 niso nameščeni v bivalnih prostorih. Če so takšni aparati predvideni v sobah z radijskimi napravami, ob stikalnih ploščah in na podobnih krajih, je za namene tega pravila (II-2/A/5) prostornina prostora, ki vsebuje en aparat ali več, takšna, da omeji koncentracijo hlapov, ki lahko nastane zaradi izpusta, na največ 5 % neto prostornine prostora. Šteje se, da specifična prostornina CO2 znaša 0,56 m3/kg.

Prenosni aparati za gašenje požara morajo biti v skladu z določbami Kodeksa sistemov požarne varnosti.

Aparati za gašenje požara z ogljikovim dioksidom se ne namestijo v bivalnih prostorih. Na nadzornih postajah in v drugih prostorih, ki vsebujejo električno ali elektronsko opremo ali naprave, ki so potrebne za varnost ladje, je treba predvideti aparate za gašenje požara, katerih gasilno sredstvo ne prevaja elektrike ter ne škoduje opremi in napravam.

Aparati za gašenje požara se za takojšnjo uporabo namestijo na preprosto dostopnih in vidnih mestih, ki jih je mogoče v primeru požara kadar koli hitro in zlahka doseči, ter tako, da na njihovo delovanje ne vplivajo vreme, vibracije ali drugi zunanji dejavniki. Prenosni aparati za gašenje požara imajo naprave, ki kažejo, ali so bili uporabljeni.

Za aparate za gašenje požara, ki jih je mogoče ponovno napolniti na krovu, se za prvih 10 aparatov zagotovi 100 % rezervnih polnitev, za ostale aparate za gašenje požara pa 50 %.

Za gasilne aparate, ki jih na plovilu ni mogoče ponovno napolniti, se namesto rezervnih polnitev zagotovijo dodatni prenosni aparati za gašenje požara enake količine, tipa, zmogljivosti in števila, kot je določeno v odstavku.13 spodaj.

Aparati za gašenje požara, ki vsebujejo gasilno sredstvo, ki lahko samodejno ali v pričakovanih pogojih izpušča strupene pline v tolikšnih količinah, da ogrožajo ljudi, ali izpušča okolju škodljive pline, niso dovoljeni.

Aparati za gašenje požara morajo biti primerni za gašenje požarov, ki lahko izbruhnejo v bližini kraja, kjer so aparati za gašenje nameščeni.

Eden od prenosnih aparatov za gašenje požara, namenjenih za uporabo v katerem koli prostoru, se namesti blizu vhoda v ta prostor.

Najmanjše število aparatov za gašenje požara je naslednje:

Način delovanja prenosnih aparatov za gašenje požara, namenjenih za uporabo v bivalnih ali delovnih prostorih, je enoten, če je to praktično izvedljivo.

Redni pregled aparatov za gašenje požara:

kateri koli od naslednjih vgrajenih sistemov za gašenje požara:

vsaj en komplet prenosne opreme na zračno peno, sestavljen iz šobe za zračno peno induktorskega tipa, ki se lahko priključi na glavni požarni vod s pomočjo gibke požarne cevi, prenosnega tanka, ki vsebuje najmanj 20 litrov tekočine za proizvodnjo pene, in rezervnega tanka. Šoba je tolikšna, da lahko proizvede učinkovito peno, primerno za gašenje oljnega požara, in sicer s hitrostjo najmanj 1,5 m3 v minuti.

V vsakem takem prostoru so odobreni aparati za gašenje požara s peno, od katerih ima vsak prostornino najmanj 45 litrov, ali njim enakovredni aparati, katerih število zadostuje, da je peno ali enakovredno gasilno sredstvo mogoče usmeriti v kateri koli del tlačnih sistemov za gorivo in mazalno olje, prenosnikov in drugih virov požara. Poleg tega se zagotovi zadostno število prenosnih aparatov za gašenje požara s peno ali enakovrednih aparatov, ki se namestijo tako, da nobena točka v prostoru od aparata ni oddaljena več kot 10 metrov hoje, in da sta v vsakem takšnem prostoru najmanj dva takšna aparata za gašenje požarov.

eden od vgrajenih sistemov za gašenje požara iz odstavka.1, poleg tega pa se v katerem koli prostoru, ki vsebuje motorje z notranjim zgorevanjem ali tanke za usedanje goriva ali enote za tekoče gorivo, zagotovi en aparat za gašenje požara s peno s prostornino najmanj 45 litrov ali njemu enakovredni aparati, katerih število zadostuje, da je peno ali enakovredno gasilno sredstvo mogoče usmeriti v kateri koli del tlačnih sistemov za gorivo in mazalno olje, prenosnikov in drugih virov požara, in

en prenosni aparat za gašenje požara, primeren za gašenje oljnih požarov, za vsakih začetih 746 kW skupne moči takšnih strojev; pod pogojem, da se v katerem koli takšnem prostoru ne zahteva manj kot dva ali več kot šest takšnih aparatov za gašenje požara.

Uporaba vgrajenega sistema za gašenje požara s peno nizke ekspanzije namesto nekaterih od šestih prenosnih aparatov za gašenje požara, ki jih zahteva to pravilo (II-2/A/6) je dovoljena.

V vsaki strojnici se namestita dva primerna aplikatorja vodne megle, ki sta lahko sestavljena iz kovinske cevi v obliki črke L, pri čemer je daljša stran dolga približno 2 m in jo je mogoče namestiti na gibko požarno cev, krajša stran pa je dolga približno 250 mm in je opremljena z vgrajeno šobo za vodno meglo ali je nanjo mogoče namestiti šobo za brizganje vode.

Kadar se kot grelni medij uporablja segreto olje, se lahko dodatno zahteva, da so kotlovnice opremljene s stalno vgrajeno ali prenosno opremo za lokalne sisteme za brizganje vode pod tlakom ali za brizganje pene nad in pod tlemi za namene gašenja požarov.

Število svetlobnikov, vrat, ventilatorjev, odprtin v dimnikih, ki omogočajo odsesovalno prezračevanje, in drugih odprtin v strojnicah se omeji na najmanjšo mero, ki zadostuje za potrebe prezračevanja ter pravilno in varno delovanje ladje.

Svetlobniki so narejeni iz jekla in nimajo steklenih ploskev. Zagotovijo se sistemi, ki v primeru požara omogočajo uhajanje dima iz prostora, ki se varuje.

Vrata, ki niso neprepustna vrata na motorni pogon, so narejena tako, da je zagotovljeno dobro zapiranje v primeru požara v prostoru, in sicer s pomočjo priprav za zapiranje na motorni pogon ali s pomočjo samodejno zapirajočih se vrat, ki se lahko zapirajo pri nagibu 3,5° nasprotno od smeri zapiranja in imajo varnostno napravo za pridržanje ter napravo za daljinsko upravljanje sprostitve vrat.

Okna se ne vgradijo v mejah strojnic. To ne izključuje uporabe stekla v nadzornih sobah znotraj strojnic.

Predvidijo se naprave za upravljanje za:

Upravljalni elementi, ki se zahtevajo v odstavku.5 tega pravila (II-2/A/7): in v pododstavku.2.5 pravila II-2/A/10, morajo biti nameščeni zunaj zadevnega prostora, kjer ne bodo odrezani zaradi požara v prostoru, kateremu so namenjeni. Taki upravljalni elementi in elementi za upravljanje katerega koli zahtevanega gasilnega sistema so na enem upravljalnem mestu ali združeni v skupine na čim manj mestih. Ta mesta so varno dostopna z odprtega krova.

Kadar obstaja dostop do katere koli strojnice kategorije A na spodnjem nivoju skozi sosednji predor za gred, se v predoru za gred blizu neprepustnih vrat namestijo jeklena protipožarna vrata, ki se odpirajo z obeh strani.

Vsak zahtevani avtomatski sistem za gašenje z razpršilniki, za odkrivanje požara in za požarni alarm lahko začne delovati takoj, ne da bi bil za sprožitev potreben poseg posadke. Ti sistemi so izvedeni z mokrimi cevmi, manj izpostavljene sekcije pa imajo lahko suhe cevi, če je to potreben varnostni ukrep. Vsi deli sistema, ki utegnejo biti pri delovanju izpostavljeni temperaturam zmrzovanja, se primerno zavarujejo pred zmrzovanjem. Sistem je pod potrebnim tlakom in zagotavlja neprekinjeno oskrbo z vodo, kot zahteva to pravilo (II-2/A/8).

Vsaka sekcija protipožarnih razpršilnikov vsebuje sredstva za avtomatsko dajanje vizualnih in zvočnih signalov za alarm na eni ali več prikazovalnih enotah, kadar koli začne kateri koli razpršilnik delovati. Takšne enote opozarjajo, v kateri sekciji, ki jo oskrbuje sistem, je nastal požar, in so centralizirane na poveljniškem mostu, poleg tega pa so vizualni in zvočni alarmi iz enote nameščeni na mestu, ki ni na poveljniškem mostu, kar zagotavlja, da posadka nemudoma prejme znak za požar. Alarmni sistem je takšen, da javlja morebitne okvare v sistemu.

Razpršilniki so združeni v ločene sekcije, od katerih nobena ne vsebuje več kot 200 razpršilnikov. Nobena sekcija razpršilnikov ne oskrbuje več kot dveh krovov in ni nameščena v več kot eni glavni navpični coni, razen če se dokaže, da lahko ena sekcija razpršilnikov oskrbuje več kot dva krova ali je nameščena v več kot eni glavni navpični coni, ne da bi se s tem zmanjšala požarna varnost ladje.

Za vsako sekcijo razpršilnikov se predvidi možnost izključitve z enim samim zapornim ventilom. Zaporni ventil je v vsaki sekciji enostavno dostopen, njegovo mesto pa je jasno in trajno označeno. Predvidijo se načini, s katerimi se prepreči, da bi zaporni ventil uporabljale nepooblaščene osebe.

Merilnik, ki kaže tlak v sistemu, se namesti ob zapornem ventilu vsake sekcije in na osrednji postaji.

Razpršilniki so odporni proti koroziji zaradi delovanja morskega ozračja. V bivalnih in delovnih prostorih razpršilniki začnejo delovati pri temperaturah od 68 do 79 °C, razen v prostorih, kot so sušilnice, v katerih je mogoče pričakovati visoke temperature in se temperatura, pri kateri začnejo delovati, lahko poveča največ za 30 °C nad najvišjo temperaturo v bližini stropa.

Pri vsakem kazalniku je seznam ali načrt, ki prikazuje vključene prostore in območje delovanja posamezne sekcije. Zagotovijo se ustrezna navodila za preizkušanje in vzdrževanje.

Razpršilniki se namestijo v zgornjem delu prostora, razporedijo pa se po ustreznem vzorcu, ki zagotavlja ohranjanje povprečne stopnje brizganja najmanj 5 litrov/m2 na minuto po nominalni površini, ki jo pokrivajo razpršilniki.

Razpršilniki se namestijo čim dlje od nosilcev in drugih predmetov, ki bi lahko ovirali curke vode, in na takšnih mestih, na katerih bo vnetljivi material v prostoru dobro poškropljen.

Namesti se tank pod tlakom s prostornino, ki je enaka najmanj dvojni zalogi vode, določeni v tem odstavku. Tank vsebuje stalno zalogo sladke vode, ki je enaka količini vode, ki bi jo črpalka iz odstavka.12 dobavila v eni minuti, za vzdrževanje zračnega tlaka v tanku pa se predvidijo naprave, ki zagotovijo, da pri uporabi stalne količine sladke vode v tanku tlak ne pade pod delovni tlak razpršilnika, povečan za tlak vodnega stolpca, merjenega od dna tanka do najvišjega razpršilnika v sistemu. Predvidijo se ustrezna sredstva za dopolnjevanje zraka pod tlakom in dopolnjevanje zalog sladke vode v tanku. Predvideno je stekleno kontrolno okence, ki kaže dejansko gladino vode v tanku.

Namestijo se naprave, ki preprečujejo vdor morske vode v tank. Tank pod tlakom se opremi z učinkovitim varnostnim ventilom in merilnikom tlaka. Na vsakem priključku na merilnik se namestijo zaporni ventili ali pipe.

Namesti se neodvisna črpalka na motorni pogon izključno za namen nepretrganega samodejnega brizganja vode iz razpršilnikov. Črpalka začne samodejno delovati zaradi padca tlaka v sistemu, preden se v tanku stalna zaloga sladke vode pod tlakom popolnoma ne porabi.

Črpalka in cevovod lahko vzdržujeta potreben tlak na ravni najvišjega razpršilnika, da se zagotovi nepretrgani pretok vode, ki zadostuje za hkratno pokrivanje površine najmanj 280 m2 pri stopnji brizganja iz odstavka.8. Za nove ladje razreda C in D z dolžino, manjšo od 40 metrov, in celotnim varovanim območjem, manjšim od 280 m2, lahko uprava države zastave določi ustrezno območje za dimenzioniranje črpalk in drugačne sestavne dele.

Črpalka ima na tlačni strani vgrajen preizkusni ventil s kratko izpustno cevjo, ki je na koncu odprta. Dejanska površina skozi ventil in cev mora zadoščati za predpisani pretok črpalke, pri čemer se vzdržuje tlak v sistemu, določen v odstavku.9.

Odprtina za dovod morske vode v črpalko je po možnosti v prostoru, v katerem je črpalka, in je nameščena tako, da med plovbo ni treba zapirati dovoda morske vode v črpalko za kateri koli drugi namen, razen za pregled ali popravilo črpalke.

Črpalka in tank protipožarnih razpršilnikov sta nameščena tako, da sta dovolj oddaljena od katere koli strojnice in nista postavljena v prostoru, ki se varuje s sistemom protipožarnih razpršilnikov.

Predvidena sta najmanj dva vira energije za napajanje črpalke za morsko vodo ter avtomatski sistem za alarm in za odkrivanje požara. Če so viri energije za črpalko električni, sta to glavni električni agregat in zasilni vir energije. En vir napajanja za črpalko se napelje z glavne stikalne plošče, drugi pa z zasilne stikalne plošče, s pomočjo ločenih vodov, ki so rezervirani izključno za ta namen. Napajalni vodi so postavljeni tako, da se izogibajo ladijskim kuhinjam, strojnicam in drugim zaprtim prostorom z veliko nevarnostjo požara, razen če je to potrebno zaradi priključka na ustrezno stikalno ploščo in dovoda do avtomatskega preklopnega stikala, ki je blizu črpalke razpršilnikov. To stikalo dopušča dovod energije od glavne stikalne plošče, dokler je napajanje od tam mogoče, in mora biti zasnovano tako, da se ob izpadu napajanja samodejno preklopi na napajanje iz zasilne stikalne plošče. Stikali na glavni in zasilni stikalni plošči sta jasno označeni in običajno vklopljeni. V zadevnih napajalnih vodih se ne uporablja nobeno drugo stikalo. Eden od virov dovoda energije za sistem alarma in odkrivanja požarov je zasilni vir energije. Če je eden od virov energije za črpalko motor z notranjim zgorevanjem, je ta v skladu z določbami odstavka.15 in postavljen tako, da požar v katerem koli zavarovanem prostoru ne vpliva na dovod zraka k strojem.

Sistem protipožarnih razpršilnikov je povezan z glavnim požarnim vodom ladje prek nepovratnega ventila z možnostjo blokade na priključku, ki prepreči prehajanje vode iz sistema razpršilnikov v glavni požarni vod.