EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02008D0411-20190208
Commission Decision of 21 May 2008 on the harmonisation of the 3400-3800 MHz frequency band for terrestrial systems capable of providing electronic communications services in the Community (notified under document number C(2008) 1873) (Text with EEA relevance) (2008/411/EC)Text with EEA relevance
Consolidated text: Odločba Komisije z dne 21. maja 2008 o uskladitvi frekvenčnega pasu 3400–3800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1873) (Besedilo velja za EGP) (2008/411/ES)Besedilo velja za EGP.
Odločba Komisije z dne 21. maja 2008 o uskladitvi frekvenčnega pasu 3400–3800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1873) (Besedilo velja za EGP) (2008/411/ES)Besedilo velja za EGP.
- Date of document:
- 08/02/2019
- Date of effect:
- 08/02/2019
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Additional information:
- LASTMODIN 32019D0235R(02)
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Consolidation: basic act:
- 32008D0411
02008D0411 — SL — 08.02.2019 — 002.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
ODLOČBA KOMISIJE z dne 21. maja 2008 o uskladitvi frekvenčnega pasu 3 400 –3 800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1873) (Besedilo velja za EGP) (UL L 144 4.6.2008, str. 77) |
spremenjen z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 139 |
18 |
14.5.2014 |
||
|
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/235 Besedilo velja za EGP z dne 24. januarja 2019 |
L 37 |
135 |
8.2.2019 |
|
popravljen z:
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 21. maja 2008
o uskladitvi frekvenčnega pasu 3 400 –3 800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve
(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1873)
(Besedilo velja za EGP)
(2008/411/ES)
Člen 1
Namen te odločbe je uskladiti pogoje glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe pasu 3 400 –3 800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, ne glede na zaščito in nadaljnje obratovanje drugih obstoječih uporab v tem pasu.
Člen 2
1. Brez poseganja v zaščito in neprekinjeno delovanje drugih obstoječih uporab v tem pasu, kadar države članice na neizključni podlagi določijo in nato zagotovijo razpoložljivost frekvenčnega pasu 3 400 –3 800 MHz za prizemna elektronska komunikacijska omrežja, to storijo v skladu s parametri, določenimi v Prilogi.
2. Države članice zagotovijo, da omrežja iz odstavka 1 ustrezno ščitijo sisteme v sosednjih pasovih.
3. Državam članicam v geografskih območjih, v katerih je usklajevanje s tretjimi državami pogojeno z odstopanjem od parametrov iz Priloge, ni treba izvajati obveznosti iz te odločbe.
Države članice si čim bolj prizadevajo, da razrešijo taka odstopanja, ki jih, vključno z zadevnimi geografskimi območji, sporočijo Komisiji, ter da objavijo ustrezne podatke v skladu z Odločbo št. 676/2002/ES.
Člen 3
Države članice dovolijo uporabo pasu 3 400 –3 800 MHz v skladu s členom 2 za fiksna, nomadska in mobilna elektronska komunikacijska omrežja.
Države članice olajšajo sklepanje sporazumov o čezmejnem usklajevanju, da bi omogočile obratovanje navedenih omrežij, pri čemer upoštevajo obstoječe regulativne postopke in pravice.
Člen 4
Države članice nadzorujejo uporabo pasu 3 400 –3 800 MHz in Komisiji sporočajo svoje ugotovitve, s čimer zagotovijo redno in pravočasno revizijo Odločbe.
Člen 4a
Države članice poročajo o uporabi te odločbe najpozneje do 30. septembra 2019.
Člen 5
Ta odločba je naslovljena na države članice.
PRILOGA
PARAMETRI IZ ČLENA 2
A. OPREDELITEV POJMOV
Aktivni antenski sistemi pomenijo bazno postajo in antenski sistem, pri katerih se amplituda in/ali faza med antenami nenehno prilagajata, kar privede do antenskega vzorca, ki se spreminja glede na kratkoročne spremembe v radijskem okolju. To ne zajema oblikovanja dolgoročnega signala, kot je konstantni električni navzdoljni nagib (downtilt). V baznih postajah aktivnih antenskih sistemov je antenski sistem integriran kot del sistema bazne postaje ali izdelka.
Sinhronizirano obratovanje pomeni obratovanje dveh ali več različnih omrežij v načinu časovnega dupleksa (v nadaljnjem besedilu: TDD), pri katerem ne pride do sočasnega oddajanja navzgor in navzdol, tj. v katerem koli trenutku vsa omrežja oddajajo bodisi navzgor bodisi navzdol. Za to je potrebna uskladitev vseh oddajanj navzgor in navzdol za vsa omrežja TDD ter sinhronizacija začetka okvira po vseh omrežjih.
Nesinhronizirano obratovanje pomeni obratovanje dveh ali več različnih omrežij TDD, pri katerem v katerem koli trenutku vsaj eno omrežje oddaja navzdol in vsaj eno navzgor. Do tega lahko pride, če omrežja TDD ne uskladijo vseh oddajanj navzdol in navzgor ali se ne sinhronizirajo na začetku okvira.
Delno sinhronizirano obratovanje pomeni obratovanje dveh ali več različnih omrežij TDD, pri katerem je del okvira skladen s sinhroniziranim obratovanjem, preostali del pa z nesinhroniziranim obratovanjem. Za takšno obratovanje je treba sprejeti strukturo okvira za vsa vključena omrežja TDD, vključno s časovnimi režami, pri katerih smer navzgor/navzdol ni določena, in sinhronizirati začetek okvira po vseh omrežjih.
Celotna sevana moč (v nadaljnjem besedilu: TRP) meri, koliko moči seva sestavljena antena. Ustreza skupni dovedeni moči v sistem antenskega niza, zmanjšani za vse izgube v sistemu antenskega niza. Pomeni integral moči, ki se oddaja v različne smeri na celotnem območju sevanja, kot je prikazano v enačbi:
pri čemer je P (
,φ) moč, sevana iz sistema antenskega niza v smeri (
,φ), izračunana po enačbi:
P(
,φ) = PTxg(
,φ)
pri čemer je PTx moč (izmerjena v vatih), ki se dovede v sistem antenskega niza, g (
,φ) pa dobitek sistema antenskega niza v smeri (
,φ).
B. SPLOŠNI PARAMETRI
V frekvenčnem pasu 3 400 –3 800 MHz velja naslednje:
1. dupleksni način obratovanja je časovni dupleks (TDD);
2. dodeljeni bloki so večkratniki 5 MHz. Spodnja frekvenčna meja dodeljenega bloka je poravnana s spodnjim robom pasu 3 400 MHz ( 1 ) ali pa je od njega razmaknjena z večkratnikom 5 MHz;
3. na voljo je spekter, ki omogoča dostop do dovolj velikih delov sosednjega spektra, po možnosti 80–100 MHz, za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve;
4. oddajanje baznih in terminalskih postaj je v skladu s tehničnimi pogoji iz dela C oziroma D.
C. TEHNIČNI POGOJI ZA BAZNE POSTAJE – MASKA ROBOV SPEKTRALNEGA BLOKA
Naslednji tehnični parametri za bazne postaje, t. i. maske robov spektralnega bloka, so bistveni sestavni del pogojev, potrebnih za zagotovitev soobstoja sosednjih omrežij, ko niso sklenjeni dvostranski ali večstranski sporazumi med operaterji takšnih sosednjih omrežij. Lahko se uporabljajo tudi manj strogi tehnični parametri, če se tako dogovorijo operaterji takih omrežij.
Maska robov spektralnega bloka (v nadaljnjem besedilu: BEM) je sestavljena iz več elementov, navedenih v tabeli 1. Omejitev moči znotraj bloka se uporablja za blok, ki ga ima v lasti operater. Omejitev moči osnove, zasnovana za zaščito spektra drugih operaterjev, omejitev moči v prehodnem območju, ki omogoča padec odziva filtra od vrednosti znotraj bloka do omejitve moči osnove, in omejitev moči omejene osnove pri nesinhroniziranem ali delno sinhroniziranem obratovanju so elementi zunaj bloka. Omejitev moči dodatne osnove je omejitev moči zunaj pasu, ki se uporablja za zaščito radarskih operacij pod 3 400 MHz ali fiksnih satelitskih storitev (FSS) in fiksnih storitev (FS) nad 3 800 MHz.
V tabelah 2 do 7 so prikazane omejitve moči za različne elemente BEM za omrežja TDD, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne (v nadaljnjem besedilu: WBB) elektronske komunikacijske storitve (v nadaljnjem besedilu: ESC). Omejitve moči so določene za sinhronizirana, nesinhronizirana in delno sinhronizirana omrežja WBB ECS.
V tabelah 3 in 4 je raven moči P Max največja nosilna moč v dBm za zadevno bazno postajo. P Max je opredeljena in merjena kot ekvivalentna izotropna sevana moč (v nadaljnjem besedilu: e.i.r.p.) na anteno za bazne postaje z neaktivnimi antenskimi sistemi. Pri baznih postajah z aktivnimi antenskimi sistemi je P Max opredeljena kot največja srednja nosilna moč v dBm za bazno postajo, izmerjena kot TRP na nosilca v dani celici.
V tabelah 3, 4 in 7 so omejitve moči opredeljene glede na fiksno zgornjo mejo z enačbo Min(P Max – A, B), ki določa nižjo (ali strožjo) vrednost od dveh vrednosti: (1) (P Max – A), kar izraža največjo nosilno moč P Max , zmanjšano za relativni odmik A, in (2) vrednost fiksne zgornje meje B.
Da se določi maska robov spektralnega bloka, so elementi iz tabele 1 kombinirani po naslednjih korakih:
1. omejitev moči znotraj bloka se uporablja za blok, dodeljen operaterju;
2. določijo se prehodna območja in uporabijo ustrezne omejitve moči;
3. pri sinhroniziranih omrežij WBB ECS se za spekter znotraj frekvenčnega pasu uporabi omejitev moči osnove, razen za zadevni blok operaterja in pripadajoča prehodna območja;
4. pri nesinhroniziranih in delno sinhroniziranih omrežij WBB ECS se uporabljajo omejitve moči omejene osnove;
5. za spekter pod 3 400 MHz se uporabi ustrezna omejitev moči dodatne osnove;
6. za soobstoj s FSS/FS nad 3 800 MHz se uporablja omejitev moči dodatne osnove.
Spodnja slika kaže primer kombinacije različnih elementov BEM.
Slika
Primer elementov BEM bazne postaje in omejitev moči
Tabela 1
Opredelitev elementov BEM
|
Element BEM |
Opredelitev |
|
Znotraj bloka |
Nanaša se na blok, za katerega je opredeljena BEM. |
|
Osnova |
Spekter znotraj 3 400 –3 800 MHz, ki se uporablja za WBB ECS, razen blokov, dodeljenih operaterju, in pripadajočih prehodnih območij. |
|
Prehodno območje |
Spekter od 0 do10 MHz pod in od 0 do 10 MHz nad blokom, dodeljenim operaterju. Prehodna območja se ne uporabljajo za bloke TDD, dodeljene drugim operaterjem, razen če so omrežja sinhronizirana. Prehodna območja se ne uporabljajo pod 3 400 MHz ali nad 3 800 MHz. |
|
Dodatna osnova |
Spekter pod 3 400 MHz in nad 3 800 MHz. |
|
Omejena osnova |
Spekter, ki ga za WBB ECS uporabljajo omrežja, nesinhronizirana ali delno sinhronizirana z zadevnim blokom operaterja. |
Pojasnila k tabeli 1
Elementi BEM se lahko uporabijo za bazne postaje z različnimi ravnmi moči, običajno se imenujejo makro, mikro, piko in femto bazne postaje ( 2 ).
Tabela 2
Omejitev moči znotraj bloka za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov in aktivnih antenskih sistemov
|
Element BEM |
Frekvenčno območje |
Omejitev moči za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov in aktivnih antenskih sistemov |
|
Znotraj bloka |
Blok, dodeljen operaterju |
Ni obvezno |
Pojasnila k tabeli 2
Za posebni primer femto bazne postaje se uporabi regulacija moči, da se zmanjša motenje sosednjih kanalov. Zahteva glede regulacije moči za femto bazne postaje izvira iz potrebe po zmanjšanju motenja iz opreme, ki jo lahko uporabijo potrošniki in je posledično ni možno uskladiti z omrežji v okolici. Države članice, ki želijo v odobritev vključiti omejitev ali omejitev uporabljati za namene usklajevanja, lahko tako omejitev določijo na nacionalni ravni.
Tabela 3
Omejitve moči osnove za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov in aktivnih antenskih sistemov s sinhroniziranim obratovanjem omrežja
|
Element BEM |
Frekvenčno območje |
Omejitev e.i.r.p., neaktivni antenski sistemi |
Omejitev TRP, aktivni antenski sistemi |
|
Osnova |
pod – 10 MHz odmika od spodnjega roba bloka nad 10 MHz odmika od zgornjega roba bloka znotraj 3 400 –3 800 MHz |
Min(PMax – 43, 13) dBm/(5 MHz) na anteno (1) |
|
|
(*1) PMax je največja srednja nosilna moč v dBm za bazno postajo, izmerjena kot e.i.r.p. na nosilca na anteno. (*2) PMax′ je največja srednja nosilna moč v dBm za bazno postajo, izmerjena kot TRP na nosilca v dani celici. (*3) Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor. |
|||
Pojasnila k tabeli 3
Uporabljena fiksna zgornja meja (13 dBm/(5 MHz) za neaktivne antenske sisteme ali 1 dBm/(5 MHz) za aktivne antenske sisteme) določa zgornjo mejo za motnje iz bazne postaje. Če sta dva bloka TDD sinhronizirana, med baznimi postajami ne bo motenj.
Tabela 4
Omejitve moči za prehodna območja za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov in aktivnih antenskih sistemov s sinhroniziranim obratovanjem omrežja WBB ECS
|
Element BEM |
Frekvenčno območje |
Omejitev e.i.r.p., neaktivni antenski sistemi |
Omejitev TRP, aktivni antenski sistemi |
|
Prehodno območje |
– 5 do 0 MHz odmika od spodnjega roba bloka ali 0 do 5 MHz odmika od zgornjega roba bloka |
Min(PMax – 40, 21) dBm/(5 MHz) na anteno (1) |
|
|
Prehodno območje |
– 10 do – 5 MHz odmika od spodnjega roba bloka ali 5 do 10 MHz odmika od zgornjega roba bloka |
Min(PMax – 43, 15) dBm/(5 MHz) na anteno (1) |
|
|
(*1) PMax je največja srednja nosilna moč v dBm za bazno postajo, izmerjena kot e.i.r.p. na nosilca na anteno. (*2) PMax′ je največja srednja nosilna moč v dBm za bazno postajo, izmerjena kot TRP na nosilca v dani celici. (*3) Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor. |
|||
Tabela 5
Omejitve moči omejene osnove za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov in aktivnih antenskih sistemov z nesinhroniziranim in delno sinhroniziranim obratovanjem omrežja WBB ECS
|
Element BEM |
Frekvenčno območje |
Omejitev e.i.r.p., neaktivni antenski sistemi |
Omejitev TRP, aktivni antenski sistemi |
|
Omejena osnova |
Nesinhronizirani in delno sinhronizirani bloki, pod spodnjim robom bloka in nad zgornjim robom bloka, znotraj 3 400 –3 800 MHz |
– 34 dBm/(5 MHz) na celico (1) |
– 43 dBm/(5 MHz) na celico (1) |
|
(*1) Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor. |
|||
Pojasnila k tabeli 5
Te omejene omejitve moči se uporabljajo za nesinhronizirano in delno sinhronizirano obratovanje baznih postaj, če ni geografskega razmika. Poleg tega lahko države članice glede na nacionalne okoliščine alternativno določijo manj strogo omejitev moči omejene osnove, ki se uporablja za posebne primere izvajanja, da se zagotovi učinkovitejša uporaba spektra.
Tabela 6
Omejitve moči dodatne osnove za bazne postaje neaktivnih antenskih sistemov in aktivnih antenskih sistemov (1) pod 3 400 MHz za posebne primere v državah
|
|
Primer |
Element BEM |
Frekvenčno območje |
Omejitev e.i.r.p., neaktivni antenski sistemi |
Omejitev TRP, aktivni antenski sistemi |
|
A |
Države članice z vojaškimi radiolokacijskimi sistemi pod 3 400 MHz |
Dodatna osnova |
pod 3 400 MHz (2) |
– 59 dBm/MHz na anteno |
– 52 dBm/MHz na celico (3) |
|
B |
Države članice z vojaškimi radiolokacijskimi sistemi pod 3 400 MHz |
Dodatna osnova |
pod 3 400 MHz (2) |
– 50 dBm/MHz na anteno |
|
|
C |
Države članice brez uporabe sosednjih pasov ali z uporabo, ki ne zahteva dodatne zaščite |
Dodatna osnova |
pod 3 400 MHz |
Ni relevantno |
Ni relevantno |
|
(*1) Za zaprte bazne postaje aktivnih antenskih sistemov se lahko na nacionalni ravni zahtevajo alternativni ukrepi, odvisno od primera. (*2) Kadar so države članice pri izdajanju dovoljenj za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo WBB ECS, že pred sprejetjem tega sklepa vzpostavile zaščitni pas v skladu z Odločbo Komisije 2008/411/ES, lahko dodatno osnovo uporabljajo samo pod takšnim zaščitnim pasom, če je ta uporaba v skladu z zahtevami za zaščito radarjev v sosednjem pasu in čezmejnimi obveznostmi. (*3) Pri večsektorski bazni postaji se uporablja omejitev sevane moči za vsak posamezen sektor. |
|||||
Pojasnila k tabeli 6
Omejitve moči dodatne osnove izražajo potrebo po zaščiti za vojaško radiolokacijo v nekaterih državah. Države članice lahko za neaktivne antenske sisteme izberejo omejitve iz primera A ali B, odvisno od ravni zaščite, ki jo zahteva radar v zadevni regiji. Okrog fiksnih prizemnih radarjev se lahko zahteva vzpostavitev do 12-kilometrskega območja usklajevanja, v katerem se uporablja omejitev TRP – 52 dBm/MHz na celico za aktivne antenske sisteme. Tako usklajevanje je v pristojnosti zadevnih držav članic.
Lahko so potrebni tudi drugi blažilni ukrepi, kot so geografski razmik, usklajevanje za vsak posamezen primer ali dodatni zaščitni pas. V primeru uporabe v zaprtih prostorih lahko države članice določijo manj strogo omejitev, ki se uporablja za posebne primere izvajanja.
Tabela 7
Omejitve moči dodatne osnove nad 3 800 MHz za bazne postaje za soobstoj s FSS/FS
|
Element BEM |
Frekvenčno območje |
Omejitev e.i.r.p., neaktivni antenski sistemi |
Omejitev TRP, aktivni antenski sistemi |
|
Dodatna osnova |
3 800 –3 805 MHz |
Min(PMax – 40, 21) dBm/(5 MHz) na anteno (1) |
|
|
3 805 –3 810 MHz |
Min(PMax – 43, 15) dBm/(5 MHz) na anteno (1) |
||
|
3 810 –3 840 MHz |
Min(PMax – 43, 13) dBm/(5 MHz) na anteno (1) |
||
|
nad 3 840 MHz |
– 2 dBm/(5 MHz) na anteno (1) |
– 14 dBm/(5 MHz) na celico (3) |
|
|
(*1) PMax je največja srednja nosilna moč v dBm za bazno postajo, izmerjena kot e.i.r.p. na nosilca na anteno. (*2) PMax′ je največja srednja nosilna moč v dBm za bazno postajo, izmerjena kot TRP na nosilca v dani celici. (*3) Pri večsektorski bazni postaji se omejitev sevane moči nanaša na raven, ki ustreza vsakemu posameznemu sektorju. |
|||
Pojasnila k tabeli 7
Omejitve moči dodatne osnove se uporabljajo na robu 3 800 -megaherčnega pasu v podporo postopku usklajevanja, ki se izvaja na nacionalni ravni.
D. TEHNIČNI POGOJI ZA TERMINALSKE POSTAJE
Tabela 8
Zahteva znotraj bloka – omejitev moči znotraj bloka v primeru maske robov spektralnega bloka terminalske postaje
|
Največja moč znotraj bloka |
28 dBm TRP |
Pojasnila k tabeli 8
Omejitev sevane moči znotraj bloka za fiksne/nomadske terminalske postaje lahko preseže omejitev iz tabele 8, če so izpolnjene čezmejne obveznosti. Za take terminalske postaje so morda potrebni blažilni ukrepi, da se zaščitijo radarski sistemi pod 3 400 MHz, na primer geografski razmik ali dodatni zaščitni pas.
( 1 ) Če je pri dodeljenih blokih potreben odmik, da se vključijo drugi obstoječi uporabniki, je treba uporabljati raster po 100 kHz. Ožji bloki so lahko opredeljeni kot sosednji drugim uporabnikom, da se omogoči učinkovita raba spektra.
( 2 ) Ti pojmi niso enotno opredeljeni in se nanašajo na bazne postaje celičnih omrežij z različnimi ravnmi moči, ki se zmanjšujejo v naslednjem vrstnem redu: makro, mikro, piko in femto. Zlasti celice femto so majhne bazne postaje z najnižjimi ravnmi moči, ki se običajno uporabljajo v zaprtih prostorih.
