(a) namenjeno za uživanje ljudi;

(b) ki ima posebne senzorične lastnosti;

(c) z najnižjo vsebnostjo alkohola 15 vol. %;

(d) ki je proizvedena:

(i) bodisi neposredno:

— z destilacijo naravno fermentiranih proizvodov z dodanimi aromami ali brez njih in/ali

— z maceracijo ali podobno obdelavo rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla in/ali destilatih kmetijskega porekla in/ali žganih pijačah, kakor je opredeljeno v tej uredbi, in/ali

— z dodajanjem arom, sladkorjev ali drugih sladil v smislu Priloge I(3) in/ali drugih kmetijskih proizvodov in/ali živil etanolu kmetijskega porekla in/ali destilatu kmetijskega porekla in/ali žganim pijačam, kakor je opredeljeno v tej uredbi;

(ii) ali z mešanjem žgane pijače z eno ali več:

— drugimi žganimi pijačami in/ali

— etanolom kmetijskega porekla ali destilati kmetijskega porekla in/ali

— drugimi alkoholnimi pijačami in/ali

— pijačami.

(a) proizvedene so z alkoholnim vretjem in destilacijo in so izključno pridobljene iz surovin, predvidenih v ustrezni opredelitvi zadevne žgane pijače;

(b) nimajo dodanega niti razredčenega niti nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5);

(c) ne vsebujejo dodanih aromatičnih snovi;

(d) vsebujejo samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve;

(e) sladkajo se samo, da se zaokroži končni okus proizvoda v skladu s Prilogo I(3). Mejne vrednosti za proizvode, ki se uporabljajo za zaokrožanje, naštete v Prilogi I(3)(a) do (f), se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3). Pri tem se upošteva tudi posebna zakonodaja držav članic.

(a) lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi;

(b) lahko imajo dodan alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5) te uredbe;

(c) lahko vsebujejo aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ( 1 ), in aromatične pripravke, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe;

(d) lahko vsebujejo barvila, kakor je opredeljeno v Prilogi I(10) te uredbe;

(e) lahko so sladkane, da bi ustrezale določenim značilnostim proizvoda, in v skladu s Prilogo I(3), ob upoštevanju posamezne zakonodaje držav članic.

(a) lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi, in/ali živila, primernega za prehrano ljudi;

(b) lahko imajo dodan alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5);

(c) lahko vsebujejo eno ali več arom, kot so opredeljene v členu 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(d) lahko vsebujejo barvila, kakor je opredeljeno v Prilogi I(10);

(e) so sladkane, da bi ustrezale določenim značilnostim proizvoda, in v skladu s Prilogo I(3).

(a) z izrazi, ki so že v uporabi dne 20. februarja 2008, za uveljavljene geografske označbe v smislu člena 20 ali

(b) v skladu z ustrezno tehnično dokumentacijo, določeno v členu 17(1).

(a) eno ali več žganimi pijačami in/ali

(b) enim ali več destilati kmetijskega porekla

(a) vsako neposredno ali posredno komercialno uporabo za proizvode, ki niso zajeti v registraciji, če so ti proizvodi primerljivi z žganimi pijačami, registriranimi pod tisto geografsko označbo, ali če uporaba izkorišča ugled registrirane geografske označbe;

(b) vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, četudi je pravo poreklo proizvoda označeno ali če je geografska označba uporabljena v prevodu ali mu je dodan izraz, kot je „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“, ali kateri koli podoben izraz;

(c) kakršno koli drugo napačno ali zavajajočo navedbo glede izvora, porekla, narave ali bistvenih kakovosti pri opisu, predstavitvi ali označevanju proizvoda, ki lahko daje lažen vtis o poreklu;

(d) vsako drugo prakso, ki lahko zavaja potrošnika glede pravega porekla proizvoda.

(a) ime in kategorijo žgane pijače, vključno z geografsko označbo;

(b) opis žgane pijače, vključno z glavnimi fizikalnimi, kemičnimi in/ali senzoričnimi lastnostmi proizvoda in posebne značilnosti žgane pijače v primerjavi z ustrezno kategorijo;

(c) opredelitev zadevnega geografskega območja;

(d) opis metode pridobivanja žgane pijače oziroma opis pristnih in nespremenljivih lokalnih metod;

(e) podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z geografskim okoljem ali geografskim poreklom;

(f) po potrebi kakršne koli zahteve Skupnosti in/ali nacionalnih in/ali regionalnih določb;

(g) ime in kontaktni naslov vlagatelja;

(h) katero koli dopolnilo h geografski označbi in/ali katero koli posebno pravilo o označevanju v skladu z ustrezno tehnično dokumentacijo.

— enakozvočno ime, ki potrošnika zavaja v smislu, da proizvodi izhajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, tudi če je ime točno, kar zadeva besedilo za dejansko ozemlje, regijo ali kraj porekla zadevne žgane pijače,

— pri uporabi registrirane enakozvočne geografske označbe velja pogoj, da mora v praksi obstajati jasno razlikovanje med enakozvočnico, registrirano pozneje, in imenom, ki je že vpisano v register, ob upoštevanju potrebe po enaki obravnavi zadevnih proizvajalcev in da se ne zavaja potrošnikov.

— en ali več pristojnih organov iz člena 24(1) in/ali

— en ali več nadzornih organov v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali ( 2 ), ki deluje kot organ za potrjevanje proizvodov.

— en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država, in/ali

— en ali več organov za potrjevanje proizvodov.

(a) za olajšanje do 20. februarja 2011 prehoda z določb iz Uredbe (EGS) št. 1576/89 na določbe, vzpostavljene s to uredbo;

(b) za odstopanje od členov 17 in 22 v ustrezno utemeljenih primerih;

(c) za oblikovanje simbola Skupnosti za geografske označbe za sektor žganih pijač.

1.  Etanol kmetijskega porekla

(a) senzorične lastnosti: ni drugega zaznavnega okusa razen okusa surovine;

(b) najnižji volumenski delež alkohola: 96,0 vol. %;

(c) mejna vrednost ostankov:

(i) skupna kislost, izražena v gramih ocetne kisline na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,5 ;

(ii) estri, izraženi v gramih etilnega acetata na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,3 ;

(iii) aldehidi, izraženi v gramih acetaldehida na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,5 ;

(iv) višji alkoholi, izraženi v gramih metil-2-propanola-1 na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,5 ;

(v) metanol, izražen v gramih na hektoliter 100 vol. % alkohola: 30;

(vi) suhi ekstrakt, izražen v gramih na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,5 ;

(vii) hlapljive baze, ki vsebujejo dušik, izražene v gramih dušika na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,1 ;

(viii) furfural: pod mejo zaznavnosti.

2.  Destilat kmetijskega porekla

3.  Sladkanje

(a) polbeli sladkor, beli sladkor, rafinirani beli sladkor, dekstroza, fruktoza, glukozni sirup, tekoči sladkor, invertni tekoči sladkor, invertni sladkorni sirup, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi ( 8 );

(b) rektificirani zgoščeni grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, sveži grozdni mošt;

(c) karameliziran sladkor, ki je proizvod, pridobljen izključno z nadziranim segrevanjem saharoze brez baz, mineralnih kislin ali drugih kemičnih aditivov;

(d) med, kakor je opredeljen v Direktivi Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu ( 9 );

(e) rožičev sirup;

(f) kateri koli drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek kot navedeni proizvodi.

4.  Mešanje

5.  Dodajanje alkohola

6.  Dodajanje vode

7.  Tipiziranje

(a) postopka priprave;

(b) uporabljenih metod za destilacijo;

(c) časa zorenja ali staranja;

(d) geografskega območja proizvodnje.

8.  Zorenje ali staranje

9.  Aromatiziranje

10.  Obarvanje

11.  Volumenski delež alkohola

12.  Vsebnost hlapljivih snovi

13.  Kraj proizvodnje

14.  Opis

15.  Predstavitev

16.  Označevanje

17.  Embalaža

(a) Rum je:

(i) žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo iz melase ali sirupa, dobljena pri proizvodnji trsnega sladkorja ali iz soka sladkornega trsa in destilirana do največ 96 vol. %, tako da ima destilat opazne posebne senzorične lastnosti ruma; ali

(ii) žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima aromo, značilno za rum, in vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola. To žganje se lahko trži z besedo „kmetijski“, ki upravičuje prodajno poimenovanje „rum“, kateremu je dodana katera koli od geografskih označb francoskih čezmorskih departmajev in avtonomne regije Madeire, kot so registrirane v Prilogi III.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v rumu je 37,5 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d) Rum se ne aromatizira.

(e) Rum lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) Beseda „traditionnel“ lahko dopolni geografske označbe, omenjene v kategoriji 1 Priloge III, če je rum proizveden z destilacijo do največ 90 vol. %, po alkoholnem vretju surovin, ki dajejo alkohol in izvirajo izključno iz zadevnega kraja proizvodnje. Ta rum mora imeti najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola ter ne sme biti sladkan. Uporaba besede „traditionnel“ ne prepreči uporabe izrazov „iz proizvodnje sladkorja“ ali „kmetijsko“, ki sta lahko dodana prodajnemu poimenovanju „rum“ in geografskim označbam.

(a)  Whisky ali whiskey je žgana pijača, proizvedena izključno z:

(i) destilacijo drozge žitnega slada z ali brez celih zrn drugih žit, ki so bila

— sladkana s sladno diastazo, z drugimi naravnimi encimi ali brez njih,

— fermentirana z delovanjem kvasa;

(ii) enim ali več destilati do največ 94,8 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin;

(iii) zorenjem končnega destilata najmanj tri leta v lesenih sodih s prostornino največ 700 litrov.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači whisky ali whiskey je 40 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)  Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja za obarvanje.

(a) Žitno žganje je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo fermentirane drozge iz celih žitnih zrn, ki ima senzorične lastnosti iz uporabljenih surovin.

(b) Z izjemo „Korn“ je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 35 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d) Žitno žganje se ne aromatizira.

(e) Žitno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) Da bi lahko žitno žganje nosilo prodajno poimenovanje „žitni brandy“, mora biti pridobljeno z destilacijo do največ 95 vol. % alkohola iz fermentirane drozge iz celih žitnih zrn in mora imeti senzorične lastnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.

(a) Žganje iz vina je žgana pijača:

(i) proizvedena izključno iz vinskega destilata, ki je pridobljen iz vina ali vina, obogatenega z destilacijo ali redestilacijo vinskega destilata do največ 86 vol. % alkohola;

(ii) ki vsebuje najmanj 125 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii) katere največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz vina je 37,5 vol. %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d) Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e) Žganje iz vina lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) Če je žganje iz vina zorelo, se lahko še naprej trži kot „žganje iz vina“ pod pogojem, da je zorelo vsaj toliko časa, kot je predvideno za žgano pijačo v kategoriji 5.

(a)  Brandy ali Weinbrand je žgana pijača:

(i) proizvedena iz žganja iz vina ne glede na to, ali mu je dodan vinski destilat ali ne, destiliran do največ 94,8 vol. % alkohola, pod pogojem, da navedeni destilat ne preseže 50 % vsebnosti alkohola v končnem proizvodu;

(ii) ki se je najmanj eno leto starala v hrastovih posodah ali najmanj šest mesecev v hrastovih sodih s prostornino do največ 1 000 litrov;

(iii) ki vsebuje najmanj 125 gramov ali več hlapljivih snovi na hektoliter, 100 vol. % alkohola, in je dobljena izključno z destilacijo ali redestilacijo uporabljanih surovin;

(iv) katere največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači brandy ali Weinbrand je 36 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)  Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e)  Brandy ali Weinbrand lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a) Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i) je proizvedena izključno iz fermentiranih grozdnih tropin in destilirana neposredno z vodno paro ali po tem, ko je dodana voda;

(ii) 100 kg uporabljenih grozdnih tropin se lahko doda največ 25 kg droži;

(iii) količina alkohola, dobljenega iz droži, ne presega 35 % skupne količine alkohola v končnem proizvodu;

(iv) destilacija se izvaja v prisotnosti tropin do največ 86 vol. % alkohola;

(v) dovoljena je redestilacija pri enaki vsebnosti alkohola;

(vi) vsebuje najmanj 140 gramov ali več hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola in ima največjo vsebnost metanola 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz grozdnih tropin ali grozdnem tropinovcu je 37,5 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d) Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e) Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a) Žganje iz sadnih tropin je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i) pridobljena je izključno s fermentacijo in destilacijo iz sadnih tropin, razen iz grozdnih tropin, do največ 86 vol. % alkohola;

(ii) vsebuje najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii) največja vsebnost metanola na hektoliter 100 vol. % alkohola je 1 500 gramov;

(iv) pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline na hektoliter 100 vol. % alkohola 7 gramov;

(v) dovoljena je redestilacija pri enaki vsebnosti alkohola v smislu točke (i).

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadnih tropin je 37,5 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d) Žganje iz sadnih tropin se ne aromatizira.

(e) Žganje iz sadnih tropin lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) Prodajno poimenovanje je sestavljeno iz imena sadja, ki mu sledi „žganje iz tropin“ . Če so uporabljene tropine različnih vrst sadja, je poimenovanje za trg „žganje iz sadnih tropin“.

(a) Žganje iz rozin ali raisin brandy je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo proizvoda, pridobljenega z alkoholno fermentacijo ekstrakta rozin sorte „Corinth Black“ ali „Moscatel iz Aleksandrije“, destiliranih do največ 94,5 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz rozin ali raisin brandy je 37,5 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d) Žganje iz rozin ali raisin brandy se ne aromatizira.

(e) Žganje iz rozin ali raisin brandy lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a) Žganje iz sadja je žgana pijača:

(i) proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo mesnatega sadja ali mošta takega sadja, jagodičja ali rastlin, s koščicami ali brez;

(ii) destilirana do največ 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus destiliranih surovin;

(iii) ki vsebuje najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv) pri žganju iz koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline na hektoliter 100 vol. % alkohola 7 gramov.

(b) Največja vsebnost metanola v žganju iz sadja je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(i) 1 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, pridobljenega iz naslednjega sadja:

— sliv (Prunus domestica L.),

— mirabel (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),

— češpelj (Prunus domestica L.),

— jabolk (Malus domestica Borkh.),

— hrušk (Pyrus communis L.), z izjemo viljamovk (Pyrus communis L. cv „Williams“),

— malin (Rubus idaeus L.),

— robidnic (Rubus fruticosus auct. aggr.),

— marelic (Prunus armeniaca L.),

— breskev (Prunus persica (L.) Batsch);

(ii) 1 350 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, pridobljenega iz naslednjega sadja ali jagodičja:

— viljamovk (Pyrus communis L. cv „Williams“),

— rdečega ribeza (Ribes rubrum L.),

— črnega ribeza (Ribes nigrum L.),

— jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),

— bezgovih jagod (Sambucus nigra L.).

— kutin (Cydonia oblonga Mill.),

— brinovih jagod (Juniperus communis L. in/ali Juniperus oxicedrus L.).

(c) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadja je 37,5 %.

(d) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(e) Žganje iz sadja se ne aromatizira.

(f) Prodajno poimenovanje za žganje iz sadja je „žganje“, pred katerim je navedeno ime sadja, jagodičja ali rastlin, kot na primer češnjevo žganje, ki se imenuje tudi kirsch, slivovo žganje, ki se imenuje tudi slivovka, mirabelovo, breskovo, jabolčno, hruškovo, marelično, figovo, limonino ali grozdno žganje ali drugo sadno žganje. To prodajno poimenovanje se lahko v češkem, hrvaškem, grškem, poljskem, slovaškem, slovenskem in romunskem jeziku izrazi z imenom sadja, ki se mu doda pripona.

— mirabela (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),

— sliva (Prunus domestica L.),

— češplja (Prunus domestica L.),

— sadeži rastline arbutus (Arbutus unedo L.),

— jabolka „zlati delišes“.

(g) Ime Williams se lahko uporabi samo za prodajo hruškovega žganja, proizvedenega izključno samo iz hrušk sorte „Williams“.

(h) Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja“ oziroma „žganje iz rastlin“. Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.

(a) Žganje iz jabolčnika, žganje iz hruškovca ter žganje iz jabolčnika in hruškovca so žgane pijače, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i) proizvedene so izključno z destilacijo jabolčnika ali hruškovca do največ 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus sadja;

(ii) vsebujejo najmanj 200 gramov hlapnih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii) njihova največja vsebnost metanola je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz jabolčnika, žganju iz hruškovca ter žganju iz jabolčnika in hruškovca je 37,5 %.

(c) Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki 5 Priloge I.

(d) Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca niti žganje iz jabolčnika in hruškovca se ne aromatizira.

(e) Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca ter žganje iz jabolčnika in hruškovca lahko vsebujejo samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a) Medeno žganje je žgana pijača:

(i) proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo medene drozge;

(ii) destilirana do največ 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat senzorične lastnosti uporabljenih surovin.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem žganju je 35 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d) Medeno žganje se ne aromatizira.

(e) Medeno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) Medeno žganje se lahko sladka samo z medom.

(a)  Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali fermentiranega sadja do največ 86 vol. % alkohola.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Hefebrand ali žgani pijači iz droži je 38 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)  Hefebrand ali žgana pijača iz droži se ne aromatizira.

(e)  Hefebrand ali žgana pijača iz droži lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) Prodajno poimenovanje za Hefebrand ali žgano pijačo iz droži se dopolni z imenom uporabljene surovine.

(a)  Bierbrand ali eau de vie de bière je žgana pijača, pridobljena izključno z neposredno destilacijo svežega piva pod normalnim pritiskom, z volumenskim deležem alkohola največ 86 %, tako da ima pridobljeni destilat senzorične lastnosti piva.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Bierbrand ali eau de vie de bière je 38 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)  Bierbrand ali eau de vie de bière se ne aromatizira.

(e)  Bierbrand ali eau de vie de bière lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a)  Topinambur ali žgana pijača iz laške repe je žgana pijača, proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo laške repe (Helianthus tuberosus L.) do največ 86 vol. % alkohola.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači topinambur ali žgani pijači iz laške repe je 38 %.

(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)  Topinambur ali žgana pijača iz laške repe se ne aromatizira.

(e)  Topinambur ali žgana pijača iz laške repe lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a) Vodka je žgana pijača, proizvedena iz etanola kmetijskega porekla, pridobljena s fermentacijo s kvasom, iz:

(i) krompirja in/ali žit ali

(ii) drugih kmetijskih surovin,

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5 %.

(c) Edina aroma, ki se jo sme dodati, so naravne aromatične sestavine, prisotne v destilatu, pridobljenem iz fermentiranih surovin. Proizvodu se lahko poleg prevladujoče arome dodajo posebne senzorične lastnosti.

(d) Opis, predstavitev ali etiketiranje vodke, ki ni proizvedena izključno iz surovin(-e) iz odstavka (a)(i), nosi navedbo „proizvedeno iz...“, ki se dopolni z imenom surovin(-e), uporabljenih(-e) za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla. Označevanje mora biti v skladu s členom 13(2) Direktive 2000/13/ES.

(a) Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, je žgana pijača:

(i) proizvedena z maceracijo sadja ali jagodičja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja in/ali destilata iz enakega sadja na 100 kg fermentiranega sadja ali jagodičevja, ki ji sledi destilacija do največ 86 vol. %.

(ii) pridobljena iz naslednjega sadja ali jagodičja:

— robidnic (Rubus fruticosus auct. aggr.),

— jagod (Fragaria spp.),

— borovnic (Vaccinium myrtillus L.),

— malin (Rubus idaeus L.),

— rdečega ribeza (Ribes rubrum L.),

— belega ribeza (Ribes niveum Lindl.),

— črnega ribeza (Ribes nigrum L.),

— trnulj (Prunus spinosa L.),

— jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),

— plodov jerebike (Sorbus domestica L.),

— slezovih jagod (Ilex aquifolium in Ilex cassine L.),

— jagod breka (Sorbus torminalis (L.) Crantz),

— bezgovih jagod (Sambucus nigra L.),

— kosmulj (Ribes uva-crispa L. syn. Ribes grossularia),

— mahovnic (Vaccinium L. subgenus Oxycoccus),

— brusnic (Vaccinium vitis-idaea L.),

— ameriških žlahtnih borovnic (Vaccinium corymbosum L.),

— morske krhlike (Hippophae rhamnoides L.),

— šipka (Rosa canina L.),

— barjanskih robid (Rubus chamaemorus L.),

— črnih mahunic (Empetrum nigrum L.),

— arktičnih robidnic (Rubus arcticus L.),

— mirte (Myrtus communis L.),

— banan (Musa spp.),

— pasijonke (Passiflora edulis Sims),

— rdečih sliv mombin (Spondias dulcis Sol. ex Parkinson),

— rumenih sliv mombin (Spondias mombin L.),

— orehov (Juglans regia L.),

— lešnikov (Corylus avellana L.),

— kostanja (Castanea sativa L.),

— agrumov (Citrus spp. L.),

— opuncij (Opuntia ficus-indica).

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenem z maceracijo in destilacijo, je 37,5 %.

(c) Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, se ne aromatizira.

(d) Pri označevanju in predstavljanju žganja (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenega z maceracijo in destilacijo, mora biti besedilo „pridobljeno z maceracijo in destilacijo“ v opisu, predstavitvi ali na oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve ter v istem vidnem polju kot besedilo „žganje“ (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pri steklenicah pa na sprednji etiketi.

(a)  Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz kategorije 16(a)(ii) ali zelenjave, oreščkov ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do največ 86 vol. %.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je 37,5 %.

(c)  Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) se ne aromatizira.

(a) Encijan je žgana pijača, proizvedena iz destilata encijana, pridobljenega s fermentacijo korenine encijana z dodatkom etanola kmetijskega porekla ali brez njega.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v encijanu je 37,5 %.

(c) Encijan se ne aromatizira.

(a) Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla in/ali žitnega žganja in/ali žitnega destilata z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. in/ali Juniperus oxicedrus L.).

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z aromo brinja je 30 %.

(c) Dodatno se smejo uporabiti druge aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008 in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, in/ali aromatične rastline ali deli aromatičnih rastlin, vendar morajo biti organoleptične lastnosti brina zaznavne, tudi če so včasih oslabljene.

(d) Žgane pijače z aromo brinja lahko nosijo prodajna poimenovanja Wacholder ali genebra.

(a)  Gin je žgana pijača z aromo brinja, proizvedena z aromatiziranjem senzorično ustreznega etanola kmetijskega porekla z brinovimi jagodami (Juniperus communis L.).

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu je 37,5 %.

(c) Za pripravo gina se uporabijo le aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, tako da prevladuje okus po brinu.

(d) Izrazu „gin“ se lahko doda izraz „dry“, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda.

(a) Destiliran gin je:

(i) žgana pijača z aromo brinja, ki se pridobiva izključno z redestilacijo senzorično ustreznega etanola kmetijskega porekla primerne kakovosti z začetno alkoholno stopnjo najmanj 96 vol. % alkohola v destilarnah, ki se tradicionalno uporabljajo za gin, ob navzočnosti brinovih jagod (Juniperus communis L.) in drugih kmetijskih rastlin pod pogojem, da prevladuje okus po brinju, ali

(ii) mešanica destilata in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v kategoriji 20(c), se prav tako lahko uporabijo za aromatiziranje destiliranega gina.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem ginu je 37,5 %.

(c)  Gin, pridobljen z dodajanjem esenc ali arom etanolu kmetijskega porekla, se ne sme označiti kot destiliran gin.

(d) Izrazu „destiliran gin“ se lahko doda izraz „dry“, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda.

(a)  London gin je vrsta destiliranega gina:

(i) ki se pridobiva izključno iz etanola kmetijskega porekla z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, aromatizira pa se izključno z redestilacijo v tradicionalnih destilarnah etanola ob navzočnosti vseh uporabljenih naravnih rastlinskih snovi;

(ii) katerega destilat vsebuje vsaj 70 vol. % alkohola;

(iii) kadar se doda kakršen koli nadaljnji etanol kmetijskega porekla, mora biti skladen z lastnostmi iz Priloge I(1), vendar z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv) ki ne vsebuje dodanih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda, ali barvil;

(v) ki ne vsebuje nobenih drugih dodanih sestavin razen vode.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači London gin je 37,5 %.

(c) Izraz „London gin“ je lahko dopolnjen z izrazom „dry“.

(a) Žgane pijače z aromo kumine so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla s kumino (Carum carvi L.).

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom kumine je 30 %.

(c) Dodatno se smejo uporabiti druge aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, vendar mora prevladovati okus po kumini.

(a)  Akvavit ali aquavit je žgana pijača z aromo kumine in/ali semen kopra, proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla in aromatizirana z destilatom rastlin ali začimb.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači akvavit ali aquavit je 37,5 %.

(c) Dodatno se smejo uporabiti druge naravne aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, vendar pa mora aroma teh pijač izhajati predvsem iz destilatov kumine (Carum carvi L.) in/ali semena kopra (Anethum graveolens L.), pri čemer je uporaba eteričnih olj prepovedana.

(d) Grenke snovi v okusu ne smejo prevladovati; vsebnost suhega ekstrakta ne sme biti večja od 1,5 grama na 100 mililitrov.

(a) Žgane pijače z aromo janeža so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi ekstrakti zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.), janeža (Pimpinella anisum L.), koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali katere koli druge rastline, ki vsebuje isto glavno sestavino, z uporabo enega od naslednjih postopkov ali njihove kombinacije:

(i) maceracija in/ali destilacija;

(ii) redestilacija alkohola ob navzočnosti semen ali drugih delov zgoraj navedenih rastlin;

(iii) dodajanje naravnih destiliranih ekstraktov rastlin z aromo janeža.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom janeža je 15 %.

(c) Za pripravo žganih pijač z okusom janeža se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(d) Prav tako se lahko uporabijo drugi naravni rastlinski ekstrakti ali aromatična semena, vendar mora prevladovati okus po janežu.

(a)  Pastis je žgana pijača z okusom janeža, ki vsebuje tudi naravne ekstrakte golostebelnega korena (Glycyrrhiza spp.), pri čemer morajo biti navzoča barvila, poznana kot „halkoni“, in glicirizinska kislina, katere najmanjša in največja vsebnost mora znašati 0,05 in 0,5 grama na liter.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pastisu je 40 %.

(c) Za pripravo pastisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(d)  Pastis vsebuje manj kot 100 gramov sladkorja na liter, izraženega kot invertni sladkor, in ima najmanjšo in največjo vrednost anetola 1,5 in 2 grama na liter.

(a)  Pastis de Marseille je pastis z vsebnostjo anetola 2 grama na liter.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači pastis de Marseille je 45 %.

(c) Za pripravo pastisa de Marseille se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)  Anis je žgana pijača z aromo janeža, katerega značilna aroma izhaja izključno iz janeža (Pimpinella anisum L.) in/ali zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.) in/ali koromača (Foeniculum vulgare Mill.).

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 35 %.

(c) Za pripravo anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a) Destiliran anis je anis, ki vsebuje alkohol, destiliran v prisotnosti semen iz kategorije 28(a), oziroma mastike in drugih aromatičnih semen, rastlin ali sadja pri geografskih označbah, če tak alkohol predstavlja vsaj 20 % vsebnosti alkohola destiliranega anisa.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem anisu je 35 %.

(c) Za pripravo destiliranega anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a) Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega izvora z aromatičnimi snovmi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in/ali aromatičnimi pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v grenkih žganih pijačah ali pijačah bitter je 15 %.

(c) Grenke žgane pijače ali bitter se lahko prodajajo pod imenoma „amer“ ali „bitter“ z dodatnim izrazom ali brez njega.

(a) Aromatizirana vodka je vodka, ki ima poleg okusa surovin dodano prevladujočo aromo.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v aromatizirani vodki je 37,5 %.

(c) Aromatizirana vodka je lahko sladkana, mešana, aromatizirana, starana ali obarvana.

(d) Aromatizirana vodka se lahko prodaja tudi z imenom katere koli prevladujoče arome z besedo „vodka“.

(a) Liker je žgana pijača:

(i) ki vsebuje najmanjšo količino sladkorja, izraženo kot invertni sladkor:

— 70 gramov na liter za češnjeve likerje, kjer etanol izhaja izključno iz češnjevega žganja,

— 80 gramov na liter za encijanove ali podobne likerje, v katerih je edina aromatična sestavina encijan ali podobne rastline,

— 100 gramov na liter za vse druge primere;

(ii) proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali mešanice le-teh, sladkana in z dodatkom ene ali več arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju je 15 %.

(c) Pri pripravi likerja se lahko uporabljajo aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe. Vendar se pri pripravi naslednjih likerjev uporabljajo le naravne aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe:

(i) Sadni likerji:

— črni ribez,

— češnje,

— maline,

— murve,

— borovnice,

— agrumi,

— robidnice,

— arktične robidnice,

— brusnice,

— mahovnice,

— morska krhlika,

— ananas;

(ii) Rastlinski likerji:

— meta,

— encijan,

— janež,

— pelin,

— zdravilne rastline.

(d) Pri predstavitvi likerjev, proizvedenih v Skupnosti z uporabo etanola kmetijskega porekla, se lahko za ponazoritev ustaljenih metod proizvodnje uporabljajo naslednji sestavljeni izrazi:

—  slivov brandy,

—  pomarančni brandy,

—  marelični brandy,

—  češnjev brandy,

—  solbaerrom, imenovan tudi rum iz črnega ribeza.

(a) Žgane pijače, znane kot Crème de (ki jim sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) razen mlečnih izdelkov, so likerji z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) je 15 %.

(c) Za to žgano pijačo veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1  aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)  Crème de cassis je liker iz črnega ribeza z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 400 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači crème de cassis je 15 %.

(c) Za crème de cassis veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1  aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)  Guignolet je liker, ki se pridobiva z maceracijo češenj v etanolu kmetijskega porekla.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači guignolet je 15 %.

(c) Za guignolet veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1  aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)  Punch au rhum je liker, katerega alkohol izhaja izključno iz ruma.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači punch au rhum je 15 %.

(c) Za punch au rhum veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1  aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)  Gin iz trnulj je liker, ki se proizvaja z maceracijo trnulj v ginu z morebitnim dodajanjem soka iz trnulj.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu iz trnulj je 25 %.

(c) Za pripravo gina iz trnulj se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(i) ter v členu 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a) ki ima prevladujoč okus po trnuljah in je pridobljena z maceracijo trnulj (Prunus spinosa) v etanolu kmetijskega porekla, z dodatkom naravnih ekstraktov janeža in/ali destilatov janeža;

(b) ki ima najmanjši volumski delež alkohola 25 %;

(c) ki se proizvaja z najmanj 125 gramov trnulj na liter končnega proizvoda;

(d) ki ima vsebnost sladkorja, izraženo kot invertni sladkor, med 80 in 250 grami na liter končnega proizvoda;

(e) pri kateri organoleptične lastnosti, barvo in okus določata izključno dodano sadje in janež.

(a)  Sambuca je brezbarvni liker z okusom janeža:

(i) vsebuje destilate janeža (Pimpinella anisum L.), zvezdastega janeža (Illicium verum L.) ali drugih aromatičnih zelišč;

(ii) z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 350 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor;

(iii) z vsebnostjo naravnega etanola, ki ni manjša od 1 grama in ne večja od 2 gramov na liter.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v sambuci je 38 %.

(c) Za sambuco veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1  aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)  Maraschino, marrasquino ali maraskino je brezbarvni liker, katerega aroma izhaja večinoma iz destilata češenj marasca ali izdelka maceracije češenj ali delov češenj v alkoholu kmetijskega porekla z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači maraschino, marrasquino ali maraskino je 24 %.

(c) Za maraschino, marrasquino ali maraskino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1  aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)  Nocino je liker, katerega aroma izhaja večinoma iz maceracije in/ali destilacije celih zelenih orehov (Juglans regia L.) z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 100 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači nocino je 30 %.

(c) Za nocino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1  aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a) Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali žganja, ki vsebuje kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka mora znašati 140 gramov na liter končnega proizvoda.

(b) Z odstopanjem od člena 2(1)(c) je najmanjši volumenski delež alkohola v jajčnem likerju ali pijači advocaat ali avocat ali advokat 14 %.

(c) Pri pripravi jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporabljajo samo aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe.

(a) Liker z jajci je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali alkohola, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost jajčnega rumenjaka mora znašati 70 gramov na liter končnega proizvoda.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju z jajci je 15 %.

(c) Za pripravo likerja z jajci se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)  Mistrà je brezbarvna žgana pijača z aromo janeža ali naravnega anetola:

(i) z vsebnostjo anetola, ki ni manjša od 1 grama in ne večja od 2 gramov na liter;

(ii) ki lahko vsebuje tudi destilat aromatičnih zelišč;

(iii) ki ne vsebuje dodanega sladkorja.

(b) Volumenski delež alkohola v pijači mistrà je najmanj 40 % in največ 47 %.

(c) Za pripravo pijače mistrà se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a) Väkevä glögi ali spritglögg je žgana pijača, izdelana z aromatiziranjem etilnega alkohola kmetijskega izvora z aromo nageljnovih žbic in/ali cimeta po enem od naslednjih postopkov: maceracije in/ali destilacije, redestilacije alkohola v navzočnosti delov zgoraj navedenih rastlin, dodajanjem naravnih aromatičnih snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 1334/2008, nageljnovih žbic ali cimeta, ali kombinacije teh metod.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači väkevä glögi ali spritglögg je 15 %.

(c) Prav tako se lahko uporabijo druge arome, aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(b), (d) in (h) Uredbe (ES) št. 1334/2008, vendar mora prevladovati aroma navedenih začimb.

(d) Vsebnost vina ali proizvodov iz grozdja ne sme presegati 50 % končnega proizvoda.

(a)  Berenburg ali Beerenburg je žgana pijača:

(i) proizvedena z uporabo iz etanola kmetijskega porekla;

(ii) z maceracijo sadja ali rastlin oziroma njihovih delov;

(iii) vsebuje poseben aromatiziran destilat encijana (Gentiana lutea L.), brinovih jagod (Juniperus communis L.) in lovorovih listov (Laurus nobilis L.);

(iv) je svetlo do temno rjave barve;

(v) ki je lahko sladkana z največ 20 grami sladkorja na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Berenburg ali Beerenburg je 30 %.

(c) Za pripravo pijače Berenburg ali Beerenburg se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a) Medeni ali medični nektar je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem mešanice fermentirane medene drozge in medenega destilata ter/ali etanola kmetijskega porekla, ki vsebuje vsaj 30 vol. % fermentirane medene drozge.

(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem ali medičnem nektarju je 22 %.

(c) Za pripravo nektarja iz medu ali medice se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1  aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS pod pogojem, da prevladuje okus po medu.

(d) Medeni ali medični nektar se lahko sladka samo z medom.

1.  Rum-Verschnitt proizvajajo v Nemčiji in je pridobljen z mešanjem ruma in alkohola, pri čemer mora vsaj 5 % delež alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhajati iz ruma. Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Rum-Verschnitt je 37,5 %. Pri označevanju in predstavitvi proizvoda Rum-Verschnitt mora biti beseda Verschnitt v opisu, predstavitvi in oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve in v isti vrstici kot beseda „Rum“, pri steklenicah pa na sprednji oznaki. Kjer se ta proizvod prodaja zunaj nemškega trga, mora biti njegova alkoholna sestava navedena na oznaki.

2.  Slivovice je proizvedena na Češkem in pridobljena z dodatkom največjega volumenskega deleža 30 % etanola kmetijskega porekla slivovemu destilatu pred končno destilacijo. Ta proizvod se mora opisati kot „žgana pijača“ in lahko uporablja ime slivovice v istem vidnem polju na označbi spredaj. Če se ta češka pijača slivovice trži v Skupnosti, mora biti na označbi navedena njena alkoholna sestava. Ta določba ne vpliva na uporabo imena slivovice za sadna žganja v skladu s kategorijo 9.