2007R1234 — SL — 01.10.2008 — 002.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA SVETA (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA SVETA (ES) št. 247/2008 z dne 17. marca 2008	L 76	1	19.3.2008
►M2	UREDBA SVETA (ES) št. 248/2008 z dne 17. marca 2008	L 76	6	19.3.2008
►M3	UREDBA SVETA (ES) št. 361/2008 z dne 14. aprila 2008	L 121	1	7.5.2008
►M4	UREDBA SVETA (ES) št. 470/2008 z dne 26. maja 2008	L 140	1	30.5.2008
►M5	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 510/2008 z dne 6. junija 2008	L 149	61	7.6.2008

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 155, 13.6.2008, str. 28  (1234/07)

---

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 1234/2007

z dne 22. oktobra 2007

o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)

VSEBINA
DEL I	UVODNE DOLOČBE
DEL II	NOTRANJI TRG
NASLOV I	TRŽNA INTERVENCIJA
POGLAVJE I	Javna intervencija in zasebno skladiščenje
Oddelek I	Splošne določbe
Oddelek II	Javna intervencija
Pododdelek I	Splošne določbe
Pododdelek II	Začetek in opustitev odkupa
Pododdelek III	Intervencijska cena
Pododdelek IV	Prodaja iz intervencije
Oddelek III	Zasebno skladiščenje
Pododdelek I	Obvezna pomoč
Pododdelek II	Neobvezna pomoč
Oddelek IV	Skupne določbe
POGLAVJE II	Posebni intervencijski ukrepi
Oddelek I	Izredni ukrepi za podporo trga
Oddelek II	Ukrepi v sektorjih žit in riža
Oddelek III	Ukrepi v sektorju sladkorja
Oddelek IV	Prilagoditev oskrbe
POGLAVJE III	Sistemi omejevanja proizvodnje
Oddelek I	Splošne določbe
Oddelek II	Sladkor
Pododdelek I	Dodelitev in upravljanje kvot
Pododdelek II	Prekoračitev kvote
Oddelek III	Mleko
Pododdelek I	Splošne določbe
Pododdelek II	Dodelitev in upravljanje kvot
Pododdelek III	Prekoračitev kvote
Oddelek IV	Postopkovne določbe
POGLAVJE IV	Sheme pomoči
Oddelek I	Pomoč za predelavo
Pododdelek I	Posušena krma
Pododdelek II	Lan, gojen za vlakna
Oddelek II	Proizvodno nadomestilo
Oddelek III	Pomoči v sektorju mleka in mlečnih izdelkov
Oddelek IV	Pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk
Oddelek V	Sklad skupnosti za tobak
Oddelek VI	Posebne določbe za sektor čebelarstva
Oddelek VII	Pomoči v sektorju sviloprejk
NASLOV II	PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN PROIZVODNJO
POGLAVJE I	Tržni standardi in pogoji za proizvodnjo
Oddelek I	Tržni standardi
Oddelek II	Pogoji za proizvodnjo
Oddelek III	Postopkovna pravila
POGLAVJE II	Organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev
Oddelek I	Splošna načela
Oddelek II	Pravila o medpanožnih organizacijah v sektorju tobaka
Oddelek III	Postopkovna pravila
DEL III	TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI
POGLAVJE I	Splošne določbe
POGLAVJE II	Uvoz
Oddelek I	Uvozna dovoljenja
Oddelek II	Uvozne dajatve in prelevmani
Oddelek III	Upravljanje uvoznih kvot
Oddelek IV	Posebne določbe za nekatere proizvode
Pododdelek I	Posebne določbe za uvoz v zvezi s sektorjema žit in riža
Pododdelek II	Preferencialni uvozni režim za sladkor
Pododdelek III	Posebne določbe za uvoz konoplje
Pododdelek IV	Posebne določbe za uvoz hmelja
Oddelek V	Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje
POGLAVJE III	IZVOZ
Oddelek I	Izvozna dovoljenja
Oddelek II	Izvozna nadomestila
Oddelek III	Upravljanje izvoznih kvot v sektorju mleka in mlečnih izdelkov
Oddelek IV	Posebne ugodnosti pri uvozu v tretje države
Oddelek V	Posebne določbe za žive rastline
Oddelek VI	Pasivno oplemenitenje
DEL IV	PRAVILA KONKURENCE
POGLAVJE I	Pravila za podjetja
POGLAVJE II	Pravila o državni pomoči
DEL V	POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE
DEL VI	SPLOŠNE DOLOČBE
DEL VII	IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE I	Izvedbene določbe
POGLAVJE II	Prehodne in končne določbe
PRILOGA I	SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(1)
Del I:	Žita
Del II:	Riž
Del III:	Sladkor
Del IV:	Posušena krma
Del V:	Semena
Del VI:	Hmelj
Del VII:	Oljčno olje in namizne oljke
Del VIII:	Lan in konoplja, gojena za vlakna
Del IX:	Sadje in zelenjava
Del X:	Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave
Del XI:	Banane
Del XII:	Vino
Del XIII:	Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje
Del XIV:	Surovi tobak
Del XV:	Goveje in telečje meso
Del XVI:	Mleko in mlečni izdelki
Del XVII:	Prašičje meso
Del XVIII:	Ovčje in kozje meso
Del XIX:	Jajca
Del XX:	Perutninsko meso
Del XXI:	Drugi proizvodi
PRILOGA II	SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(3)
Del I:	Etanol kmetijskega porekla
Del II:	Čebelji izdelki
Del III:	Sviloprejke
PRILOGA III	OPREDELITVE IZ ČLENA 2(1)
Del I:	Opredelitve v zvezi s sektorjem riža
Del II:	Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja
Del III:	Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja
Del IV:	Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa
Del V:	Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih izdelkov
Del VI:	Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc
Del VII:	Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa
Del VIII:	Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva
PRILOGA IV	STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA
A.	Standardna kakovost za neoluščeni riž
B.	Standardne kakovosti za sladkor
PRILOGA V	LESTVICE SKUPNOSTI ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 42
A.	Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda
B.	Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev
C.	Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov ovac
PRILOGA VI	NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE od tržnega leta 2008/2009 dalje
PRILOGA VII	DODATNE KVOTE ZA IZOGLUKOZO IZ ČLENA 58(2)
PRILOGA VIIa	IZRAČUN ODSTOTKA, KI SE DOLOČI V SKLADU Z DRUGIM PODODSTAVKOM ČLENA 59(2)
PRILOGA VIIb	IZRAČUN ODSTOTKA, KI SE UPORABLJA ZA PODJETJA V SKLADU ZDRUGIM PODODSTAVKOM ČLENA 59(2)
PRILOGA VIIc	IZRAČUN KOEFICIENTA, KI SE DOLOČI V SKLADU S ČLENOM 52A(1)
PRILOGA VIII	PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE V SKLADU S ČLENOM 60
PRILOGA IX	NACIONALNE KVOTE IN KOLIČINE REZERV ZA PRESTRUKTURIRANJE IZ ČLENA 66
PRILOGA X	REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB IZ ČLENA 70
PRILOGA XI
A.I	Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin za dolga lanena vlakna med državami članicami iz člena 94(1)
A.II	Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin za tržno leto 2008/2009 za kratka lanena in konopljena vlakna med državami članicami iz člena 94(1a)
A.III	Cone, upravičene do pomoči iz člena 94a
B.	Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin med državami članicami iz člena 89
PRILOGA XIa	TRŽENJE MESA, PRIDOBLJENEGA IZ GOVEDA, STAREGA NAJVEČ DVANAJST MESECEV, V SKLADU S ČLENOM 113B
I.	Opredelitev pojmov
II.	Kategorizacija goveda, starega največ dvanajst mesecev, v klavnici
III.	Prodajne označbe
IV.	Obvezni podatki na etiketi
V.	Prostovoljni podatki na etiketi
VI.	Registracija podatkov
VII.	Uradni pregledi
VIII.	Meso, uvoženo iz tretjih držav
IX.	Kazni
PRILOGA XII	OPREDELITVE POJMOV IN OZNAČEVANJE V ZVEZI Z MLEKOM IN MLEČNIMI IZDELKI IZ ČLENA 114(1)
PRILOGA XIII	TRŽENJE MLEKA ZA PREHRANO LJUDI IZ ČLENA 114(2)
PRILOGA XIV	TRŽNI STANDARDI ZA PROIZVODE IZ SEKTORJEV JAJC IN PERUTNINE IZ ČLENA 116
A.	Tržni standardi za jajca kokoši vrste Gallus gallus
B.	Tržni standardi za perutninsko meso
C.	Tržni standardi za pridelavo in trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine
PRILOGA XV	TRŽNI STANDARDI, KI SE UPORABLJAJO ZA MAZAVE MAŠČOBE IZ ČLENA 115
Dodatek k Prilogi XV
PRILOGA XVI	OPISI IN OPREDELITVE OLJČNEGA OLJA IN OLJA IZ OLJČNIH TROPIN IZ ČLENA 118
PRILOGA XVIa	IZČRPEN SEZNAM PRAVIL, KI SE LAHKO V SKLADU S ČLENOM 125F IN ČLENOM 125 L RAZŠIRIJO NA PROIZVAJALCE NEČLANE
PRILOGA XVII	UVOZNE DAJATVE ZA RIŽ IZ ČLENOV 137 IN 139
PRILOGA XVIII	SORTE RIŽA BASMATI IZ ČLENA 138
PRILOGA XIX	DRŽAVE IZ ČLENOV 153(3) IN 154(1)(b) TER TOČKE 12 DELA II PRILOGE III
PRILOGA XX	SEZNAM BLAGA IZ SEKTORJEV ŽIT, RIŽA, SLADKORJA, MLEKA IN JAJC ZA POTREBE ČLENA 26(a)(ii) IN ZA ODOBRITEV IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III
Del I:	Žita
Del II:	Riž
Del III:	Sladkor
Del IV:	Mleko
Del V:	Jajca
PRILOGA XXI	SEZNAM NEKATEREGA BLAGA, KI VSEBUJE SLADKOR, ZA POTREBE ODOBRITVE IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III
PRILOGA XXII	KORELACIJSKE TABELE IZ ČLENA 202

DEL I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja skupno ureditev trgov za proizvode, kakor so nadalje določeni v Prilogi I, v naslednjih sektorjih:

▼M3

2.  Za sektor vina se uporablja samo člen 195 te uredbe.

▼B

3.  Ta uredba vzpostavlja posebne ukrepe za sektorje, kakor so navedeni in po potrebi nadalje opredeljeni v Prilogi II:

▼M3

4.  Za krompir, svež ali ohlajen, z oznako KN 0701 se uporablja poglavje II dela IV.

▼B

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  Za namene uporabe te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov v zvezi s posameznimi sektorji, kakor so navedene v Prilogi III.

2.  Za namene te uredbe:

Člen 3

Tržna leta

Določijo se naslednja tržna leta:

▼M3

Za proizvode sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave tržna leta po potrebi določi Komisija.

▼B

Člen 4

Pooblastila Komisije

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila, da ukrepa, in razen če v tej uredbi ni drugače določeno, Komisija ravna v skladu s postopkom iz člena 195(2).

Člen 5

Izvedbena pravila

Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo člena 2.

Komisija lahko spremeni opredelitve pojmov, ki se nanašajo na riž, določene v delu I Priloge III, in opredelitev „AKP/indijski sladkor“, določeno v točki 12 dela II navedene priloge.

Komisija lahko prav tako določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov.

DEL II

NOTRANJI TRG

NASLOV I

TRŽNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I

Javna intervencija in zasebno skladiščenje

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 6

Področje uporabe

1.  To poglavje določa pravila, ki se nanašajo, kadar je to ustrezno, na odkup v okviru javne intervencije in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za sektorje:

2.  Za namene tega poglavja:

▼M3 —————

▼B

Člen 7

Poreklo iz Skupnosti

Brez poseganja v člen 6(2) so samo proizvodi s poreklom iz Skupnosti upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali dodelitve pomoči za njihovo zasebno skladiščenje.

Člen 8

Referenčne cene

1.  Za proizvode, za katere veljajo intervencijski ukrepi iz člena 6(1), se določijo naslednje referenčne cene:

2.  Referenčne cene za žita in riž, določene v točkah (a) in (b) odstavka 1, se nanašajo na prodajo na debelo za blago, dobavljeno v skladišče, pred raztovarjanjem. Te referenčne cene veljajo za vse intervencijske centre Skupnosti, določene v skladu s členom 41.

3.  Svet lahko v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe spremeni referenčne cene, določene v odstavku 1 tega člena, glede na razvoj dogodkov v proizvodnji in na trgih.

Člen 9

Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija vzpostavi informacijski sistem za cene na trgu za sladkor, vključno s sistemom za objavo ravni cen za trg za sladkor.

Sistem temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije se obravnavajo zaupno.

Komisija zagotovi, da objavljene informacije ne omogočijo prepoznavanja cen posameznih podjetij ali gospodarskih subjektov.

Oddelek II

Javna intervencija

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 10

Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija

1.  Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter dodatne zahteve in pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 43:

▼C1

▼B

▼M3

▼B

2.  V sektorju prašičjega mesa se javna intervencija lahko uporablja pod pogoji, določenimi v tem oddelku, dodatne zahteve in pogoje pa določi Komisija v skladu s členom 43 za trupe ali klavne polovice, sveže ali hlajene pod oznako KN 0203 11 10, prsi s potrebušino, sveže ali hlajene, pod oznako KN ex020319 15 in netopljeno prašičjo maščobo, svežo ali hlajeno, pod oznako KN ex020900 11.

Pododdelek II

Začetek in opustitev odkupa

Člen 11

Žita

1.  Javna intervencija za žita traja:

Vendar se javni intervencijski odkup koruze opravi le v okviru naslednjih omejitev:

2.  Če ima intervencijsko obdobje na Švedskem za posledico odtok takih žit iz drugih držav članic v intervencijo na Švedskem, Komisija sprejme ukrepe, s katerimi se stanje popravi.

Člen 12

Riž

Javna intervencija za neoluščeni riž traja v obdobju med 1. aprilom in 31. julijem. Vendar se javni intervencijski odkup opravi le v okviru omejitve 75 000 ton na obdobje.

Člen 13

Sladkor

1.  Javna intervencija za sladkor traja med tržnima letoma 2008/2009 in 2009/2010. Vendar se javna intervencija izvede le v okviru omejitve 600 000 ton na tržno leto, izražene v belem sladkorju.

2.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z odstavkom 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 32, 52 ali 63.

Člen 14

Goveje in telečje meso

1.  Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) začne javno intervencijo za goveje in telečje meso, če dva zaporedna tedna povprečna tržna cena v državi članici ali v regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 42(1), ne dosega 1 560 EUR/t.

2.  Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) konča javno intervencijo, kadar pogoj iz odstavka 1 vsaj v obdobju enega tedna ni več izpolnjen.

▼M3

Člen 15

Maslo

1.  Javna intervencija za maslo traja v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom.

2.  Kadar količine, ponujene za intervencijo v obdobju navedenem v odstavku 1, presežejo 30 000 ton, lahko Komisija prekine odkup v okviru javne intervencije. V takšnem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu z razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.

▼B

Člen 16

Posneto mleko v prahu

Javna intervencija za posneto mleko v prahu traja v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom.

Vendar Komisija lahko prekine javno intervencijo, takoj ko količine, ponujene za intervencijo v tistem obdobju, presežejo 109 000 ton. V tem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu z razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.

Člen 17

Prašičje meso

Komisija lahko odloči, da odpre javno intervencijo v sektorju prašičjega mesa, kadar povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja kakor 103 % referenčne cene.

Pododdelek III

Intervencijska cena

Člen 18

Žita

Intervencijska cena za žita je enaka referenčni ceni brez poseganja v zvišanje ali znižanje cen zaradi kakovosti.

Člen 19

Riž

Intervencijska cena za riž je enaka referenčni ceni.

Kadar pa se kakovost proizvodov, ponujenih plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki A Priloge IV, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.

Poleg tega lahko Komisija določi zvišanje in znižanje intervencijske cene, zato da zagotovi usmerjenost proizvodnje k določenim sortam.

Člen 20

Sladkor

Intervencijska cena za sladkor je enaka 80 % referenčne cene, določene za tržno leto, ki sledi tržnemu letu, v katerem je bila ponudba predložena.

Vendar, če se kakovost sladkorja, ponujenega plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki B Priloge IV, za katero je referenčna cena določena, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.

Člen 21

Goveje in telečje meso

1.  Za goveje in telečje meso Komisija z razpisnim postopkom določi intervencijske cene in količine, sprejete v intervencijo. V posebnih okoliščinah se lahko določijo za posamezno državo članico ali posamezno regijo države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen.

2.  Sprejete so lahko samo ponudbe, katerih cena je enaka ali nižja od povprečne tržne cene, zabeležene v državi članici ali regiji države članice, in povečane za znesek, ki ga določi Komisija na podlagi objektivnih meril.

▼M3

Člen 22

Maslo

Brez poseganja v določitev intervencijske cene z razpisnim postopkom v primeru iz člena 15(2) je intervencijska cena za maslo enaka 90 % referenčne cene.

▼B

Člen 23

Posneto mleko v prahu

Brez poseganja v določitev intervencijske cene z razpisnimi postopkom je intervencijska cena za posneto mleko v prahu v primeru iz drugega odstavka člena 16 enaka referenčni ceni.

▼M3 —————

▼B

Člen 24

Prašičje meso

1.  Komisija določi v sektorju prašičjega mesa intervencijsko ceno za trupe prašičev standardne kakovosti. Intervencijska cena ne sme biti višja od 92 % ali nižja od 78 % referenčne cene.

2.  Intervencijska cena se za proizvode standardne kakovosti, razen za trupe prašičev, določi iz intervencijske cene za trupe prašičev na podlagi razmerja med komercialno vrednostjo teh proizvodov in komercialno vrednostjo trupov prašičev.

3.  Intervencijske cene se za proizvode nestandardne kakovosti določijo iz veljavne intervencijske cene za ustrezne standardne kakovosti, ob upoštevanju razlik v kakovosti glede na standardno kakovost. Ta cena se uporablja za opredeljene kakovosti.

Pododdelek IV

Prodaja iz intervencije

Člen 25

Splošna načela

Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, s katerim se izogne morebitnim motnjam na trgu, zagotovi enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev, ob tem pa se upošteva obveznosti iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

Člen 26

Prodaja sladkorja

Za odkupljeni sladkor v okviru javne intervencije lahko plačilne agencije prodajajo sladkor le po ceni, ki je višja od referenčne cene, določene za tržno leto, v katerem se prodaja izvede.

Vendar Komisija lahko določi, da plačilne agencije:

Člen 27

Razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti

1.  Proizvodi iz intervencijskih zalog se dajo na voljo določenim imenovanim organizacijam, da bi se omogočilo razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti v skladu z letnim načrtom.

Razdeljevanje je:

2.  Proizvod se lahko zbira na trgu Skupnosti kadar:

3.  Zadevne države članice imenujejo organizacije iz odstavka 1 in Komisijo vsako leto pravočasno obvestijo, če želijo uporabiti to shemo.

4.  Proizvodi iz odstavkov 1 in 2 se imenovanim organizacijam izročijo brezplačno. Knjigovodska vrednost takih proizvodov je intervencijska cena, popravljena s koeficienti, kadar je treba upoštevati razlike v kakovosti.

5.  Brez poseganja v člen 190 se proizvodi, ki so na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, financirajo z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz ustrezne proračunske vrstice EKJS v okviru proračuna Evropskih skupnosti. Lahko se tudi določi, da se iz tega financiranja prispeva za kritje stroškov prevoza proizvodov iz intervencijskih centrov in za kritje upravnih stroškov imenovanih organizacij, ki so nastali pri izvajanju te sheme, določene v tem členu, izključujoč morebitne stroške, ki jih lahko krijejo upravičenci v okviru uporabe odstavkov 1 in 2.

Oddelek III

Zasebno skladiščenje

Pododdelek I

Obvezna pomoč

Člen 28

Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči

Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 43:

▼M3

▼B

▼M3

Člen 29

Pogoji in stopnja pomoči za maslo

Znesek pomoči za maslo določi Komisija glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

Kadar je v času odpreme iz skladišča na trgu neugodna sprememba, ki je ni bilo mogoče predvideti v času uskladiščenja, se pomoč lahko poveča.

▼B

Člen 30

Pogoji in stopnja pomoči za sir

Pogoje za pomoč in znesek pomoči, ki se izplača za sir, določi Komisija. Znesek pomoči se določi ob upoštevanju stroškov skladiščenja in verjetnega gibanja tržnih cen.

Plačilna agencija, ki jo imenuje država članica, v kateri se zadevni siri proizvajajo in izpolnjujejo pogoje za označbo porekla, izvede ukrepe, ki jih sprejme Komisija v skladu s prvim odstavkom.

Pododdelek II

Neobvezna pomoč

Člen 31

Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči

1.  Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 43:

▼M3 —————

▼B

Komisija lahko spremeni seznam proizvodov, določen v točki (c) prvega pododstavka, če razmere na trgu to zahtevajo.

▼M3

2.  Komisija določi pomoč za zasebno skladiščenje iz odstavka 1 vnaprej ali z razpisnimi postopki.

Za sire iz točke (e) odstavka 1 se pomoč določi glede na stroške skladiščenja in ravnovesje, ki se mora ohraniti med siri z dodeljeno pomočjo in drugimi siri, ki vstopajo na trg.

▼B

Člen 32

Pogoji za dodelitev pomoči za beli sladkor

1.  Če je zabeležena povprečna cena za beli sladkor v Skupnosti nižja od referenčne cene v reprezentativnem obdobju in bo na tej ravni verjetno ostala, takrat Komisija ob upoštevanju razmer na trgu lahko odobri pomoč za zasebno skladiščenje belega sladkorja podjetjem, ki jim je bila dodeljena kvota za sladkor.

2.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z odstavkom 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 13, 52 ali 63.

Člen 33

Pogoji za dodelitev pomoči za oljčno olje

Komisija se lahko odloči, da pooblasti organe, ki dajejo zadostna jamstva in so jih odobrile države članice, da sklenejo pogodbe za skladiščenje oljčnega olja, ki ga tržijo, kadar gre za hude motnje na trgu v nekaterih regijah Skupnosti, med drugim tudi, kadar je zabeležena povprečna cena na trgu med reprezentativnim obdobjem nižja od:

Člen 34

Pogoji za dodelitev pomoči za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa

Kadar je povprečna tržna cena Skupnosti, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 42(1), nižja od 103 % referenčne cene in bo taka verjetno ostala, lahko Komisija odobri pomoč za zasebno skladiščenje.

▼M3 —————

▼B

Člen 36

Pogoji za dodelitev pomoči za sir

1.  Če gibanje cen in stanje zalog izdelkov iz sira iz točke (e) člena 31(1) kažejo na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, se lahko Komisija odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.

2.  Če je ob poteku pogodbe o skladiščenju raven tržnih cen za uskladiščene sire višja od tiste, ki je na splošno veljala ob podpisu pogodbe, se Komisija lahko odloči, da znesek pomoči ustrezno prilagodi.

Člen 37

Pogoji za dodelitev pomoči za prašičje meso

Kadar povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja kakor 103 % referenčne cene, se Komisija lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.

Člen 38

Pogoji za dodelitev pomoči za ovčje in kozje meso

Komisija se lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje ob izjemno težkih tržnih razmerah za ovčje in kozje meso v enem ali več navedenih območij kotacije:

Oddelek IV

Skupne določbe

Člen 39

Pravila glede skladiščenja

1.  Plačilne agencije ne smejo zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spadajo, skladiščiti proizvodov, ki so jih odkupile, razen če so predhodno pridobile dovoljenje Komisije.

Ozemlji Belgije in Luksemburga sta za namene tega člena obravnavani kot ena država članica.

2.  Dovoljenje se izda, če je skladiščenje nujno potrebno in ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

3.  Dovoljenje za skladiščenje v tretji državi se izda le, če na podlagi meril, določenih v odstavku 2, skladiščenje v drugi državi članici povzroča precejšnje težave.

4.  Podatki iz točke (a) odstavka 2 se pripravijo po posvetu z vsemi državami članicami.

5.  Carine in drugi zneski, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru skupne kmetijske politike, ne veljajo za proizvode:

6.  Vsaka plačilna agencija, ki ravna v skladu z odstavki 1, 2 in 3, je še naprej odgovorna za proizvode, skladiščene zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada.

7.  Če proizvodi, ki jih ima plačilna agencija zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada, niso vrnjeni v navedeno državo članico, so prodani po cenah in pogojih, ki so določeni ali jih je treba določiti za kraj skladiščenja.

Člen 40

Pravila za razpisne postopke

Razpisni postopki vsem zadevnim osebam zagotavljajo enakost dostopa.

Pri izbiri razpisnih ponudb imajo prednost tiste, ki so najugodnejše za Skupnost. Vsekakor pa ni nujno, da temu sledi oddaja naročila.

Člen 41

Intervencijski centri

1.  Komisija imenuje intervencijske centre v sektorjih žit in riža ter določi pogoje, ki veljajo zanje.

Komisija lahko za proizvode iz sektorja žit imenuje intervencijske centre za vsako žito.

2.  Pri sestavljanju seznama intervencijskih centrov Komisija zlasti upošteva naslednje dejavnike:

Člen 42

Razvrščanje trupov

1.  Lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov se uporabljajo v skladu s pravili iz Priloge V v naslednjih sektorjih:

Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov za trupe ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge V.

2.  Inšpekcijo na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovc v imenu Skupnosti izvede inšpekcijski odbor Skupnosti, sestavljen iz strokovnjakov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice. Ta odbor o opravljenih pregledih poroča Komisiji in državam članicam.

Stroške opravljenih inšpekcij krije Skupnost.

Člen 43

Izvedbena pravila

Brez poseganja v posebna pooblastila Komisije, ki so ji podeljena z določbami tega poglavja, Komisija sprejme podrobna pravila za njegovo izvajanje, ki se lahko nanašajo zlasti na:

POGLAVJE II

Posebni intervencijski ukrepi

Oddelek I

Izredni ukrepi za podporo trga

Člen 44

Bolezni živali

1.  Komisija lahko sprejme izredne ukrepe za podporo prizadetega trga, da bi se upoštevale trgovinske omejitve znotraj Skupnosti ali s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali.

Ukrepi, predvideni v prvem pododstavku, se uporabljajo za naslednje sektorje:

2.  Ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Sprejmejo se lahko le, kadar je zadevna država članica hitro sprejela/so zadevne države članice hitro sprejele veterinarske in sanitarne ukrepe, ki omogočajo hitro zajezitev, in samo v obsegu in za časovno obdobje, ki je nujno potrebno za podporo zadevnega trga.

Člen 45

Izguba zaupanja potrošnikov

Za sektorja perutninskega mesa in jajc lahko Komisija sprejme izredne ukrepe za podporo trga, da bi se upoštevale hude motnje na trgu, ki so neposredno nastale zaradi izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za javno zdravje ali zdravje živali.

Navedeni ukrepi se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Člen 46

Financiranje

1.  Za izredne ukrepe iz členov 44 in 45 Skupnost zagotovi delno financiranje, enako 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice.

Vendar pa Skupnost za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov.

2.  Države članice zagotovijo, da kadar proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, to ne privede do izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.

3.  Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za finančne prispevke držav članic, namenjene izrednim ukrepom iz členov 44 in 45.

Oddelek II

Ukrepi v sektorjih žit in riža

Člen 47

Posebni tržni ukrepi v sektorju žit

1.  Kadar tako zahtevajo razmere na trgu, lahko Komisija za sektor žit sprejme posebne intervencijske ukrepe. Takšni intervencijski ukrepi se lahko zlasti sprejmejo, če se v eni ali več regij Skupnosti tržne cene znižajo ali jim grozi znižanje glede na intervencijsko ceno.

2.  Komisija sprejme vrsto in uporabo posebnih intervencijskih ukrepov ter pogoje in postopke za prodajo ali kateri koli drugi način prodaje proizvodov, za katere veljajo navedeni ukrepi.

Člen 48

Posebni tržni ukrepi v sektorju riža

1.  Komisija lahko sprejme posebne ukrepe za:

2.  Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena.

Oddelek III

Ukrepi v sektorju sladkorja

Člen 49

Minimalna cena sladkorne pese

1.  Najnižja cena kvotne sladkorne pese je:

2.  Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, določene v delu B Priloge IV.

3.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja morajo pri nakupu kvotne sladkorne pese, ki je primerna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvotni sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno, prilagojeno navzgor ali navzdol, zato da se lahko dovolijo odstopanja od standardne kakovosti.

Zvišanja in znižanja iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih določi Komisija.

4.  Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežnega sladkorja, za katere velja presežna dajatev iz člena 64, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni za kvotno sladkorno peso.

Člen 50

Sporazumi med strokami

1.  Panožni sporazumi in pogodbe o dobavi so skladni z odstavkom 3 in nakupnimi pogoji, ki jih določi Komisija, zlasti glede pogojev, ki urejajo nakup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

2.  Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci teh surovin iz Skupnosti in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Skupnosti.

3.  V pogodbah o dobavi je treba razlikovati, ali so količine sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese:

4.  Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:

Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

▼M3

5.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki pred setvijo niso podpisala dobavnih pogodb po minimalni ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza sladkorju, za katerega razpolagajo s kvoto, po potrebi prilagojeno glede na koeficient preventivnega umika, določen v skladu s prvim pododstavkom člena 52(2), plačajo za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor, vsaj minimalno ceno za kvotno sladkorno peso.

6.  Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 4 in 5, če to odobri zadevna država članica.

▼B

7.  Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, skladne s to uredbo, da zavaruje interese zadevnih strani.

Člen 51

Proizvodna dajatev

1.  Proizvodna dajatev se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa iz člena 56(2).

2.  Proizvodna dajatev se določi pri 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi pri 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.

3.  Skupno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju v skladu s kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.

Podjetja izvedejo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.

4.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da krijejo do 50 % zadevne proizvodne dajatve.

Člen 52

Umik sladkorja

1.  Da bi ohranili strukturno uravnoteženost trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, ter upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko do začetka naslednjega tržnega leta umakne s trga odstotek kvotnega sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, enak za vse države članice.

V tem primeru se običajna potreba po dobavi uvoženega surovega sladkorja za prečiščevanje iz člena 153 zmanjša za isti odstotek za zadevno tržno leto.

2.  Odstotek umika iz odstavka 1 se določi najpozneje do 31. oktobra zadevnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj v navedenem tržnem letu.

3.  Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, v obdobju umika na svoje stroške skladišči količine sladkorja, ki ustrezajo uporabi odstotka iz odstavka 1, za njegovo proizvodnjo v okviru kvote za zadevno tržno leto.

Količine sladkorja, umaknjene med tržnim letom, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto. Vendar se Komisija ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu za sladkor lahko odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup ali del umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa šteje za:

4.  Če je dobava sladkorja v Skupnosti nezadostna, se lahko Komisija odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika.

5.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 13, 32 ali 63.

▼M3

Člen 52a

Umik sladkorja v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010

1.  Komisija z odstopanjem od člena 52(2) te uredbe za države članice, za katere je bila nacionalna kvota za sladkor zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, določi koeficient za tržni leti 2008/2009 in 2009/2010 ob uporabi Priloge VIIc k tej uredbi.

2.  Za podjetje, ki se v skladu s točko (a) ali (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 320/2006 odpove celotni dodeljeni kvoti z učinkom od naslednjega tržnega leta, se na njegovo zahtevo ne uporabljajo koeficienti iz člena 52(2) te uredbe. Navedeno zahtevo je treba predložiti pred koncem tržnega leta, za katero se umik uporablja.

▼B

Člen 53

Izvedbena pravila

Komisija lahko sprejme podrobna pravila za izvedbo tega oddelka in zlasti:

Oddelek IV

Prilagoditev oskrbe

Člen 54

Ukrepi za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga

Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij in njihovih združenj za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, lahko Komisija sprejme naslednje ukrepe za sektorje živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine:

POGLAVJE III

Sistem omejevanja proizvodnje

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 55

Sistemi kvot

1.  Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:

2.  Če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor ne uporabi presežnih količin iz člena 61, se za take količine plača presežno dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.

3.  Ta uredba se uporablja brez poseganja v uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1868/94 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba ( 59 ).

Oddelek II

Sladkor

Pododdelek I

Dodelitev in upravljanje kvot

Člen 56

Dodelitev kvot

1.  Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi VI.

2.  Države članice dodelijo kvoto vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njihovem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 57.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka kvoti iz Uredbe (ES) št. 318/2006, ki je bila dodeljena podjetju za tržno leto 2007/2008.

3.  Kadar je kvota dodeljena podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 57

Odobrena podjetja

1.  Države članice na zahtevo podelijo odobritev podjetju, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ali podjetju, ki te izdelke predeluje v enega od izdelkov s seznama iz člena 62(2), pod pogojem, da podjetje:

2.  Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso, sladkorni trs ali izvajajo prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:

Člen 58

Dodatne in nadomestne kvote za izoglukozo

1.  V tržnem letu 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda dodatna kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton. To povečanje ne zadeva Bolgarije in Romunije.

V tržnem letu 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda dodatna kvota za izoglukozo v višini 11 045 ton za Bolgarijo in 1966 ton za Romunijo.

Države članice podjetjem dodelijo dodatne kvote skladno s kvotami za izoglukozo, ki so bile dodeljene v skladu s členom 56(2).

2.  Italija, Litva in Švedska lahko na zahtevo vsakega podjetja, ki ima sedež na njihovem ozemlju, dodelijo dopolnilno kvoto za izoglukozo v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010. Najvišje nadomestne kvote so za posamezno državo članico določene v Prilogi VII.

3.  Enkratni znesek v višini 730 EUR se zaračuna za kvote, ki so dodeljene podjetjem v skladu z odstavkom 2. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote.

▼M3

Člen 59

Upravljanje kvot

1.  Komisija prilagodi kvote, določene v Prilogi VI, najpozneje do 30. aprila 2008 za tržno leto 2008/2009 ter do 28. februarja 2009 in 2010 za tržni leti 2009/2010 in 2010/2011. Prilagoditve izhajajo iz uporabe odstavka 2 tega člena in člena 58 te uredbe ter členov 3 in 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.  Komisija ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje iz Uredbe (ES) št. 320/2006 do 28. februarja 2010 določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje veljavnih kvot za sladkor in izoglukozo za posamezno državo članico ali regijo, da bi se izognili neravnovesju na trgu v tržnih letih po tržnem letu 2010/2011. Države članice ustrezno popravijo kvoto za vsako posamezno podjetje.

Komisija z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka za države članice, za katere je bila nacionalna kvota zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, določi odstotek ob uporabi Priloge VIIa k tej uredbi. Takšne države članice za vsako podjetje na svojem ozemlju, ki razpolaga s kvoto, prilagodijo odstotek v skladu s Prilogo VIIb k tej uredbi.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka se ne uporabljata za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe.

Člen 60

Prerazporeditev nacionalnih kvot in zmanjšanje kvot

1.  Država članica lahko kvoto za sladkor ali izoglukozo, ki je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju, zmanjša do 10 % za tržno leto 2008/2009 in naslednja, pri čemer upošteva pravico podjetij do sodelovanja v postopkih, predvidenih v Uredbi (ES) št. 320/2006. Pri tem države članice uporabljajo objektivna in nediskriminacijska merila.

▼B

2.  Države članice lahko prenesejo kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge VIII in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

3.  Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, dodeli zadevna država članica enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ne glede na to, ali to že ima kvoto ali ne.

▼M3

4.  Države članice z odstopanjem od odstavka 3 tega člena, kadar se uporablja člen 4a Uredbe (ES) št. 320/2006, prilagodijo kvoto za sladkor, dodeljeno zadevnemu podjetju, z zmanjšanjem, opredeljenim v odstavku 4 navednega člena, v mejah odstotka, ki je določen v odstavku 1 tega člena.

▼B

Pododdelek II

Prekoračitev kvote

Člen 61

Področje uporabe

Sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, katerih proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 56, se lahko:

Za druge količine se zaračuna presežna dajatev iz člena 64.

Člen 62

Industrijski sladkor

1.  Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervirajo za proizvodnjo enega izmed izdelkov iz odstavka 2, kadar:

2.  Komisija sestavi seznam izdelkov, za katerih proizvodnjo se uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulin.

Seznam vključuje zlasti:

Člen 63

Prenos presežnega sladkorja

1.  Vsako podjetje se lahko odloči za prenos cele ali dela proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2.  Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

3.  Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejemu odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko prenesena količina prilagodi za nazaj najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4.  Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

5.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 13, 32 ali 52.

Člen 64

Presežna dajatev

1.  Presežna dajatev se obračuna za količine:

▼M3

▼B

2.  Presežno dajatev določi Komisija na zadostno visoki ravni, da se je mogoče izogniti kopičenju količin iz odstavka 1.

3.  Država članica zaračuna podjetjem na svojem ozemlju presežno dajatev iz odstavka 1 glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile ugotovljene za ta podjetja v zadevnem tržnem letu.

Oddelek III

Mleko

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 65

Opredelitve pojmov

Za namene tega oddelka:

Pododdelek II

Dodelitev in upravljanje kvot

Člen 66

Nacionalne kvote

1.  Nacionalne kvote za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov, trženih v sedmih zaporednih obdobjih dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu „dvanajstmesečna obdobja“), so določene v točki 1 Priloge IX.

2.  Kvote iz odstavka 1 se razdelijo med proizvajalce skladno s členom 67, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo. Vsaka prekoračitev nacionalnih kvot se določi na nacionalni ravni v vsaki državi članici v skladu s tem oddelkom, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo.

3.  Nacionalne kvote, navedene v točki 1 Priloge IX, se določijo brez poseganja v morebitni pregled v luči splošnih razmer na trgu in posebnih pogojev, ki obstajajo v določenih državah članicah.

4.  Za Bolgarijo in Romunijo se oblikuje posebna rezerva za prestrukturiranje, kakor določa točka 2 Priloge IX. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2009 v obsegu, za kolikor se je poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjšala od leta 2002.

Odločitev o sprostitvi rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija na podlagi poročila, ki ga Romunija in Bolgarija predložita Komisiji do 31. decembra 2008. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja vsake države, predvsem pa rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.

5.  Nacionalne kvote za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško vključujejo vse mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddan odkupovalcu ali prodan neposredno, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu s prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.

Člen 67

Individualne kvote

1.  Individualna(-e) kvota(-e) proizvajalcev na dan 1. aprila 2008 bodo enake njihovi(-m) individualni(-m) referenčni(-m) količini(-am) na dan 31. marca 2008 brez poseganja v prenos, prodajo in pretvorbo kvote, ki začne veljati na dan 1. aprila 2008.

2.  Proizvajalci imajo lahko bodisi eno ali dve individualni kvoti, eno za oddaje in drugo za neposredne prodaje. Proizvajalčeve količine lahko iz ene kvote v drugo na ustrezno utemeljeno zahtevo proizvajalca pretvori samo pristojni organ države članice.

3.  Kadar ima proizvajalec dve kvoti, se njegov prispevek za katero koli dolgovano presežno dajatev izračuna ločeno za vsako kvoto.

4.  Del finske nacionalne kvote, dodeljene za oddaje iz člena 66, se lahko za nadomestilo finskim proizvajalcem „SLOM“ poveča na največ 200 000 ton. Ta rezerva, ki se dodeli skladno z zakonodajo Skupnosti, se mora uporabiti izključno v imenu proizvajalcev, katerih pravica, da ponovno začnejo proizvodnjo, je bila prizadeta zaradi pristopa.

5.  Individualne kvote se po potrebi spremenijo za vsako zadevno dvanajstmesečno obdobje, tako da vsota individualnih kvot za oddajo in za neposredno prodajo za vsako državo članico ne presega ustreznega dela nacionalne kvote, prilagojene v skladu s členom 69, ob upoštevanju vseh znižanj zaradi dodelitve v nacionalno rezervo, kakor je določeno v členu 71.

Člen 68

Dodelitev kvot iz nacionalne rezerve

Države članice sprejmejo pravila, ki omogočajo, da se proizvajalcem dodelijo vse kvote ali del teh kvot iz nacionalne rezerve, kakor je predvideno v členu 71, na podlagi objektivnih meril, o katerih je treba obvestiti Komisijo.

Člen 69

Upravljanje kvot

1.  Komisija za vsako državo članico in za vsako obdobje pred iztekom tega obdobja prilagodi razdelitev nacionalnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ glede na pretvorbe, ki jih zahtevajo proizvajalci, med individualnimi kvotami za oddajo in za neposredno prodajo.

2.  Države članice vsako leto pošljejo Komisiji do datumov in v skladu s pravili, ki jih Komisija določi skladno s členom 192(2), potrebne informacije za:

Člen 70

Vsebnost maščob

1.  Vsakemu proizvajalcu se dodeli referenčna vsebnost maščob, ki se uporabi za individualno kvoto za oddajo, ki je bila dodeljena temu proizvajalcu.

2.  Za kvote, dodeljene proizvajalcem 31. marca 2008 v skladu s členom 67(1), je referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 enaka referenčni vsebnosti maščob, ki se uporablja za navedeno kvoto na ta datum.

3.  Referenčna vsebnost maščob se spremeni med pretvorbo iz člena 67(2) ter pri pridobivanju, prenosu ali začasnem prenosu kvot v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija.

4.  Za nove proizvajalce, ki imajo individualno kvoto za oddajo dodeljeno v celoti iz nacionalnih rezerv, se vsebnost maščob določi v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija.

5.  Individualna referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 se prilagodi, kadar je ustrezno, ob začetku veljavnosti te uredbe in nato po potrebi na začetku vsakega dvanajstmesečnega obdobja, tako da se ponderirano povprečje posamezne reprezentativne vsebnosti maščob za vsako državo članico ne prekorači za več kakor 0,1 gram na kg referenčne vsebnosti maščob, določene v Prilogi X.

Za Romunijo se referenčna vsebnost maščob, določena v Prilogi X, pregleda na podlagi številčnih podatkov za celo leto 2004, po potrebi pa jo Komisija prilagodi.

Člen 71

Nacionalna rezerva

1.  Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo kot del nacionalnih kvot, določenih v Prilogi IX, zlasti za dodelitve, predvidene v členu 68. Nacionalna rezerva se obnovi, če je to primerno, z vnovičnim odvzemom nekaterih kvot, kakor je predvideno v členu 72, s tem da se zadrži del prenosov, kakor je predvideno v členu 76, ali s splošnim znižanjem vseh individualnih kvot. Zadevne kvote obdržijo svoj prvotni namen, tj. oddajo ali neposredno prodajo.

2.  Vsaka dodatna kvota, dodeljena državi članici, se samodejno razporedi v nacionalno rezervo in razdeli na oddajo in neposredno prodajo v skladu s predvidenimi potrebami.

3.  Kvote, ki se razporedijo v nacionalno rezervo, nimajo referenčne vsebnosti maščob.

Člen 72

Primeri neaktivnosti

1.  Kadar fizična ali pravna oseba z individualnimi kvotami med dvanajstmesečnim obdobjem ne izpolnjuje več pogojev iz točke (c) člena 65, se ustrezne količine vrnejo v nacionalno rezervo najkasneje do 1. aprila naslednjega koledarskega leta, razen če ta oseba ponovno postane proizvajalec v smislu točke (c) člena 65.

Kadar zadevna oseba najkasneje do konca drugega dvanajstmesečnega obdobja po umiku ponovno postane proizvajalec, se cela ali del individualne kvote, ki ga je ta oseba umaknila, k njemu vrne najkasneje do 1. aprila po datumu vloge.

2.  Kadar proizvajalci na trg ne dajo količine, ki je enaka najmanj 70 % njihove individualne kvote v najmanj enem dvanajstmesečnem obdobju, se države članice lahko odločijo, ali in pod kakšnimi pogoji se v nacionalno rezervo vrne celotna neuporabljena kvota ali njen del.

Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji se kvota ponovno dodeli zadevnemu proizvajalcu, če ta začne ponovno dajati na trg.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v primeru višje sile in v ustrezno upravičenih primerih, ki začasno vplivajo na proizvodno zmogljivost zadevnih proizvajalcev in jih je priznal pristojni organ.

Člen 73

Začasni prenosi

1.  Do konca vsakega dvanajstmesečnega obdobja države članice za zadevno obdobje odobrijo kakršne koli začasne prenose dela individualnih kvot, ki jih proizvajalci, upravičeni do njih, ne nameravajo uporabiti.

Države članice lahko urejajo postopke prenosa skladno s kategorijami zadevnih proizvajalcev ali mlečnih proizvodnih struktur, jih lahko omejijo na raven odkupovalca ali dovolijo celotne prenose znotraj regij v primerih, navedenih v členu 72(3), ter določijo, do kakšnega obsega lahko prenosnik ponovi postopke prenosa.

2.  Vsaka država članica se lahko odloči, da ne bo izvajala odstavka 1 na podlagi enega ali obeh naslednjih meril:

Člen 74

Prenosi kvot skupaj z zemljiščem

1.  Individualne kvote se s kmetijskim gospodarstvom prenesejo na proizvajalce, ki ga prevzamejo, ko se proda, zakupi, prenese z dejanskim ali pričakovanim dedovanjem ali na drug način, ki ima primerljive pravne posledice za proizvajalce, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo države članice ob upoštevanju površin, uporabljenih za mlečno proizvodnjo, ali drugih objektivnih meril in, kadar je primerno, katerega koli sporazuma med strankama. Del kvote, ki, kjer je to primerno, ni bil prenesen s kmetijskim gospodarstvom, se doda k nacionalni rezervi.

2.  Kadar so bile kvote prenesene ali se prenašajo v skladu z odstavkom 1 s kmetijskimi zakupi ali na drugačen način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi pripis kvot samo proizvajalcem, odločijo, da se kvota ne prenese skupaj s kmetijskim gospodarstvom.

3.  Kadar se zemljišče prenese na javne organe oblasti in/ali za uporabo v javnem interesu ali kadar se prenos izvede za nekmetijske namene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo potrebni ukrepi za zaščito upravičenih interesov strank in zlasti, da proizvajalci, ki opustijo takšno zemljišče, lahko nadaljujejo proizvodnjo mleka, če tako želijo.

4.  Kadar se stranki ne sporazumeta, pri zakupih, ki naj bi potekli brez kakršne koli možnosti obnove pod podobnimi pogoji, ali v okoliščinah s primerljivimi pravnimi posledicami se zadevne individualne kvote v celoti ali delno prenesejo na proizvajalca, ki jih prevzema, v skladu z določbami, ki so jih sprejele države članice, in ob upoštevanju upravičenih interesov strank.

Člen 75

Posebni ukrepi prenosa

1.  Za uspešno prestrukturiranje proizvodnje mleka ali izboljšanje okolja lahko države članice v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo ob upoštevanju upravičenih interesov zadevnih strank:

2.  Odstavek 1 se lahko izvajajo na nacionalni ravni, na ustrezni teritorialni ravni ali na določenih zbiralnih območjih.

Člen 76

Zadržanje kvot

1.  Pri prenosih iz členov 74 in 75 lahko države članice na podlagi objektivnih meril zadržijo del individualnih kvot za svojo nacionalno rezervo.

2.  Kadar so bile kvote z ustreznim zemljiščem ali brez njega prenesene ali se prenašajo v skladu s členoma 74 in 75 s kmetijskimi zakupi ali na drug način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi dodelitev kvot samo proizvajalcem, določijo, ali in pod kakšnimi pogoji se celotna kvota ali del prenesene kvote vrne v nacionalno rezervo.

Člen 77

Pomoč za pridobitev kvot

Noben javni organ ne sme za prodajo, prenos ali dodelitev kvot v skladu s tem oddelkom dodeliti finančne pomoči, povezane neposredno s pridobitvijo kvot.

Pododdelek III

Prekoračitev kvote

Člen 78

Presežna dajatev

1.  Za mleko in druge mlečne izdelke, ki se dajejo na trg in presegajo nacionalno kvoto, kakor je določena v skladu s pododdelkom II, se plača presežna dajatev.

Dajatev za 100 kilogramov mleka se določi pri 27,83 EUR.

2.  Države članice Skupnosti dolgujejo presežno dajatev, ki izhaja iz prekoračitev nacionalne kvote, določene na nacionalni ravni ločeno za oddajo in neposredno prodajo, in plačajo 99 % dolgovanega zneska v EKJS med 16. oktobrom in 30. novembrom po zadevnem dvanajstmesečnem obdobju.

3.  Če dajatev iz odstavka 1 ni bila plačana pred rokom zapadlosti, po posvetu z Odborom za kmetijske sklade Komisija odšteje vsoto, enakovredno neplačani presežni dajatvi, od mesečnih plačil v smislu členov 14 in 15(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005. Preden Komisija sprejme odločitev, opozori zadevno državo članico, ki v enem tednu sporoči svoje stališče. Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2040/2000 ( 61 ) se ne uporablja.

4.  Komisija določi ureditev za izvajanje tega člena.

Člen 79

Prispevek proizvajalcev k dolgovani presežni dajatvi

Presežna dajatev se v skladu s členoma 80 in 83 v celoti razdeli med proizvajalce, ki so prispevali k vsaki prekoračitvi nacionalnih kvot iz člena 66(2).

Ne glede na člena 80(3) in 83(1) dolgujejo proizvajalci državi članici plačilo svojega prispevka k dolgovani presežni dajatvi, izračunani skladno s členi 69, 70 in 80, ker so prekoračili svoje razpoložljive kvote.

Člen 80

Presežna dajatev na oddajo

1.  Za pripravo končnega obračuna presežne dajatve se količine, ki jih odda vsak proizvajalec, z uporabo koeficientov in pod pogoji, ki jih določi Komisija, povečajo ali zmanjšajo, da tako kažejo kakršno koli razliko med dejansko in referenčno vsebnostjo maščob.

2.  Kadar je na nacionalni ravni vsota oddaj, prilagojenih v skladu z odstavkom 1, manjša od dejanskih oddaj, se presežna dajatev izračuna na podlagi zadnjih. V takšnih primerih se vsaka prilagoditev navzdol sorazmerno zmanjša, tako da se vsota prilagojenih oddaj uskladi z dejanskimi oddajami.

Kadar je vsota oddaj, prilagojenih v skladu z odstavkom 1, večja od dejanskih oddaj, se presežna dajatev izračuna na podlagi prvih.

3.  Na podlagi odločitve države članice se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve – potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za oddaje ponovno dodeljen ali ne – določi v sorazmerju z individualnimi kvotami vsakega proizvajalca ali v skladu z objektivnimi merili, ki jih določijo države članice:

Člen 81

Vloga odkupovalcev

1.  Odkupovalci so odgovorni, da od proizvajalcev zberejo prispevke, ki jih ti dolgujejo zaradi presežne dajatve, in pristojnemu organu države članice pred datumom in po postopku, ki ga določi Komisija, plačajo znesek teh prispevkov, odštetih od cene mleka, plačane proizvajalcem, odgovornim za prekoračitev, sicer pa zbranih na druge ustrezne načine.

2.  Kadar odkupovalec v celoti ali delno nadomesti enega ali več drugih odkupovalcev, se individualne kvote, ki so na voljo proizvajalcem, upoštevajo za preostanek tekočega dvanajstmesečnega obdobja, in sicer po odštetju že oddanih količin in ob upoštevanju njihove vsebnosti maščob. Ta odstavek se uporablja tudi, kadar proizvajalec prenaša z enega odkupovalca na drugega.

3.  Kadar oddane količine proizvajalca v referenčnem obdobju presegajo njegovo razpoložljivo kvoto, ustrezna država članica lahko odloči, da odkupovalec odšteje del cene mleka pri kateri koli oddaji zadevnega proizvajalca, ki presega kvoto, s predplačilom na proizvajalčev prispevek v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi država članica. Država članica lahko s posebno ureditvijo omogoči odkupovalcem, da odštejejo to predplačilo, kadar proizvajalci oddajajo različnim odkupovalcem.

Člen 82

Odobritev

Status odkupovalca mora predhodno odobriti država članica v skladu z merili, ki jih določi Komisija.

Komisija določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci pri neposredni prodaji, in informacije, ki jih morajo ti pri tem predložiti.

Člen 83

Presežna dajatev na neposredno prodajo

1.  Pri neposredni prodaji se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve določi z odločbo države članice, potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za neposredno prodajo, ponovno dodeljen ali ne, na ustrezni teritorialni ravni ali nacionalni ravni.

2.  Države članice določijo podlago za izračun proizvajalčevega prispevka k dolgovani presežni dajatvi na celotno količino prodanega mleka, prenesenega ali uporabljenega za proizvodnjo prodanih ali prenesenih mlečnih izdelkov, z uporabo meril, ki jih določi Komisija.

3.  Pri sestavi končnega obračuna presežne dajatve se ne upošteva noben popravek, povezan z vsebnostjo maščob.

4.  Komisija določi, kako in kdaj je treba pristojnemu organu države članice plačati presežno dajatev.

Člen 84

Preveč plačani ali neplačani zneski

1.  Kadar se pri oddaji ali neposredni prodaji ugotovi, da presežna dajatev zapade v plačilo, prispevek, pobran od proizvajalcev, pa večji od te dajatve, lahko država članica:

2.  Kadar se ugotovi, da ni izplačljiva nobena presežna dajatev, se vsa predplačila, ki jih zberejo odkupovalci ali država članica, povrnejo najkasneje do konca naslednjega dvanajstmesečnega obdobja.

3.  Kadar odkupovalec ne izpolni obveznosti, da bi zbral prispevek proizvajalcev k presežni dajatvi v skladu s členom 81, lahko država članica zbere neplačane zneske neposredno od proizvajalca brez poseganja v kakršne koli kazni, ki jih lahko naloži odkupovalcu, ki ne izpolnjuje obveznosti.

4.  Kadar proizvajalec ali odkupovalec ne upošteva roka za plačilo, se državi članici plačajo zamudne obresti, ki jih določi Komisija.

Oddelek IV

Postopkovne določbe

Člen 85

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega poglavja, ki se lahko nanašajo zlasti na:

POGLAVJE IV

Sheme pomoči

Oddelek I

Pomoč za predelavo

Pododdelek I

Posušena krma

Člen 86

Upravičena podjetja

1.  Pomoč za predelavo proizvodov v sektorju posušene krme se dodeli podjetjem, ki predelujejo proizvode tega sektorja iz vsaj ene od naslednjih kategorij:

2.  Pomoč iz odstavka 1 se izplača za posušeno krmo, ki je zapustila predelovalni obrat in izpolnjuje naslednje zahteve:

Člen 87

Predplačilo

1.  Predelovalna podjetja so upravičena do predplačila v vrednosti 19,80 EUR na tono ali 26,40 EUR na tono, če so položila varščino v vrednosti 6,60 EUR na tono.

Države članice opravijo potrebne kontrole, da preverijo upravičenost do pomoči. Predplačilo se izplača, ko se ugotovi upravičenost.

Vendar se lahko predplačilo izplača, preden je ugotovljena upravičenost, če predelovalec položi varščino v vrednosti, ki je enaka vrednosti predplačila, povečani za 10 %. Ta varščina se uporablja tudi kot varščina za namene iz prvega pododstavka. Na raven iz prvega pododstavka se zmanjša, takoj ko je ugotovljena upravičenost do pomoči, v celoti pa se sprosti, ko je izplačan preostanek pomoči.

2.  Preden se lahko izplača predplačilo, mora posušena krma zapustiti predelovalno podjetje.

3.  Pri plačilu predplačila se preostanek, ki je enak razliki med zneskom predplačila in skupnim zneskom pomoči, ki pripada predelovalnemu podjetju, izplača, če se uporablja člen 88(2).

4.  Če predplačilo presega skupni znesek, do katerega je predelovalno podjetje upravičeno v skladu z uporabo člena 88(2), predelovalec na zahtevo povrne presežek pristojnemu organu države članice.

Člen 88

Stopnja pomoči

1.  Pomoč iz člena 86 se določi v višini 33 EUR/tono.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1, kadar količina posušene krme, za katero se zahteva pomoč, med tržnim letom preseže največjo zajamčeno količino iz člena 89, se pomoč zmanjša za tiste države članice, v katerih proizvodnja presega zajamčeno nacionalno količino, z zmanjšanjem izdatkov kot funkcije deleža presežka države članice v seštevku presežkov.

Komisija zmanjšanje določi na ravni, ki omogoča, da proračunski izdatki ne presežejo izdatkov, ki bi nastali, če največja zajamčena količina ne bi bila presežena.

Člen 89

Zajamčena količina

Določi se največja zajamčena količina umetno sušene krme in/ali na soncu sušene krme, za katero se lahko dodeli pomoč iz člena 86, in sicer 4 960 723 ton na tržno leto. Ta količina se razdeli med zadevne države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko B Priloge XI.

Člen 90

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka, ki lahko vključujejo zlasti pravila o:

▼M1

Pododdelek II

Lan in konoplja, gojena za vlakna

▼B

Člen 91

Upravičenost

▼M1

1.  Pomoč za predelavo lana, gojenega za dolga vlakna, se dodeli odobrenim primarnim predelovalcem na podlagi količin vlaken, ki so dejansko pridobljena iz slame, za katero je bila s kmetom sklenjena prodajna pogodba.

V tržnem letu 2008/2009 se pod istimi pogoji pomoč dodeli tudi za predelavo lana, gojenega za kratka lanena vlakna, in konoplje, gojene za vlakna.

▼B

Vendar pa se v primerih, ko kmetje obdržijo lastništvo nad slamo, ki so jo dali v skladu s pogodbo predelati odobrenemu primarnemu predelovalcu, in dokažejo, da so pridobljena vlakna dali na trg, pomoč odobri kmetom.

V primerih, ko sta odobreni primarni predelovalec in kmet ena in ista oseba, se prodajna pogodba nadomesti z obveznostjo zadevne stranke, da sama izvede predelavo.

▼M1

2.  Za namen tega pododdelka „odobreni primarni predelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na njihov pravni status ali pravni status njihovih članov v nacionalni zakonodaji, ki jo je pristojni organ države članice pooblastil na območju, kjer ležijo njeni objekti za proizvodnjo lanenih ali konopljenih vlaken.

▼B

Člen 92

Stopnja pomoči

▼M1

1.  Znesek pomoči za predelavo iz člena 91 se določi:

Vendar se lahko države članice ob upoštevanju tradicionalnih trgov odločijo, da dodelijo pomoč tudi:

V primerih iz drugega pododstavka država članica dodeli pomoč za količino, ki ni večja od proizvedene količine, na podlagi 7,5 % nečistoč in pezdirja.

▼B

2.  Količine vlaken, ki so upravičene do pomoči, se omejijo na podlagi površin, ki so bile del ene od pogodb ali obveznosti iz člena 91.

Omejitve iz prvega pododstavka določijo države članice, tako da so v skladu z nacionalnimi zajamčenimi količinami iz člena 94.

Člen 93

Predplačilo

Na zahtevo odobrenih primarnih predelovalcev se na podlagi količine pridobljenih vlaken izplača predplačilo pomoči iz člena 91.

Člen 94

Zajamčena količina

▼M1

1.  Za dolga lanena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 80 878 ton za tržno leto. Navedena količina se razdeli med določene države članice v obliki nacionalnih zajamčenih količin v skladu s točko A.I Priloge XI.

▼M1

1a.  Za kratka lanena vlakna in konopljena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 147 265 ton za tržno leto 2008/2009. Navedena količina se razdeli med določene države članice v obliki nacionalnih zajamčenih količin v skladu s točko A.II Priloge XI.

▼B

2.  V primerih, ko vlakna, pridobljena v eni od držav članic, izvirajo iz slame, ki je bila proizvedena v drugi državi članici, se količine zadevnih vlaken izravnajo z nacionalnimi zajamčenimi količinami tiste države članice, kjer je bila slama požeta. Pomoč izplača država članica, v korist katere je bila opravljena izravnava nacionalne zajamčene količine.

▼M1

3.  Vsaka država članica lahko prenese del svoje nacionalne zajamčene količine iz odstavka 1 v nacionalno zajamčeno količino iz odstavka 1a in obratno.

Prenosi iz prvega pododstavka se izvedejo na podlagi protivrednosti ene tone dolgih lanenih vlaken za 2,2 toni kratkih lanenih vlaken in konopljenih vlaken.

Pomoč za predelavo se dodeli le za količine iz odstavkov 1 oziroma 1a, prilagojene v skladu s prvima dvema pododstavkoma tega odstavka.

Člen 94a

Dodatna pomoč

V tržnem letu 2008/2009 se dodatna pomoč dodeli odobrenemu primarnemu predelovalcu za površine za pridelovanje lanu v conah I in II, kot so navedene v točki A.III Priloge XI, in katerih proizvodnja slame je predmet:

Znesek dodatne pomoči je 120 EUR na hektar za cono I in 50 EUR na hektar za cono II.

▼B

Člen 95

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka, ki lahko vključujejo zlasti pravila o:

Oddelek II

Proizvodno nadomestilo

Člen 96

Proizvodno nadomestilo za škrob

1.  Proizvodno nadomestilo se lahko dodeli:

2.  Nadomestilo iz odstavka 1 Komisija določi v rednih časovnih presledkih.

Člen 97

Proizvodno nadomestilo v sektorju sladkorja

1.  Za proizvode, navedene v točkah (b) do (e) dela III Priloge I, se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz člena 62(b) in (c).

2.  Proizvodno nadomestilo iz odstavka 1 se določi zlasti ob upoštevanju stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja in ki bi jih industrija morala nositi pri dobavi na svetovni trg, ter cene presežnega sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne cene, če ni presežnega sladkorja.

Člen 98

Pogoji za dodelitev

Komisija sprejme pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil iz tega oddelka ter znesek takih nadomestil, za proizvodna nadomestila za sladkor, predvidena v členu 97, pa upravičene količine.

Oddelek III

Pomoči v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Člen 99

Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo

1.  Odobri se pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo, v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija.

Za namen tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2.  Komisija določi zneske pomoči ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

Člen 100

Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate

1.  Odobri se pomoč za posneto mleko, proizvedeno v Skupnosti in predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi, ki jih določi Komisija za tako mleko in kazein ali kazeinate, izdelane iz njega.

2.  Komisija določi pomoč ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

Pomoč se lahko razlikuje glede na to, ali je posneto mleko predelano v kazein ali kazeinate, in glede na kakovost teh izdelkov.

Člen 101

Pomoč za odkup smetane, masla in koncentriranega masla po znižanih cenah

Kadar se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, se lahko Komisija pod pogoji, ki jih določi sama, odloči za odobritev pomoči, ki omogoča, da smetano, maslo in koncentrirano maslo po znižanih cenah kupujejo:

▼M3

▼B

Člen 102

Pomoč za dobavo mleka učencem

1.  Pod pogoji, ki jih določi Komisija, se dodeli pomoč Skupnosti za dobavo nekaterih predelanih mlečnih izdelkov, ki jih določi Komisija in sodijo v tarifne oznake KN 0401, 0403, 0404 90 in 0406 ali tarifno oznako KN 2202 90, učencem v izobraževalnih ustanovah.

2.  Z odstopanjem od člena 180 lahko države članice poleg pomoči Skupnosti dodelijo nacionalno pomoč za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z izdelki, na katere se nanaša odstavek 1. Države članice lahko financirajo svojo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ali s kakšnim drugim prispevkom sektorja mleka in mlečnih izdelkov.

▼M3

3.  Za vse mleko znaša pomoč Skupnosti 18,15 EUR/100 kg.

Zneski pomoči za druge upravičene mlečne izdelke se določijo ob upoštevanju mlečnih sestavin zadevnih izdelkov.

▼B

4.  Pomoč iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na učenca dnevno.

Oddelek IV

Pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 103

Pomoč organizacijam izvajalcev

1.  Skupnost iz zneskov, ki jih zadržijo države članice v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 125 na enem ali več od naslednjih področij:

2.  Najvišja sredstva Skupnosti za delovne programe iz odstavka 1 so enaka delu pomoči, ki so ga zadržale države članice. Financiranje zadeva upravičene stroške, in sicer največ:

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Skupnosti.

Komisija oblikuje podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti postopke za odobritev delovnih programov, ki jih sprejmejo države članice, in vrst dejavnosti, upravičenih po takih programih.

3.  Ne glede na posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, države članice preverijo, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev sredstev Skupnosti. V ta namen izvedejo revizijo delovnih programov in načrt za nadzorovanje, v katerega je vključen vzorec, določen na podlagi analize tveganja, ki letno obsega najmanj 30 % organizacij proizvajalcev in drugih organizacij izvajalcev, prejemnic sredstev Skupnosti v skladu s tem členom.

▼M3

Oddelek IVa

Pomoči v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Skupine proizvajalcev

Člen 103a

Pomoč skupinam proizvajalcev

1.  V prehodnem obdobju, dovoljenem v skladu s členom 125e, lahko države članice skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki so bile oblikovane z namenom, da se jih prizna kot organizacije proizvajalcev, dodelijo:

2.  Pomoč iz odstavka 1 Skupnost povrne v skladu s pravili, ki jih Komisija sprejme o financiranju takšnih ukrepov, vključno z mejnimi vrednostmi in zgornjimi mejami ter stopnjo financiranja Skupnosti.

3.  Pomoč iz točke (a) odstavka 1 se določi za vsako skupino proizvajalcev na podlagi njene tržne proizvodnje ter za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto znaša:

Ti odstotni deleži se lahko zmanjšajo glede na vrednost tržne proizvodnje, ki presega mejno vrednost. Za pomoč, plačljivo skupinam proizvajalcev v katerem koli danem letu, se lahko uporabi zgornja meja.

Pododdelek II

Operativni skladi in operativni programi

Člen 103b

Operativni skladi

1.  Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

2.  Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki jih države članice odobrijo v skladu s členom 103g.

Člen 103c

Operativni programi

1.  Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo dva ali več izmed ciljev iz člena 122(c) ali naslednjih ciljev:

2.  Preprečevanje in obvladovanje kriz sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko z namenom financiranja ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz vzamejo posojilo po komercialnih pogojih. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Skupnosti v skladu s členom 103d. Posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo s takimi posojili ali neposredno, vendar ne na oba načina.

3.  Države članice zagotovijo, da:

Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve za kmetijsko okoljska plačila, določena v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ( 63 ).

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu z navedeno določbo naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka je namenjena dodatnim stroškom in izpadu dohodka, ki je posledica ukrepa.

4.  Odstavek 3 se od 1. januarja 2011 uporablja le za Bolgarijo in Romunijo.

5.  Naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, se dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 103d

Finančna pomoč Skupnosti

1.  Finančna pomoč Skupnosti je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 103b(1)(a), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.  Finančna pomoč Skupnosti se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev.

Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

3.  Odstotek iz odstavka 1 na zahtevo organizacije proizvajalcev znaša 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

4.  Odstotek iz odstavka 1 je 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

Člen 103e

Nacionalna finančna pomoč

1.  V regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da organizacijam proizvajalcev plačajo nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 103b(1)(a). To pomoč se šteje kot dodatek k operativnemu skladu. V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave in v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje, lahko Skupnost na prošnjo zadevne države članice pomoč iz prvega pododstavka povrne.

2.  Z odstopanjem od člena 180 te uredbe se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za nacionalno finančno pomoč, odobreno v skladu z odstavkom 1.

Člen 103f

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.  Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz člena 103c(3). Ta okvir zlasti določa, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1698/2005, med drugim zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti iz člena 5 Uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ni primeren za izpolnitev ciljev iz člena 174 Pogodbe in šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti ( 66 ). Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

2.  Države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Taka strategija vključuje:

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 103g

Odobritev operativnih programov

1.  Osnutki operativnih programov se predložijo pristojnemu nacionalnemu organu, ki jih odobri, zavrne ali zahteva njihovo spremembo v skladu z določbami tega pododdelka.

2.  Organizacije proizvajalcev sporočijo državi članici predvideno višino operativnega sklada za vsako leto in priložijo ustrezno obrazložitev na podlagi ocene operativnega programa, odhodkov za tekoče leto in morebiti odhodkov za pretekla leta ter po potrebi na podlagi ocene proizvodnih količin za naslednje leto.

3.  Država članica obvesti organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev o predvideni višini finančne pomoči Skupnosti v skladu z omejitvami iz člena 103d.

4.  Plačila finančne pomoči Skupnosti se izvedejo na podlagi nastalih izdatkov za projekte iz operativnega programa. Ob predložitvi garancije ali varščine se za iste projekte lahko izplača predplačilo.

5.  Organizacija proizvajalcev obvesti državo članico o končni višini odhodkov za preteklo leto in priložijo potrebna dokazila, tako da lahko prejme razliko finančne pomoči Skupnosti.

6.  Operativni programi in njihovo financiranje s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev na eni strani in iz skladov Skupnosti na drugi strani trajajo najmanj tri in največ pet let.

Člen 103h

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:

▼B

Oddelek V

Sklad skupnosti za tobak

Člen 104

Sklad za tobak

1.  Ustanovi se Sklad Skupnosti za tobak (v nadaljnjem besedilu „Sklad“), za financiranje ukrepov na naslednjih področjih:

2.  Sklad se financira:

▼M4

▼B

3.  Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.

Oddelek VI

Posebne določbe za sektor čebelarstva

Člen 105

Področje uporabe

1.  Da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalni program za obdobje treh let (v nadaljnjem besedilu „čebelarski program“).

2.  Z odstopanjem od člena 180 se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo:

Pomoči, navedene v točki (b), morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 109.

Člen 106

Ukrepi, upravičeni do pomoči

Ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarski program, so naslednji:

Ukrepi, financirani iz EKSRP v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 67 ), se izključijo iz čebelarskega programa.

Člen 107

Študija proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva

Da bi izpolnjevale pogoje za delno financiranje, predvideno v členu 108(1), države članice na svojem ozemlju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.

Člen 108

Financiranje

1.  Skupnost zagotovi delno financiranje za čebelarske programe v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice.

2.  Plačila v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi čebelarskih programov, države članice izvedejo vsako leto do 15. oktobra.

Člen 109

Posvetovanje

Čebelarski program se pripravi v tesnem sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami in čebelarskimi zadrugami. Predloži se Komisiji v odobritev.

Člen 110

Izvedbena pravila

Komisija vzpostavi podrobna pravila za uporabo tega oddelka.

Oddelek VII

Pomoči v sektorju sviloprejk

Člen 111

Pomoč gojiteljem sviloprejk

1.  Odobri se pomoč za sviloprejke, ki sodijo v oznako KN ex010690 00, in za jajčeca sviloprejk, ki spadajo v oznako KN ex051199 85, gojene v Skupnosti.

2.  Gojiteljem sviloprejk se odobri pomoč za vsako uporabljeno škatlo jajčec sviloprejk, pod pogojem, da škatle vsebujejo minimalno količino jajčec, ki se določi, in da so bile sviloprejke uspešno vzgojene.

3.  Pomoč na škatlo jajčec sviloprejk je 133,26 EUR.

Člen 112

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka, ki bodo zlasti zajemala minimalno količino jajc iz člena 111(2).

NASLOV II

PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN PROIZVODNJO

POGLAVJE I

Tržni standardi in pogoji za proizvodnjo

Oddelek I

Tržni standardi

Člen 113

Tržni standardi

▼M3

1.  Komisija lahko določi tržne standarde za enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:

▼B

2.  Standardi iz odstavka 1:

▼M3

▼B

3.  Če Komisija ne določi drugače v skladu z merili iz točke (a) odstavka 2, se lahko proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi, v Skupnosti dajejo v promet samo v skladu s takimi standardi.

Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, države članice preverijo, ali navedeni proizvodi izpolnjujejo te standarde, in naložijo ustrezne kazni.

▼M3

Člen 113a

Dodatne zahteve za trženje proizvodov sektorja sadja in zelenjave

1.  Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se sveži prodajajo potrošnikom, se lahko tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla.

2.  Tržni standardi iz odstavka 1 tega člena ter točk (b) in (c) člena 113(1) se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, če Komisija ne določi drugače.

3.  Imetnik proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, za katere veljajo sprejeti tržni standardi, takih proizvodov znotraj Skupnosti ne sme razstavljati, jih ponujati v prodajo, dobavljati ali z njimi trgovati na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za izpolnjevanje teh standardov.

4.  Poleg drugega pododstavka člena 113(3) in brez poseganja v posebne določbe, ki jih Komisija lahko sprejme v skladu s členom 194, zlasti o dosledni uporabi pregledov skladnosti v državah članicah, države članice za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave na podlagi analize tveganja selektivno preverijo, ali zadevni proizvodi izpolnjujejo ustrezne tržne standarde. Pri teh pregledih je poudarek na fazo pred odpremo iz proizvodnega območja, ko se proizvodi pakirajo ali nalagajo. Proizvodi iz tretjih držav se pregledajo pred sprostitvijo v prosti promet.

Člen 113b

Trženje mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

1.  Brez poseganja v določbe iz člena 42(1)(a) in (2) ter točke A Priloge V se pogoji iz Priloge XIa, zlasti prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti, določene v točki III navedene priloge, uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev in zaklanega 1. julija 2008 ali po tem datumu, s poreklom iz Skupnosti ali uvoženo iz tretjih držav.

Meso živali, starih največ dvanajst mesecev in zaklanih pred 1. julijem 2008, se lahko še naprej trži brez izpolnjevanja pogojev iz Priloge XIa.

2.  Pogoji iz odstavka 1 se ne uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, za katerega je bila pred 29. junijem 2007 registrirana zaščitena označba porekla ali geografska označba v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ( 68 ).

▼B

Člen 114

Tržni standardi za mleko in mlečne izdelke

1.  Živila se lahko dajejo na trg kot mleko in mlečni izdelki, samo če ustrezajo opredelitvam in označbam iz Priloge XII.

2.  Brez poseganja v izjeme, predvidene z zakonodajo Skupnosti, in ukrepe za varovanje javnega zdravja se mleko iz oznake KN 0401, namenjeno prehrani ljudi, daje na trg v Skupnosti samo v skladu s Prilogo XIII in zlasti opredelitvami iz točke I navedene priloge.

Člen 115

Tržni standardi za maščobe

Brez poseganja v člen 114(1) ali kakršne koli določbe, sprejete v veterinarskem in živilskem sektorju, s katerimi naj bi zagotovili, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, ter zavarovali zdravje živali in ljudi, se standardi iz Priloge XV uporabljajo za naslednje proizvode z vsebnostjo maščob najmanj 10 mas. %, vendar manj kakor 90 mas. %, ki so namenjeni prehrani ljudi:

Vsebnost maščobe brez soli je vsaj dve tretjini suhe snovi.

Vendar se ti standardi uporabljajo samo za proizvode, ki ostanejo trdni pri temperaturi 20 oC in so primerni za mazanje.

Člen 116

Tržni standardi za proizvode iz sektorjev jajc in perutnine

Trgovanje s proizvodi iz sektorjev jajc in perutnine poteka v skladu z določbami iz Priloge XIV.

Člen 117

Certificiranje hmelja

1.  Za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Skupnosti, je treba opraviti certifikacijski postopek.

2.  Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3.  V certifikatih so navedeni vsaj:

4.  Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko dajejo na trg ali izvozijo samo, če je bil izdan certifikat iz odstavkov 1, 2 in 3.

Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 158(2).

5.  Komisija lahko sprejme ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4:

Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:

Člen 118

Tržni standardi za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin

1.  Uporaba poimenovanj in opredelitev oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin iz Priloge XVI je obvezna pri trženju zadevnih proizvodov znotraj Skupnosti, in v trgovini s tretjimi državami, če je to skladno z obveznimi mednarodnimi predpisi.

2.  V maloprodaji je dovoljeno tržiti le olja iz točk 1(a) in (b), 3 in 6 Priloge XVI.

Oddelek II

Pogoji za proizvodnjo

Člen 119

Uporaba kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira

Za uporabo kazeina in kazeinatov se pri proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se da samo, če je taka uporaba potrebni pogoj za proizvodnjo izdelkov.

Člen 120

Način proizvodnje etilnega alkohola kmetijskega porekla

Komisija lahko predpiše način proizvodnje in lastnosti etilnega alkohola kmetijskega porekla, dobljenega iz določenega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi ES.

Oddelek III

Postopkovna pravila

Člen 121

Sprejetje standardov, izvedbenih pravil in odstopanj

Komisija določi podrobna pravila za uporabo tega poglavja, ki se lahko nanašajo zlasti na:

▼M3

▼B

▼M3

Komisija lahko spremeni del B tabele iz točke III(2) Priloge XIa.

▼B

POGLAVJE II

Organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev

Oddelek I

Splošna načela

Člen 122

Organizacije proizvajalcev

Države članice priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

▼M3

▼B

▼M3

▼B

Člen 123

Medpanožne organizacije

►M3  1. ◄   Države članice priznajo medpanožne organizacije, ki:

▼M3 —————

▼M3

2.  Kadar medpanožne organizacije iz odstavka 1 izvajajo svoje dejavnosti na ozemlju več držav članic, jih Komisija prizna brez pomoči odbora iz člena 195(1).

3.  Države članice poleg organizacij iz odstavka 1 priznajo tudi medpanožne organizacije, ki:

▼B

Člen 124

Skupne določbe v zvezi z organizacijami proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami

1.  Člen 122 in prvi odstavek člena 123 se uporabljata brez poseganja v priznavanje, za katero se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz člena 122 in prvega odstavka člena 123.

2.  Organizacije proizvajalcev, priznane ali odobrene v skladu z uredbami (ES) št. 865/2004, (ES) št. 1952/2005 in (ES) št. 1544/2006, veljajo za priznane organizacije proizvajalcev v okviru člena 122 te uredbe.

Medpanožne organizacije, priznane ali odobrene v skladu z uredbama (EGS) št. 2077/92 in (ES) št. 865/2004, veljajo za priznane medpanožne organizacije v okviru člena 123 te uredbe.

Člen 125

Organizacije izvajalcev

Za namene te uredbe organizacije izvajalcev vključujejo priznane organizacije proizvajalcev, priznane medpanožne organizacije ali priznane organizacije drugih izvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali njihova združenja.

▼M3

Oddelek IA

Pravila za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije ter skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Poslovnik in priznanje organizacij proizvajalcev

Člen 125a

Pravila združevanja organizacij proizvajalcev

1.  Poslovnik organizacije proizvajalcev od svojih članov proizvajalcev zahteva predvsem, da:

2.  Ne glede na točko (c) odstavka 1 lahko člani proizvajalci, če jih organizacija proizvajalcev pooblasti in je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev:

3.  Poslovnik organizacije proizvajalcev predpisuje tudi:

4.  Šteje se, da organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

Člen 125b

Priznanje

1.  Države članice lahko vse pravne osebe ali jasno opredeljene dele pravnih oseb, ki zaprosijo za tako priznanje, priznajo za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, pod pogojem, da:

2.  Države članice:

Pododdelek II

Združenje organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev

Člen 125c

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se ustanovi na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev in lahko opravlja kakršne koli dejavnosti organizacije proizvajalcev iz te uredbe. V ta namen lahko države članice na zahtevo priznajo združenje organizacij proizvajalcev, če:

Člen 125a(4) se uporablja smiselno.

Člen 125d

Zunanje izvajanje

Država članica lahko priznani organizaciji proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali priznanemu združenju organizacij proizvajalcev v navedenem sektorju dovoli, da za opravljanje svojih dejavnosti uporabi zunanje zmogljivosti, tudi hčerinska podjetja, če državi članici ustrezno dokaže, da je to primeren način za izpolnitev ciljev zadevne organizacije proizvajalcev ali zadevnega združenja organizacij proizvajalcev.

Člen 125e

Skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

1.  V državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 299(2) Pogodbe ali na manjših Egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 se skupine proizvajalcev lahko oblikujejo kot pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, na pobudo kmetov, ki pridelujejo enega ali več proizvodov v sektorju sadja in zelenjave in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi, da bi bile priznane kot organizacija proizvajalcev.

Tem skupinam proizvajalcev se lahko dovoli prehodno obdobje, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 122.

Za izpolnitev pogojev predložijo te skupine proizvajalcev zadevni državi članici fazni načrt za priznanje, katerega sprejetje je znak za začetek prehodnega obdobja iz drugega pododstavka in pomeni začasno priznanje. Prehodno obdobje ne traja več kot pet let.

2.  Država članica pred sprejetjem načrta za priznanje Komisijo obvesti o svojih namerah in verjetnih finančnih posledicah tega dejanja.

Pododdelek III

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 125f

Razširitev pravil

1.  Kadar se organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem gospodarskem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

2.  V tem pododdelku izraz „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo sosednja ali bližnja proizvodna območja, na katerih so homogeni proizvodni in tržni pogoji.

Države članice sporočijo Komisiji seznam gospodarskih območij.

V enem mesecu od obvestila Komisija da soglasje k seznamu ali po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, katere dopolnitve mora napraviti ta država članica. Komisija objavi odobreni seznam na način, ki se ji zdi ustrezen.

3.  Organizacija proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % obsega proizvodnje na tem območju. Brez poseganja v odstavek 5 se pri izračunu teh odstotkov ne upoštevajo proizvajalci oziroma pridelava ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91 in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007.

4.  Pravila, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju:

5.  Pravila ne smejo biti zavezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91 in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se s takim ukrepom ne strinja vsaj 50 % takih proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % take proizvodnje na tem območju.

Člen 125g

Uradno obveščanje

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju v skladu s členom 125f(1). Komisija objavi ta pravila na način, ki se je zdi ustrezen.

Člen 125h

Razveljavitev razširitve pravil

Komisija sklene, da država članica razveljavi razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 125f(1):

Člen 125i

Finančni prispevki proizvajalcev nečlanov

Če se uporablja člen 125f(1), lahko zadevna država članica po natančnem pregledu predloženih dokazil sklene, da so proizvajalci nečlani organizaciji proizvajalcev dolžni plačati del finančnega prispevka, ki ga plačajo člani proizvajalci, če se ta uporablja za kritje:

Člen 125j

Razširitev pravil združenj organizacij proizvajalcev

Za namen tega pododdelka pomeni vsakršno sklicevanje na organizacije proizvajalcev tudi sklicevanje na priznana združenja organizacij proizvajalcev.

Pododdelek IV

Medpanožne organizacije v sektorju sadja in zelenjave

Člen 125k

Priznanje in preklic priznanja

1.  Če to upravičuje sistem države članice, lahko država članica v sektorju sadja in zelenjave kot medpanožne organizacije prizna vse pravne osebe s sedežem na svojem ozemlju, ki za to ustrezno zaprosijo, če:

2.  Pred priznanjem države članice obvestijo Komisijo o medpanožnih organizacijah, ki so zaprosile za priznanje, ter zagotovijo vse potrebne podatke o njihovi reprezentativnosti in različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, skupaj z vsemi drugimi podatki, potrebnimi za ocenitev.

Komisija lahko zavrne priznanje v roku dveh mesecev po obvestilu.

3.  Države članice:

4.  Komisija določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto morajo države članice poročati Komisiji o dejavnostih medpanožnih organizacij.

Komisija lahko na podlagi pregledov od države članice zahteva, naj prekliče priznanje.

5.  Priznanje pomeni pooblastilo za izvajanje dejavnosti, ki so naštete v členu 123(3)(c), ob upoštevanju pogojev te uredbe.

6.  Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi seznam priznanih medpanožnih organizacij, in sicer z označbo gospodarskega področja ali območja njihovih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo v smislu člena 125l. Objavijo se tudi preklici priznanja.

Člen 125l

Razširitev pravil

1.  Če medpanožna organizacija, ki deluje v neki regiji ali regijah države članice, velja za reprezentativno za proizvodnjo ali trgovino ali predelavo nekega proizvoda, lahko ta država članica na zahtevo te medpanožne organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti znotraj te organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za druge izvajalce v tej regiji ali regijah, bodisi posameznike ali skupine, ki ne pripadajo tej organizaciji.

2.  Medpanožna organizacija velja za reprezentativno po odstavku 1, če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje ali trgovine ali predelave zadevnega proizvoda ali proizvodov v zadevni regiji ali regijah države članice. Če zahtevek za prenos njenih pravil na druge subjekte pokriva več kot eno regijo, mora medpanožna organizacija dokazati minimalno raven reprezentativnosti za vsako panogo v vsaki od teh regij.

3.  Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge subjekte:

Vendar pogoj iz točke (b) prvega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila iz točk 1, 3 in 5 Priloge XVIa. V tem primeru se pravila ne smejo podaljšati za več kot eno tržno leto.

4.  Pravila iz točk (a)(ii), (iv) in (v) odstavka 3 so enaka kot pravila iz Priloge XVIa. Pravila iz točke (a)(ii) odstavka 3 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni izven posebne regije ali regij iz odstavka 1.

Člen 125m

Obveščanje in razveljavitev razširitve pravil

1.  Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so jih v skladu s členom 125l(1) določile kot obvezujoče za vse izvajalce v eni ali več določenih regijah. Komisija ta pravila objavi na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.  Pred objavo teh pravil Komisija obvesti Odbor, ustanovljen v skladu s členom 195 o vseh obvestilih o razširitvi medpanožnih sporazumov.

3.  Komisija sklene, da mora država članica preklicati razširitev pravil, za katere se je država članica odločila v primerih iz člena 125h.

Člen 125n

Finančni prispevki nečlanov

Če se pravila za enega ali več proizvodov razširijo in če priznana medpanožna organizacija izvaja eno ali več dejavnosti iz člena 125l(3)(a), ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na enega ali več teh proizvodov, se država članica, ki je priznala organizacijo, lahko odloči, da morajo posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, a so deležni koristi iz teh dejavnosti, organizaciji plačati znesek v višini celotnega finančnega prispevka ali dela prispevka, kakršnega plačujejo člani za kritje neposrednih stroškov izvajanja teh dejavnosti.

▼B

Oddelek II

Pravila o medpanožnih organizacijah v sektorju tobaka

Člen 126

Plačilo članarine za nečlane

1.  Kadar se priznana medpanožna organizacija v sektorju tobaka ukvarja z eno dejavnostjo ali več iz odstavka 2, ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti so povezane z enim zadevnim proizvodom ali več, lahko država članica, ki jo je priznala, ali Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1), kadar jo je priznala Komisija, odloči, da posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, vendar imajo koristi od navedenih dejavnosti, plačajo organizaciji celotno članarino ali del članarine, ki jo plačujejo njeni člani, in sicer v takšnem obsegu, da se s tako članarino krijejo stroški, ki so nastali neposredno zaradi izvajanja zadevnih dejavnosti, pri čemer ne gre za kakršne koli upravne stroške.

2.  Dejavnosti iz odstavka 1 se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:

3.  Zadevne države članice obvestijo Komisijo o odločitvah, ki jih nameravajo sprejeti v skladu z odstavkom 1. Take odločitve lahko začnejo veljati šele po poteku treh mesecev od uradnega obvestila Komisiji. Komisija lahko v teg treh mesecih pozove, da se osnutek odločitve v celoti ali deloma zavrne, če se zdi, da predlagani splošni gospodarski interes ni utemeljen.

4.  Kadar so dejavnosti medpanožnih organizacij, ki jih prizna Komisija na podlagi tega poglavja, v splošnem gospodarskem interesu, Komisija o osnutku svoje odločitve uradno obvesti zadevne države članice, ki lahko v dveh mesecih podajo svoje pripombe.

Oddelek III

Postopkovna pravila

Člen 127

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega poglavja, zlasti pogoje in postopke za priznanje organizacij proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij izvajalcev v posameznem sektorju, ki vključujejo:

▼M3

▼B

DEL III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 128

Splošna načela

Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:

Člen 129

Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ( 69 ) (v nadaljnjem besedilu „kombinirana nomenklatura“) in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno razvrstitev proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Tarifna nomenklatura, ki temelji na uporabi te uredbe, vključno, odvisno od primera, z opredelitvami iz Priloge III, se vključi v skupno carinsko tarifo.

POGLAVJE II

Uvoz

Oddelek I

Uvozna dovoljenja

Člen 130

Uvozna dovoljenja

1.  Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, lahko Komisija zahteva predložitev uvoznega dovoljenja za uvoz v Skupnost enega proizvoda ali več iz naslednjih sektorjev:

▼M3

▼B

2.  Komisija pri uporabi odstavka 1 upošteva potrebo po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

Člen 131

Izdaja dovoljenj

Uvozna dovoljenja izdajo države članice vsakemu prosilcu ne glede na to, kje v Skupnosti ima sedež, razen če ni določeno drugače z uredbo Sveta ali katerim drugim aktom Sveta, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

Člen 132

Veljavnost

Uvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti.

Člen 133

Varščina

1.  Razen kadar Komisija ne določi drugače, se dovoljenja izdajo na podlagi položene varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v času veljavnosti dovoljenja.

2.  Razen v primeru višje sile se varščina zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja ni bil izveden ali je bil samo delno izveden.

Člen 134

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka, vključno z rokom veljavnosti dovoljenj in stopnjo varnosti.

Oddelek II

Uvozne dajatve in prelevmani

Člen 135

Uvozne dajatve

Razen če ta uredba ne določa drugače, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo uvozne carinske stopnje skupne carinske tarife.

Člen 136

Izračun uvoznih dajatev za žita

1.  Ne glede na člen 135 je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex100190 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90, razen hibridov za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za take proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje cif uvozna cena, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa navedena dajatev ne sme presegati običajne stopnje dajatve, kakor je bila določena na podlagi kombinirane nomenklature.

2.  Za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 se za proizvode iz tega odstavka redno določajo reprezentativne cif uvozne cene.

Člen 137

Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž

1.  Ne glede na člen 135 pa uvozno dajatev za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 določi Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 1 Priloge XVII.

Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po spremembi dajatve. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.

2.  Za izračun uvoza iz točke 1 Priloge XVII se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 izdana v ustreznem referenčnem obdobju, razen uvoznih dovoljenj za riž basmati iz člena 138.

3.  Letna referenčna količina je 449 678 ton. Delna referenčna količina za vsako tržno leto ustreza polovici letne referenčne količine.

Člen 138

Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž basmati

Ne glede na člen 135 so sorte oluščenega riža basmati pod oznakama KN 1006 20 17 in 1006 20 98, določene v Prilogi XVIII, upravičene do ničte stopnje uvozne dajatve, pod pogoji, ki jih določi Komisija.

Člen 139

Izračun uvoznih dajatev za brušeni riž

1.  Ne glede na člen 135 pa uvozno dajatev za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 določi Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 2 Priloge XVII.

Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po spremembi dajatve. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.

2.  Za izračun uvoza iz točke 2 Priloge XVII se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 izdana v ustreznem referenčnem obdobju.

Člen 140

Izračun uvoznih dajatev za lomljeni riž

Ne glede na člen 135 je uvozna dajatev za lomljeni riž pod oznako KN 1006 40 00 določena na 65 EUR na tono.

▼M3

Člen 140a

Sistem vhodnih cen za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1.  Da bi bila uporaba carinskih stopenj iz skupne carinske tarife odvisna od vhodne cene uvožene pošiljke, se preveri verodostojnost te cene z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, ki jo izračuna Komisija po proizvodih in poreklu na podlagi ponderiranega povprečja cen za proizvod na reprezentativnih uvoznih trgih držav članic oz., kjer je primerno, na drugih trgih.

Vendar lahko Komisija sprejme posebne določbe za preverjanje vhodne cene proizvodov, uvoženih prvenstveno za predelavo.

2.  Če je deklarirana vhodna cena za zadevno pošiljko višja od pavšalne uvozne vrednosti, povečane za maržo, ki pa ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, se zahteva varščina v višini uvoznih dajatev, določenih na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

3.  Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, ki jih določi Komisija.

▼B

Člen 141

Dodatne uvozne dajatve

▼M3

1.  Dodatna uvozna dajatev se uporablja po stopnji, določeni v členih 135 do 140a, za uvoz enega proizvoda ali več iz sektorja žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan, da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

▼B

Sprožitveni obseg temelji na možnosti dostopa do trga, opredeljenega, kadar je to ustrezno, kot uvoz v odstotkih ustrezne domače porabe v prejšnjih treh letih.

2.  Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

3.  Za namen odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi cif uvoznih cen zadevne pošiljke.

Cif uvozne cene se zato preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali za ta proizvod na uvoznem trgu Skupnosti.

Člen 142

Opustitev uvoznih dajatev v sektorju sladkorja

Za zagotovitev zalog, potrebnih za proizvodnjo izdelkov iz člena 62(2), lahko Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev pri naslednjih proizvodih:

Člen 143

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:

Oddelek III

Upravljanje uvoznih kvot

Člen 144

Tarifne kvote

1.  Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz kateregakoli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija na podlagi podrobnih pravil, ki jih sprejme Komisija.

2.  Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

3.  Sprejeta metoda upravljanja upošteva, kadar je to ustrezno, potrebe za oskrbo trga Skupnosti in potrebo po ohranitvi uravnoteženosti trga.

Člen 145

Odpiranje tarifnih kvot

Komisija predvidi letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in določi metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati.

Člen 146

Posebna pravila

1.  Glede na uvozno kvoto 54 703 ton zamrznjenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0202 20 30, 0202 30 in 0206 29 91 ter je namenjeno za predelavo, lahko Svet, ki ravna v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe, določi, da cela kvota ali del kvote zajema enakovredne količine kakovostnega mesa, pri tem pa uporabi pretvorbeni faktor 4,375.

2.  Pri tarifni kvoti za uvoz v Španijo v količini 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka ter tarifni kvoti za uvoz na Portugalsko v količini 500 000 ton koruze pa podrobna pravila iz člena 148 vključujejo tudi določbe, potrebne za realizacijo uvoza v okviru tarifne kvote in, kadar je to ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo prodajo na trgu teh držav članic.

Člen 147

Tarifne stopnje za banane

To poglavje se uporablja brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 ( 70 ).

Člen 148

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:

Oddelek IV

Posebne določbe za nekatere proizvode

Pododdelek I

Posebne določbe za uvoz v zvezi s sektorjema žit in riža

Člen 149

Uvoz mešanic različnih žit

Uvozna dajatev, ki se uporablja za mešanice, sestavljene iz žit pod točkama a) in b) dela I Priloge I, se oblikujejo:

Člen 150

Uvoz mešanic žit in riža

Za mešanice, sestavljene iz enega žita ali več iz točk (a) in (b) dela I Priloge I, ter iz enega proizvoda ali več iz točk (a) in (b) dela II Priloge I, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za sestavino ali proizvod, za katero(-ega) velja najvišja uvozna dajatev.

Člen 151

Uvoz mešanic riža

Za mešanice, sestavljene bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v več različnih skupin ali stopenj predelave, bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v eno skupino ali fazo predelave ali v več različnih skupin ali faz predelave, in iz lomljenega riža, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:

Člen 152

Uporaba tarifne razvrstitve

Kadar te metode določanja uvozne dajatve iz členov 149 in 151 ni mogoče uporabiti, je dajatev za mešanice iz navedenih členov, dajatev, ki je določena s tarifno razvrstitvijo teh mešanic.

Pododdelek II

Preferencialni uvozni režim za sladkor

Člen 153

Tradicionalna potreba po dobavi za prečiščevanje

▼M3

1.  Tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje je v Skupnosti določena pri količini 2 424 735 ton na tržno leto, izraženi v belem sladkorju.

▼B

V tržnem letu 2008/2009 se običajna potreba po dobavi razdeli:

2.  Tradicionalna potreba po dobavi iz prvega pododstavka odstavka 1 se poveča za 65 000 ton. Ta količina se nanaša na surov trsni sladkor in je rezervirana za tržno leto 2008/2009 za edini predelovalni obrat sladkorne pese delujoč v letu 2005 na Portugalskem. Ta predelovalni obrat ima status stalne rafinerije.

3.  Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izdajo le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin, ki se lahko uvozijo v okviru običajne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Dovoljenja je mogoče prenesti le med stalnimi rafinerijami, veljajo pa do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za tržno leto 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let.

4.  Uporaba uvoznih dajatev za trsni sladkor za prečiščevanje pod oznako KN 1701 11 10 in s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi XIX, se opusti za dopolnilno količino, ki je potrebna, da se omogoči ustrezna dobava stalnim rafinerijam v tržnem letu 2008/2009.

Dopolnilno količino določi Komisija na podlagi razmerja med običajno potrebo po dobavi iz odstavka 1 in predvideno dobavo sladkorja za prečiščevanje za zadevno tržno leto. To razmerje lahko med tržnim letom popravi Komisija in lahko temelji na prvotnih pavšalnih ocenah surovega sladkorja, namenjenega za porabo.

Člen 154

Zajamčena cena

1.  Zajamčene cene, določene za AKP/indijski sladkor, se uporabljajo za uvoz surovega in belega sladkorja standardne kakovosti iz:

2.  Zahtevkom za uvozna dovoljenja za sladkor, za katerega velja zajamčena cena, se priloži izvozno dovoljenje, ki so ga izdali organi države izvoznice in potrjuje skladnost sladkorja s predpisi, določenimi v zadevnih sporazumih.

Člen 155

Obveznosti iz protokola o sladkorju

Komisija lahko sprejme ukrepe, s katerimi se zagotovi uvoz AKP/indijskega sladkorja v Skupnost pod pogoji, določenimi v Protokolu 3 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP–ES in Sporazumu o trsnem sladkorju, sklenjenim med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo. Navedeni ukrepi lahko, kadar je to potrebno, odstopajo od člena 153 te uredbe.

Člen 156

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega pododdelka, zlasti zaradi izpolnjevanja mednarodnih sporazumov. Pravila lahko vključujejo spremembe Priloge XIX.

Pododdelek III

Posebne določbe za uvoz konoplje

Člen 157

Uvoz konoplje

1.  Naslednji proizvodi se lahko uvažajo v Skupnost samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, se ob uvozu proizvodov iz odstavka 1(a) in (b) tega člena v Skupnost opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

3.  Ta člen se uporablja ne glede na najbolj omejevalne določbe, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo in obveznostmi, ki temeljijo na Sporazumu STO o kmetijstvu.

Pododdelek IV

Posebne določbe za uvoz hmelja

Člen 158

Uvoz hmelja

1.  Proizvodi iz sektorja hmelja, se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihove lastnosti glede kakovosti vsaj enakovredne lastnostim, sprejetim za podobne proizvode, obrane v Skupnosti ali pridobljene iz takih proizvodov.

2.  Za proizvode, velja, da ustrezajo standardu iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla, in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 117.

Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovrednega certifikatu samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

Enakovrednost navedenih potrdil se preveri v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija.

Oddelek V

Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 159

Zaščitni ukrepi

1.  Komisija uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost glede na odstavek 3 tega člena in v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 519/94 ( 72 ) in (ES) št. 3285/94 ( 73 ).

2.  Razen kadar ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Sveta, uvede Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 300 Pogodbe.

3.  Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 brez pomoči odbora iz člena 195(1). Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Odločitve Komisije v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku petih delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. Svet lahko te odločitve s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi.

4.  Kadar Komisija meni, da je treba razveljaviti ali spremeniti katerega koli od zaščitnih ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1 ali 2, ravna po naslednjem postopku:

Člen 160

Opustitev postopkov aktivnega oplemenitenja

▼M3

1.  Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov aktivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

▼B

Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, za katere se je Komisija odločila v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku petih delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. Svet lahko te ukrepe s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi.

2.  V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

POGLAVJE III

Izvoz

Oddelek I

Izvozna dovoljenja

Člen 161

Izvozna dovoljenja

1.  Brez poseganja v primere, pri katerih se izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, lahko Komisija zahteva izvozno dovoljenje za izvoz iz Skupnosti enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:

▼M3

▼B

Pri uporabi prvega pododstavka Komisija upošteva potrebo po izvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje izvoza zadevnih proizvodov.

2.  Členi 131 do 133 se uporabljajo smiselno.

3.  Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 1 in 2, vključno z rokom veljavnosti dovoljenj in stopnjo varnosti.

Oddelek II

Izvozna nadomestila

Člen 162

Področje uporabe izvoznih nadomestil

1.  V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen proizvode na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili za:

Pri mleku in mlečnih izdelkih, ki se izvozijo kot proizvodi iz dela IV Priloge XX, se lahko odobrijo izvozna nadomestila za proizvode iz točk (a) do (e) in točke (g) dela XVI Priloge I.

2.  Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago iz prilog XX in XXI, ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.

3.  Če je treba upoštevati posebne značilnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit, lahko merila za odobritev izvoznih nadomestil iz odstavkov 1 in 2 ter postopek za preverjanje Komisija prilagodi tako, da ustrezajo tem posebnim okoliščinam.

Člen 163

Razdelitev izvoznih nadomestil

Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:

Člen 164

Določitev izvoznega nadomestila

1.  Izvozna nadomestila so enaka v vsej Skupnosti. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

2.  Nadomestila določi Komisija.

Nadomestila se lahko določijo:

Seznam proizvodov, za katere se dodeli izvozno nadomestilo, in znesek izvoznih nadomestil se določita najmanj enkrat na tri mesece, razen kadar nista določena z razpisom. Vendar pa znesek nadomestila lahko ostane na isti ravni več kakor tri mesece in ga po potrebi v intervencijskem obdobju lahko popravi Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) bodisi na zahtevo države članice bodisi na svojo pobudo.

3.  Kadar se določajo nadomestila za posamezni proizvod, je treba upoštevati eno ali več izmed naslednji točk:

4.  Korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, lahko za sektorja žit in riža določi Komisija. Po potrebi lahko Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) korekcijske zneske spremeni.

Prvi pododstavek se lahko uporablja za proizvode, ki se izvozijo kot blago iz Priloge XX.

Člen 165

Izvozno nadomestilo za uskladiščeni slad

Za prve tri mesece tržnega leta ustreza nadomestilo, ki se uporablja za izvoz slada, uskladiščenega konec predhodnega tržnega leta ali proizvedenega iz ječmena, uskladiščenega v tem času, nadomestilu, ki bi se uporabilo za izvoz v okviru zadevnega izvoznega dovoljenja v zadnjem mesecu predhodnega tržnega leta.

Člen 166

Popravki izvoznih nadomestil za žita

Razen če Komisija ne določi drugače, se nadomestilo za proizvode iz točk a) in b) dela I Priloge I ter v skladu s členom 167(2) uskladi s stopnjo mesečnih zvišanj, ki se uporabljajo za intervencijsko ceno in, kadar je to ustrezno, s spremembami te cene.

Prvi odstavek se lahko v celoti ali delno uporablja za proizvode iz točk (c) in (d) dela I Priloge I ter za proizvode iz dela I Priloge I, ki se izvozijo kot blago iz dela I Priloge XX. V tem primeru se uskladitev iz prvega pododstavka tega člena popravi z mesečnim zvišanjem koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in količino tega proizvoda, ki jo vsebuje predelani proizvod, ki se izvozi ali uporabi za izvoženo blago.

Člen 167

Dodelitev izvoznih nadomestil

1.  Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 162(1)(a), ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi vloge za izvozno dovoljenje in predloženega izvoznega dovoljenja.

2.  Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz odstavka 1, je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan zahtevka za dovoljenje, ali, odvisno od primera, nadomestilo, določeno v zadevnem razpisnem postopku, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:

Za preprečitev zlorabe prožnosti, predvidene v tem odstavku, lahko Komisija sprejme ustrezne ukrepe.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko Komisija odloči, da se naknadno odobrijo dovoljenja za valilna jajca in enodnevne piščance.

4.  Lahko se odloči, da se v skladu s postopkom iz člena 16(2) Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 ( 74 ), uporabljata odstavka 1 in 2 za blago iz člena 162(1)(b) te uredbe.

5.  Komisija lahko odobri odstopanja od odstavkov 1 in 2 za proizvode, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani.

6.  Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

Vendar Komisija lahko dovoli izjeme, če se določijo pogoji, ki dajejo enakovredna jamstva.

7.  Komisija lahko določi dodatne pogoje za dodelitev izvoznih nadomestil za en proizvod ali več. Vključujejo lahko:

Člen 168

Izvozna nadomestila za žive živali iz sektorja govejega in telečjega mesa

Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je treba za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali izpolnjevati določbe, ki so v zakonodaji Skupnosti uvedene za dobro počutje živali in zlasti za njihovo zaščito med prevozom.

Člen 169

Izvozne omejitve

Upoštevanje obveznosti glede količin, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode. Ob upoštevanju izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu STO o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 170

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti:

Komisija, ob upoštevanju meril iz prvega pododstavka člena 8(2) Uredbe (ES) št. 3448/93, naredi vse potrebne spremembe Priloge XX.

Vendar se podrobna pravila za uporabo odstavka 167 v zvezi s proizvodi iz člena 162(1)(b) sprejmejo po postopku iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 3448/93.

Oddelek III

Upravljanje izvoznih kvot v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Člen 171

Upravljanje tarifnih kvot, ki so jih odprle tretje države

1.  V zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki velja, da kadar sporazum, sklenjen v skladu s členom 300 Pogodbe, predvideva celotno ali delno upravljanje tarifnih kvot, ki jih je odprla tretja država, sprejme Komisija metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati, in podrobna pravila v zvezi z navedeno metodo.

2.  Tarifne kvote iz odstavka 1 se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, in se zajamči uporabo vseh možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

Oddelek IV

Posebne ugodnosti pri uvozu v tretje države

Člen 172

Certifikati za proizvode s posebnimi ugodnostmi pri uvozu v tretjo državo

1.  Pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki so lahko v skladu s sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost v skladu s členom 300 Pogodbe, upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če se upoštevajo nekateri pogoji, izdajo pristojni organi držav članic na zahtevo in po ustreznih preverjanjih dokument, ki potrjuje, da so ti pogoji izpolnjeni.

2.  Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.

Oddelek V

Posebne določbe za žive rastline

Člen 173

Najnižje izvozne cene

1.  Za vsak proizvod iz sektorja živih rastlin pod oznako KN 0601 10 lahko Komisija vsako leto, dovolj zgodaj pred začetkom prodajne sezone, določi eno ali več najnižjih cen za izvoz v tretje države.

Izvoz takih proizvodov je dovoljen samo po ceni, ki je enaka najnižji ceni, določeni za zadevni proizvod, ali višja od nje.

2.  Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavka 1 ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

Oddelek VI

Pasivno oplemenitenje

Člen 174

Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

▼M3

1.  Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa in perutninskega mesa. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

▼B

Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, za katere se je Komisija odločila v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku petih delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. Svet lahko te ukrepe s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi.

2.  V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

DEL IV

PRAVILA KONKURENCE

POGLAVJE I

Pravila za podjetja

▼M3

Člen 175

Uporaba členov 81 do 86 Pogodbe

Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se členi 81 do 86 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov 176 in 177 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) in člena 1(3) te uredbe ali trgovino z njimi.

▼B

Člen 176

Izjeme

1.  Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 175 te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 33 Pogodbe.

Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če Komisija ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji iz člena 33 Pogodbe.

2.  Po posvetovanju z državami članicami in zaslišanju zadevnih podjetij, ali zadevnih podjetniških združenj ter vseh drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki jih Komisija šteje za ustrezne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da z odločbo, ki se objavi, določi, kateri sporazumi, sklepi in ravnanja izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Komisija to določi bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo pristojnega organa države članice ali zainteresiranega podjetja ali podjetniškega združenja.

3.  V objavljeni odločbi iz prvega pododstavka odstavka 2 so navedena imena strank in glavna vsebina odločbe. V objavi se upošteva legitimen interes podjetij glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti.

▼M3

Člen 176a

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju sadja in zelenjave

1.  Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 123(3)(c) te uredbe.

2.  Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

3.  Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti veljati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4.  Naslednji sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s pravili Skupnosti:

5.  Če po preteku dvomesečnega roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo odstavka 1 niso izpolnjeni, sprejme odločitev, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 81(1) Pogodbe.

Navedena odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

6.  Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v navedenem primeru na svojo lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadar koli izda ugotovitev o neskladnosti.

▼B

Člen 177

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju tobaka

1.  Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij v sektorju tobaka, ki so namenjeni za izvajanje ciljev iz člena 123(c) te uredbe, če:

Sporazumi in usklajena ravnanja se ne smejo izvajati med tem trimesečnim rokom.

2.  Sporazumi in usklajena ravnanja se štejejo, da kršijo pravila Skupnosti o konkurenci, kadar:

3.  Če po preteku trimesečnega roka iz točke (b) odstavka 1 Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja niso izpolnjeni, se odloči brez pomoči odbora iz člena 195(1), da se za zadevni sporazum ali usklajeno ravnanje uporablja člen 81(1) Pogodbe.

Ta odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni ta medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

Člen 178

Zavezujoči sporazumi in usklajena ravnanja za nečlane v sektorju tobaka

1.  Medpanožne organizacije v sektorju tobaka lahko zahtevajo, da postanejo nekateri njihovi sporazumi ali usklajena ravnanja za določen čas zavezujoča za posameznike in skupine v zadevnem gospodarskem sektorju, ki ne pripadajo panogam, ki jih te organizacije zastopajo na tem panožnem področju.

Za razširitev pravil morajo medpanožne organizacije zastopati vsaj dve tretjini zadevne proizvodnje in/ali panoge. Kadar je predlagana razširitev uporabe pravil medregijska, mora medpanožna organizacija dokazati, da dosega vsaj najnižjo raven reprezentativnosti za vsako izmed združenih panog v vsaki regiji, ki jo zajema.

2.  Pravila, za katera se zahteva razširitev področja uporabe, morajo biti veljavna najmanj eno leto in povezana z enim od naslednjih ciljev:

3.  Razširitev uporabe pravil odobri Komisija.

▼M3

Člen 179

Izvedbena pravila za sporazume in usklajena ravnanja v sektorjih sadja in zelenjave ter tobaka

Komisija lahko določi podrobna pravila za uporabo členov 176a, 177 in 178, vključno s pravili o uradnem obveščanju in objavi.

▼B

POGLAVJE II

Pravila o državni pomoči

▼M3

Člen 180

Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe

Razen če ni drugače predvideno s to uredbo, in zlasti z izjemo državnih pomoči iz člena 182 te uredbe, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (k) in (m) do (u) člena 1(1) in člena 1(3) te uredbe in trgovino z njimi.

▼B

Člen 181

Posebne določbe za sektor mleka in mlečnih izdelkov

Ob upoštevanju člena 87(2) Pogodbe je pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, prepovedana.

Nacionalni ukrepi, ki dovoljujejo izenačevanje med cenami proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, so prav tako prepovedani.

Člen 182

Posebne nacionalne določbe

1.  Na podlagi dovoljenja Komisije lahko Finska in Švedska dodelita pomoč za proizvodnjo in trženje severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi (KN ex02 08 in ex02 10), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

▼M3

2.  Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen, z izjemo semen travniškega mačjega repa (Phleum pratense L.), in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem do vključno žetve leta 2010.

Najpozneje do 31. decembra 2008 Finska pošlje Komisiji podrobno poročilo o rezultatih dodeljene pomoči.

▼B

3.  Države članice, ki svojo kvoto za sladkor zmanjšajo za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, lahko odobrijo začasno državno pomoč za obdobje, v katerem se v skladu s poglavjem 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 plačuje prehodna pomoč pridelovalcem pese. Komisija na podlagi zahtevka zadevne države članice določi skupni znesek državne pomoči, ki je razpoložljiva za ta ukrep.

Za Italijo začasna pomoč iz prvega pododstavka, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese in za prevoz sladkorne pese, ne presega skupno 11 EUR na tono sladkorne pese za tržno leto.

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese odobri pomoč v znesku 350 EUR na hektar za tržno leto.

Zadevne države članice v 30 dneh po koncu vsakega tržnega leta obvestijo Komisijo o znesku državne pomoči, ki je bila dejansko dodeljena v tistem tržnem letu.

4.  Nemčija lahko brez poseganja v uporabo člena 88(1) in prvega stavka člena 88(3) Pogodbe do 31. decembra 2010 dodeli pomoč v okviru nemškega alkoholnega monopola za proizvode, ki jih po nadaljnjem preoblikovanju trži monopol, na primer etilni alkohol kmetijskega porekla iz Priloge I k Pogodbi. Skupni znesek te pomoči ne presega 110 milijonov EUR na leto.

Nemčija vsako leto do 30. junija Komisiji predloži poročilo o delovanju sistema;

▼M3

5.  Države članice lahko do 31. decembra 2011 v okviru veljavnih shem še naprej izplačujejo državne pomoči za pridelavo krompirja, svežega ali ohlajenega, pod oznako KN 0701, in trgovino z njim;

6.  Države članice lahko izplačujejo državno pomoč za sektor sadja in zelenjave do 31. decembra 2010 pod naslednjimi pogoji:

▼B

DEL V

POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE

Člen 183

Promocijska dajatev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Brez poseganja v uporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe, kakor je predvideno v členu 180 te uredbe, sme država članica uvesti promocijsko dajatev za svoje proizvajalce mleka za tržene količine mleka ali ekvivalenta mleka, da bi se financirali ukrepi za pospeševanje porabe v Skupnosti, razširitev trgov za mleko in mlečne izdelke ter izboljšanje kakovosti.

Člen 184

Poročanje v zvezi z nekaterimi sektorji

Komisija predloži poročilo:

▼M3

▼B

Člen 185

Registracija pogodb v sektorju hmelja

1.  Vsaka pogodba o dobavi hmelja, pridelanega v Skupnosti, sklenjena med proizvajalcem ali organizacijo proizvajalcev na eni strani in kupcem na drugi, se registrira pri organih, ki jih je vsaka zadevna država članica proizvajalka imenovala v ta namen.

2.  Pogodbe o dobavah posameznih količin po dogovorjenih cenah v obdobju, ki zajema eno ali več letin in so sklenjene pred 1. avgustom leta zadevne prve letine, se imenujejo „vnaprej sklenjene pogodbe“. Takšne pogodbe se registrirajo posebej.

3.  Podatki, na katerih temelji registracija, se lahko uporabljajo le za namene te uredbe.

4.  Komisija določi podrobna pravila o registraciji pogodb o dobavi hmelja.

Člen 186

Motnje, ki vplivajo na cene na notranjem trgu

Komisija lahko sprejme potrebne ukrepe v naslednjih okoliščinah, kadar je verjetno, da se bodo te nadaljevale in s tem motile razmere na trgih ali grozile z motnjami na teh trgih:

Člen 187

Motnje zaradi kotacij ali cen na svetovnem trgu

Če pri proizvodih iz sektorjev žit, riža, sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov kotacije ali cene na svetovnem trgu za en proizvod ali več dosežejo raven, ki povzroča motnje pri razpoložljivosti oskrbe na trgu Skupnosti ali jo ogroža zaradi morebitnih motenj, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo ali poslabšalo, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za zadevni sektor. Predvsem lahko za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev.

Člen 188

Pogoji za ukrepe, ki jih je treba uvesti pri motnjah, in izvedbena pravila

1.  Ukrepi, predvideni v členih 186 in 187, se lahko sprejmejo:

2.  Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo členov 186 in 187.

Člen 189

Obveščanje v sektorju etilnega alkohola

1.  V zvezi s proizvodi iz sektorja etilnega alkohola države članice obveščajo Komisijo o:

Komisija sprejme pravila za sporočanje teh informacij in zlasti pogostost sporočanja ter opredelitev namembnih sektorjev.

2.  Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) ter na podlagi informacij iz odstavka 1 in drugih razpoložljivih informacij sestavi bilanco Skupnosti o trgu za etilni alkohol kmetijskega porekla za predhodno leto in oceno bilance za tekoče leto.

Bilanca Skupnosti vsebuje tudi informacije o etilnem alkoholu nekmetijskega porekla. Komisija opredeli natančno vsebino in način zbiranja takšnih informacij.

Za namen tega odstavka pomeni „etilni alkohol nekmetijskega porekla“ proizvode pod oznakami KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, ki niso pridobljeni iz posameznega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi.

3.  Komisija uradno obvesti države članice o vseh bilancah iz odstavka 2.

DEL VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 190

Finančni določbe

Za stroške, ki jih imajo države članice pri izvajanju obveznosti v okviru te uredbe, se uporabljajo Uredba (ES) št. 1290/2005 in določbe, sprejete v zvezi z njenim izvajanjem.

Člen 191

Izredne razmere

Komisija sprejme ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni zaradi rešitve konkretnih praktičnih problemov.

Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo v toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno.

Člen 192

Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo

1.  Države članice in Komisija si medsebojno zagotovijo vse informacije, potrebne za uporabo te uredbe ali za spremljanje in analizo trga ter za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi glede proizvodov iz člena 1.

2.  Komisija sprejme podrobna pravila za določitev, katere informacije so potrebne za uporabo odstavka 1, in tudi pravila o obliki, vsebini, času in rokih ter o ureditvi za pošiljanje ali omogočanje dostopa do informacij in dokumentov.

Člen 193

Klavzula o izogibanju

Brez poseganja v morebitne posebne določbe se nobena ugodnost iz te uredbe ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju z cilji te uredbe.

Člen 194

Nadzor in upravni ukrepi in upravne kazni ter poročanje o njih

Komisija določi:

Upravne kazni iz točke (b) se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja obveznosti.

DEL VII

IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Izvedbene določbe

Člen 195

Odbor

1.  Komisiji pomaga Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

Člen 196

Organizacija Odbora

Pri organizaciji sej odbora iz člena 195 se upoštevajo zlasti obseg njegovih odgovornosti, posebnosti obravnavane zadeve in potreba po vključitvi ustreznega strokovnega znanja.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 197

Spremembe Uredbe (ES) št. 1493/1999

Členi 74 do 76 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se črtajo.

Člen 198

Spremembe Uredbe (ES) št. 2200/96

Člena 46 in 47 Uredbe (ES) št. 2200/96 se črtata.

Člen 199

Spremembe Uredbe (ES) št. 2201/96

Člena 29 in 30 Uredbe (ES) št. 2201/96 se črtata.

Člen 200

Spremembe Uredbe (ES) št. 1184/2006

Uredba (ES) št. 1184/2006 se spremeni:

Člen 201

Razveljavitve

1.  Ob upoštevanju odstavka 3 se razveljavijo naslednje uredbe:

2.  Sklep 74/583/EGS se razveljavi s 1. januarjem 2008.

3.  Razveljavitev uredb iz odstavka 1 ne posega v:

Člen 202

Sklicevanje

Sklicevanja na določbe in uredbe, ki so spremenjene ali razveljavljene s členi 191 do 195, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XXII.

Člen 203

Prehodna pravila

Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za lažji prehod od ureditve, predvidene v uredbah, ki so spremenjene ali razveljavljene s členi 197 do 201, na ureditev, ki jo določa ta uredba.

▼M3

Člen 203a

Prehodna pravila v sektorjih sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1.  Sheme pomoči, ki so navedene v uredbah (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov ( 76 ) in ukinjene z Uredbo (ES) št. 1182/2007, se za vsak zadevni proizvod uporabljajo še v tržnem letu za ta proizvod, ki se konča leta 2008.

2.  Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki so že priznana z Uredbo (ES) št. 2200/96 pred začetkom veljavnosti te uredbe, so tudi v prihodnje priznane v okviru te uredbe. Po potrebi se bodo do 31. decembra 2010 zahteve te uredbe prilagodile.

Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki so že priznana z Uredbo (ES) št. 1182/2007, so tudi v prihodnje priznana v okviru te uredbe.

3.  Operativni program, odobren v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, se lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev pred začetkom uporabe Uredbe (ES) št. 1182/2007:

Člen 103d(3)(e) in (f) se uporablja za operativne programe, ki so bili predloženi v letu 2007, a na dan začetka uporabe te uredbe še niso bili odobreni, vendar izpolnjujejo merila, določena v navedenih dveh točkah.

4.  Za skupine proizvajalcev, ki jim je bilo z Uredbo (ES) št. 2200/96 dodeljeno začasno priznanje, to začasno priznanje velja tudi v okviru te uredbe. Za načrte o priznanju, sprejete v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, velja to priznanje tudi v okviru te uredbe. Vendar se načrti po potrebi spremenijo, da bi lahko skupine proizvajalcev izpolnile merila za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 125b te uredbe. V primeru skupin proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, se stopnje pomoči iz člena 103a(3)(a) uporabljajo za načrte o priznanju od datuma uporabe te uredbe dalje.

5.  Pogodbe iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2202/96, ki se nanašajo na več kot eno tržno leto sheme pomoči za predelavo agrumov in ki se navezujejo na tržno leto z začetkom 1. oktobra 2008 ali naslednja tržna leta, se lahko ob soglasju obeh strank pogodbe spremenijo ali prekinejo, da bi se tako upoštevala razveljavitev navedene uredbe z Uredbo (ES) št. 1182/2007 in posledična odprava pomoči. Zaradi take spremembe ali prekinitve se v okviru te uredbe ali njenih izvedbenih določb zadevnim pogodbenicam ne naloži kazni.

6.  Če država članica uporablja prehodno ureditev iz člena 68b ali člena 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za surovine, pridelane na njenem ozemlju, še naprej uporabljajo predpisi, sprejeti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2201/96 ali členom 6 Uredbe (ES) št. 2202/96, o minimalnih lastnostih surovin, namenjenih predelavi, in minimalnih zahtevah glede kakovosti končnih proizvodov.

7.  Dokler se ne sprejmejo novi tržni standardi za sektor sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave v skladu s členoma 113 in 113a, se še naprej uporabljajo tržni standardi, pripravljeni v skladu z uredbama (ES) št. 2200/96 in (ES) št. 2201/96.

8.  Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za lažji prehod z ureditve, določene z uredbami (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2202/96 in (ES) št. 1182/2007, na ureditev, določeno s to uredbo, vključno s tistimi iz odstavkov (1) do (7) tega člena.

▼B

Člen 204

Začetek veljavnosti

1.  Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od 1. januarja 2008.

Vendar pa se uporablja:

Členi 27, 39 in 172 se za vse zadevne proizvode uporabljajo od 1. januarja 2008, členi 149 do 152 pa od 1. julija 2008.

3.  Za sektor sladkorja se naslov I dela II uporablja do konca tržnega leta 2014/2015 za sladkor.

4.  Določbe, ki se nanašajo na sistem omejevanja proizvodnje mleka, ki je vzpostavljen v poglavju III naslova I dela II, se v skladu s členom 66 uporabljajo do 31. marca 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(1)

Del I: Žita

V zvezi z žiti ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del II: Riž

V zvezi z rižem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del III: Sladkor

V zvezi s sladkorjem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del IV: Posušena krma

V zvezi s posušeno krmo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del V: Semena

V zvezi s semeni ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del VI: Hmelj

Del VII: Oljčno olje in namizne oljke

V zvezi z oljčnim oljem in namiznimi oljkami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del VIII: Lan in konoplja, gojena za vlakna

Ta uredba v zvezi z lanom in konopljo, gojeno za vlakna, zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del IX: Sadje in zelenjava

V zvezi s sadjem in zelenjavo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del X: Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

Ta uredba v zvezi s proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XI: Banane

V zvezi z bananami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XII: Vino

V zvezi z vinom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XIII: Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

Ta uredba v zvezi s živim drevjem in drugimi rastlinami, čebulicami, koreninami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem, zajema vse izdelke iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.

Del XIV: Surovi tobak

Ta uredba v zvezi s surovim tobakom zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz tarifne številke 2401 kombinirane nomenklature.

Del XV: Goveje in telečje meso

V zvezi z govejim in telečjim mesom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XVI: Mleko in mlečni izdelki

Ta uredba v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XVII: Prašičje meso

Ta uredba v zvezi s svinjskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XVIII: Ovčje in kozje meso

Ta uredba v zvezi z ovčjim in kozjim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XIX: Jajca

Ta uredba v zvezi z jajci zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XX: Perutninsko meso

Ta uredba v zvezi s perutninskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del XXI: Drugi proizvodi

---

PRILOGA II

SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(3)

Del I: Etanol kmetijskega porekla

Del II: Čebelji izdelki

V zvezi s čebeljimi izdelki ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Del III: Sviloprejke

Ta uredba v zvezi s sviloprejkami zajema sviloprejke iz tarifnih podoznak KN ex010690 00 in jajčeca sviloprejk iz tarifne podštevilke ex051199 85.

---

PRILOGA III

OPREDELITVE IZ ČLENA 2(1)

Del I: Opredelitve v zvezi s sektorjem riža

Del II: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja

Del III: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja

Del IV: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa

Del V: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih izdelkov

Del VI: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc

Del VII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa

Del VIII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva

---

PRILOGA IV

STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA

A.   Standardna kakovost za neoluščeni riž

Neoluščen riž standardne kakovosti:

B.   Standardne kakovosti za sladkor

I.   Standardne kakovosti za sladkorno peso:

Sladkorna pesa standardne kakovosti:

II.   Standardna kakovost za beli sladkor

III.   Standardna kakovost za surovi sladkor

---

PRILOGA V

LESTVICE SKUPNOSTI ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 42

A.   Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda

I.   Opredelitve pojmov

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

II.   Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A

:

trupi bikov, mlajših od dveh let;

B

:

trupi drugih bikov;

C

:

trupi moških kastriranih živali;

D

:

trupi krav;

E

:

trupi telic.

III.   Razvrščanje

Trupi se razvrstijo na podlagi ocene:

IV.   Predstavitev

Trupi in klavne polovice se predstavijo:

Za namen oblikovanja tržnih cen se lahko v skladu s postopkom iz člena 195(2) te uredbe predvidi drugačna predstavitev.

V.   Razvrščanje in označevanje

Klavnice, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora ( 78 ), sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi trupi in klavne polovice odraslih goved, zaklanih v takih klavnicah in z oznako zdravstvene ustreznosti, določene v členu 5(2) v povezavi s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi ( 79 ), razvrstijo in označijo v skladu z lestvico Skupnosti.

Pred označevanjem živali z žigom lahko države članice odobrijo odstranitev podkožne maščobe s trupov ali klavnih polovic, če to upravičuje zamaščenost.

B.   Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev

I.   Opredelitev

„Trup“ pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov; celo ali razpolovljeno po sredi.

II.   Razvrščanje

Trupi se uvrščajo v razrede glede na ocenjeno vsebnost pustega mesa in se ustrezno razvrstijo:

III.   Predstavitev

Trupi se predstavijo brez jezika, ščetin, kopit, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone.

Države članice lahko za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, določijo drugačno predstavitev trupov prašičev, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

IV.   Vsebnost pustega mesa

V.   Označevanje trupov

Razen če Komisija ne določi drugače, se razvrščeni trupi označijo z žigom v skladu z lestvico Skupnosti.

C.   Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov ovac

I.   Opredelitev

Glede izrazov „trup“ in „klavna polovica“ se uporabljajo opredelitve iz točke A.I.

II.   Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A	klavni trupi ovac, starih manj kot dvanajst mesecev,

B	trupi drugih ovac.

III.   Razvrščanje

IV.   Predstavitev

Trupi in klavne polovice so predstavljeni brez glave (odrezana pri atlanto-okcipitalnem sklepu), spodnjih delov nog (odrezane pri karpalnem ali tarzalnem sklepu), repa (odrezan med šestim in sedmim repnim vretencem), vimena, genitalij, jeter in drobovja. Trup vsebuje ledvice in medenični loj.

Vendar pa se državam članicam omogoči, da dovolijo sprejem drugačne predstavitve, kadar se ne uporablja referenčna predstavitev. V takšnih primerih se določijo prilagoditve, potrebne za napredek s teh predstavitev na referenčno predstavitev, v skladu s postopkom iz člena 195(2).

V.   Označevanje trupov

Razvrščeni trupi in klavne polovice se označijo z žigom v skladu z lestvico Skupnosti.

▼M5

---

PRILOGA VI

NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE

od tržnega leta 2008/2009 dalje

▼B

---

PRILOGA VII

DODATNE KVOTE ZA IZOGLUKOZO IZ ČLENA 58(2)

▼M3

---

PRILOGA VIIa

IZRAČUN ODSTOTKA, KI SE DOLOČI V SKLADU Z DRUGIM PODODSTAVKOM ČLENA 59(2)

1.

Za izračun iz točke 2 se uporabljajo naslednje opredelitve: (a) „odstotek na ravni države članice“ pomeni odstotek, izračunan v skladu s točko 2 za določitev skupne količine, ki se zmanjša na ravni zadevne države članice; (b) „skupni odstotek“ pomeni skupni odstotek, ki ga določi Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 59(2); (c) „zmanjšanje“ pomeni številko, dobljeno z delitvijo celotne opustitve kvot v državi članici z nacionalnimi kvotami, kakor so določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006 v različici, ki se je uporabljala 1. julija 2006. Za države članice, ki 1. julija 2006 niso bile članice Skupnosti, sklicevanje na navedeno prilogo zadeva različico, ki se je uporabljala na datum njihovega pristopa k Skupnosti.

2.	Odstotek na ravni države članice je enak skupnemu odstotku, pomnoženemu z 1 – [(1/0,6) × zmanjšanje]. Če je rezultat manjši od nič, je veljavni odstotek enak nič.

---

PRILOGA VIIb

IZRAČUN ODSTOTKA, KI SE UPORABLJA ZA PODJETJA V SKLADU ZDRUGIM PODODSTAVKOM ČLENA 59(2)

1.

Za izračun iz točke 2 se uporabljajo naslednje opredelitve: (a) „veljavni odstotek“ pomeni odstotek, ki se določi v skladu s točko 2 in uporablja za kvoto, dodeljeno zadevnemu podjetju; (b) „skupni odstotek na ravni države članice“ pomeni odstotek, ki se za zadevno državo članico izračuna po naslednji formuli: Qty/Σ [(1 – R/K) × Q] pri čemer je: Qty = količina, ki se zmanjša na ravni države članice v skladu s točko 1(a) Priloge VIIa, R = opustitev iz (c) za določeno podjetje, Q = kvota, ki je zadevnemu podjetju na voljo konec februarja 2010, K = številka, izračunana pod (d), Σ je vsota zmnožka (1 – R/K) × Q, izračunanega za vsako podjetje s kvoto na ozemlju države članice; če je zmnožek manjši od nič, se šteje, da je enak nič; (c) „opustitev“ pomeni številko, ki jo dobimo, če količino kvot, ki jih zadevno podjetje opusti, delimo s kvoto, ki mu je bila dodeljena v skladu s členom 7 in členom 11(1) do (3) Uredbe (ES) št. 318/2006 in členom 60(1) do (3) te uredbe. (d) „K“ se v posamezni državi članici izračuna tako, da se skupno zmanjšanje kvote v tej državi članici (prostovoljno zmanjšanje plus količina, ki jo je treba zmanjšati na ravni države članice v skladu s točko 1(a) Priloge VIIa) deli z njeno prvotno kvoto, določeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, in sicer v različici, ki se je uporabljala 1. julija 2006. Za države članice, ki 1. julija 2006 niso bile članice Skupnosti, sklicevanje na navedeno prilogo zadeva različico, ki se je uporabljala na datum njihovega pristopa k Skupnosti.

2.	Veljavni odstotek je enak skupnemu odstotku na ravni države članice, pomnoženemu z 1 – [(1/K) × opustitev]. Če je rezultat manjši od nič, je veljavni odstotek enak nič.

---

PRILOGA VIIc

IZRAČUN KOEFICIENTA, KI SE DOLOČI V SKLADU S ČLENOM 52A(1)

1.

Za izračun iz točke 2 se uporabljajo naslednje opredelitve: (a) „koeficient na ravni države članice“ pomeni koeficient, ki se določi v skladu s točko 2; (b) „zmanjšanje“ pomeni številko, dobljeno z delitvijo celotne opustitve kvot za sladkor v državi članici, vključno z opustitvami v tržnem letu, na katero se nanaša umik, z nacionalnimi kvotami za sladkor, kakor so določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006 v različici, ki se je uporabljala 1. julija 2006. Za države članice, ki 1. julija 2006 niso bile članice Skupnosti, sklicevanje na navedeno prilogo zadeva različico, ki se je uporabljala na datum njihovega pristopa k Skupnosti. (c) „koeficient“ pomeni koeficient, ki ga določi Komisija v skladu s členom 52(2).

2.	Za tržni leti 2008/2009 in 2009/2010 je koeficient na ravni države članice enak koeficientu, povečanemu za [(1/0,6) × zmanjšanje] × (1 – koeficient). Če je rezultat večji od 1, je veljavni koeficient enak 1.

▼B

---

PRILOGA VIII

PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE V SKLADU S ČLENOM 60

I

V tej prilogi:

II

III

Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze lahko države članice dodelijo zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu ali več drugih podjetij, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

IV

Ukrepi, sprejeti v skladu s točkama II in III, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

V

Če pride do združitve ali prenosa med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v tekočem tržnem letu.

Če pride do združitve ali prenosa med 1. majem in 30. septembrom istega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v naslednjem tržnem letu.

▼M3

VI

Če se uporabi člen 59(2), države članice dodelijo prilagojene kvote do konca februarja, tako da se uporabijo v naslednjem tržnem letu.

▼B

VII

Če se uporabita točki II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz točke V.

---

PRILOGA IX

NACIONALNE KVOTE IN KOLIČINE REZERV ZA PRESTRUKTURIRANJE IZ ČLENA 66

▼M2

1.   Nacionalne kvote

▼B

2.   Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje

---

PRILOGA X

REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB IZ ČLENA 70

---

PRILOGA XI

▼M1

▼B

▼M3

---

PRILOGA XIa

TRŽENJE MESA, PRIDOBLJENEGA IZ GOVEDA, STAREGA NAJVEČ DVANAJST MESECEV, V SKLADU S ČLENOM 113B

I.   Opredelitev pojmov

V tej prilogi „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in sicer sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso ne glede na to ali je pakirano oziroma embalirano ali ne.

II.   Kategorizacija goveda, starega največ dvanajst mesecev, v klavnici

Ob zakolu nosilci dejavnosti pod nadzorom pristojnega organa iz točke VII(1) te priloge vsa goveda, stara največ dvanajst mesecev, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:

Ta razdelitev se opravi na podlagi podatkov, navedenih v potnem listu, ki spremlja govedo, oziroma, če tega ni, na podlagi podatkov, shranjenih v računalniški bazi podatkov, predvideni v členu 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa ( 80 ).

III.   Prodajne označbe

1.	Prodajna oznaka je ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES.

2.

Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, se v državah članicah trži samo pod naslednjo(-imi) prodajno(-imi) oznako(-ami), določeno(-enimi) za vsako državo članico: (A) Za meso, pridobljeno iz goveda kategorije V: Država trženja Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti Belgija veau, viande de veau/kalfsvlees/Kalbfleisch Bolgarija месо от малки телета Češka republika telecí Danska lyst kalvekød Nemčija Kalbfleisch Estonija vasikaliha Grčija μοσχάρι γάλακτος Španija ternera blanca, carne de ternera blanca Francija veau, viande de veau Irska veal Italy vitello, carne di vitello Ciper μοσχάρι γάλακτος Latvija teļa gaļa Litva veršiena Luksemburg veau, viande de veau/Kalbfleisch Madžarska borjúhús Malta vitella Nizozemska kalfsvlees Avstrija Kalbfleisch Poljska cielęcina Portugalska vitella Romunija carne de vițel Slovenija teletina Slovaška teľacie mäso Finska vaalea vasikanliha/ljust kalvkött Švedska ljust kalvkött Združeno kraljestvo veal (B) Za meso, pridobljeno iz goveda kategorije Z: Država trženja Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti Belgija jeune bovin, viande de jeune bovin/jongrundsvlees/Jungrindfleisch Bolgarija телешко месо Češka republika hovězí maso z mladého skotu Danska kalvekød Nemčija Jungrindfleisch Estonija noorloomaliha Grčija νεαρό μοσχάρι Španija ternera, carne de ternera Francija jeune bovin, viande de jeune bovin Irska rosé veal Italija vitellone, carne di vitellone Ciper νεαρό μοσχάρι Latvija jaunlopa gaļa Litva jautiena Luksemburg jeune bovin, viande de jeune bovin/Jungrindfleisch Madžarska növendék marha húsa Malta vitellun Nizozemska rosé kalfsvlees Avstrija Jungrindfleisch Poljska młoda wołowina Portugalska vitelão Romunija carne de tineret bovin Slovenija meso težjih telet Slovaška mäso z mladého dobytka Finska vasikanliha/kalvkött Švedska kalvkött Združeno kraljestvo beef

3.	Prodajne oznake iz odstavka 2 se lahko dopolnijo z navedbo imena ali oznake zadevnih delov mesa ali klavničnega proizvoda.

4.

Prodajne oznake, navedene v kategoriji V dela A tabele iz odstavka 2, in vsa nova imena, izpeljana iz teh prodajnih oznak, se uporabljajo le, če so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe. Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa, pridobljenega iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.

IV.   Obvezni podatki na etiketi

1.

Brez poseganja v člen 3(1) Direktive 2000/13/ES in člene 13, 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000 nosilci dejavnosti meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, na vsaki stopnji proizvodnje in trženja na etiketi navedejo naslednje: (a) starost živali ob zakolu, navedeno v obliki (kakor je ustrezno) „starost ob zakolu: do 8 mesecev“ za živali, stare največ osem mesecev, ali „starost ob zakolu: od 8 do 12 mesecev“ za živali, stare več kot 8 mesecev in največ 12 mesecev; (b) prodajno oznako v skladu s točko III te priloge. Z odstopanjem od točke (a) pa lahko nosilci dejavnosti na vsaki stopnji proizvodnje in trženja, razen pri prodaji končnemu potrošniku, starost ob zakolu nadomestijo z identifikacijsko črko kategorije, kakor je opredeljena v točki II te priloge.

2.	Za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, ki je nepredpakirano in namenjeno za prodajo končnemu potrošniku na prodajnih mestih na drobno, določijo pravila o načinu navedbe podatkov iz odstavka 1 države članice.

V.   Prostovoljni podatki na etiketi

Nosilci dejavnosti obvezne podatke iz točke IV lahko dopolnijo s prostovoljnimi podatki, ki se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 16 ali 17 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

VI.   Registracija podatkov

Na vsaki stopnji proizvodnje in trženja mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, nosilci dejavnosti za zagotavljanje točnosti podatkov iz točk IV in V na etiketi registrirajo zlasti naslednje podatke:

VII.   Uradni pregledi

1.	Države članice pred 1. julijem 2008 imenujejo pristojni(-e) organ(-e), ki je (so) odgovoren(-ni) za uradne preglede za preverjanje uporabe člena 113b in te priloge, ter o tem obvestijo Komisijo.

2.

Uradne preglede opravi(-jo) pristojni organ(-i) v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali ( 81 ).

3.	Komisija skupaj s pristojnimi organi zagotovi, da države članice ravnajo v skladu z določbami člena 113b in te priloge.

4.	Strokovnjaki Komisije, po potrebi skupaj z zadevnimi pristojnimi organi in, če je to ustrezno, s strokovnjaki iz držav članic opravijo preglede na kraju samem, da se prepričajo o izvajanju določb člena 113b in te priloge.

5.	Država članica, na ozemlju katere se opravljajo pregledi, Komisiji zagotovi vso pomoč, ki bi jo ta lahko potrebovala za izpolnitev svojih nalog.

VIII.   Meso, uvoženo iz tretjih držav

1.	Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in uvoženo iz tretjih držav se v Skupnosti trži v skladu z določbami člena 113b in te priloge.

2.

Nosilci dejavnosti iz tretje države, ki želijo dati na trg Skupnosti meso iz odstavka 1, se podvržejo izvajanju pregledov s strani pristojnega organa, ki ga imenuje ta tretja država, ali, če to ni mogoče, neodvisnega organa tretje strani. Neodvisni organ predloži vsa jamstva o izpolnjevanju pogojev, določenih z evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom 65 ISO/IEC („Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov“).

3.	Imenovani pristojni organ ali, če je to ustrezno, neodvisni organ tretje strani zagotavlja izpolnjevanje zahtev člena 113b in te priloge.

IX.   Kazni

Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194 te uredbe, države članice sprejmejo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb člena 113b in te priloge, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o določbah glede kazni uradno obvestijo Komisijo do 1. julija 2009, nemudoma pa jo tudi uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

▼B

---

PRILOGA XII

OPREDELITVE POJMOV IN OZNAČEVANJE V ZVEZI Z MLEKOM IN MLEČNIMI IZDELKI IZ ČLENA 114(1)

I.   Opredelitve pojmov

V tej prilogi:

II.   Uporaba izraza „mleko“

III.   Uporaba oznak v zvezi s konkurenčnimi izdelki

IV.   Seznam izdelkov; poročanje

---

PRILOGA XIII

TRŽENJE MLEKA ZA PREHRANO LJUDI IZ ČLENA 114(2)

I.   Opredelitve pojmov

V tej prilogi:

II.   Dostava ali prodaja končnemu potrošniku

III.   Konzumno mleko

IV.   Uvoženi izdelki

Izdelki, uvoženi v Skupnost za prodajo kot konzumno mleko, morajo biti v skladu s to uredbo.

VI.   Nadzor in kazni ter poročanje o njih

Države članice brez poseganja v posebne določbe, ki bi jih Komisija lahko sprejela v skladu s členom 194 te uredbe, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za spremljanje uporabe te uredbe, kaznovanje kršitev ter preprečevanje in zatiranje prevar.

Ti ukrepi in morebitne spremembe se sporočijo Komisiji v mesecu, ki sledi njihovemu sprejemu.

---

PRILOGA XIV

TRŽNI STANDARDI ZA PROIZVODE IZ SEKTORJEV JAJC IN PERUTNINE IZ ČLENA 116

A.   Tržni standardi za jajca kokoši vrste Gallus gallus

I.   Področje uporabe

II.   Kakovostni in masni razredi

III.   Označevanje jajc

IV.   Uvoz jajc

B.   Tržni standardi za perutninsko meso

I.   Področje uporabe

II.   Opredelitve pojmov

Brez poseganja v nadaljnje opredelitve pojmov s strani Komisije za namen uporabe tega dela pomeni:

III.   Kakovostni in masni razredi

C.   Tržni standardi za pridelavo in trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine

I.   Področje uporabe

II.   Označevanje in pakiranje valilnih jajc

III.   Pakiranje piščancev

---

PRILOGA XV

TRŽNI STANDARDI, KI SE UPORABLJAJO ZA MAZAVE MAŠČOBE IZ ČLENA 115

I.   Prodajne označbe

II.   Označevanje in predstavitev

III.   Terminologija

IV.   Nacionalni predpisi

V.   Uvoženi izdelki

Izdelki, uvoženi v Skupnost, morajo biti v skladu z določbami te priloge v primerih iz točke I(1).

VI.   Kazni

Države članice brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, določijo učinkovite kazni, ki se naložijo v primeru kršitve člena 115 in te priloge in, kjer je to primerno, ustrezne nacionalne ukrepe za njeno izvrševanje ter o njih obvestijo Komisijo.

---

Dodatek k Prilogi XV

Opomba

:

Sestavina mlečne maščobe izdelkov iz tega dodatka se lahko spremeni le s fizikalnimi postopki.

---

PRILOGA XVI

OPISI IN OPREDELITVE OLJČNEGA OLJA IN OLJA IZ OLJČNIH TROPIN IZ ČLENA 118

1.   DEVIŠKA OLJČNA OLJA

Olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi, ki ne povzročijo sprememb olja, niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom reesterifikacije ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.

Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:

2.   RAFINIRANO OLJČNO OLJE

Oljčno olje, pridobljeno z rafiniranjem deviškega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

3.   OLJČNO OLJE – MEŠANICA RAFINIRANEGA OLJČNEGA OLJA IN DEVIŠKIH OLJČNIH OLJ

Oljčno olje, pridobljeno z mešanjem rafiniranega deviškega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja razen oljčnega olja lampante, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

4.   SUROVO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno iz oljčnih tropin z obdelavo s topili ali fizičnimi sredstvi, ali olje, ki ustreza oljčnemu olju lampante, razen nekaterih opredeljenih značilnosti, in je skladno z drugimi značilnostmi, določenimi za to kategorijo; izključeno je olje, pridobljeno z reesterifikacijo, in mešanice z drugimi vrstami olja.

5.   RAFINIRANO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno z rafiniranjem olja iz oljčnih tropin in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

6.   OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno z mešanjem rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja, razen oljčnega olja lampante, in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

▼M3

---

PRILOGA XVIa

IZČRPEN SEZNAM PRAVIL, KI SE LAHKO V SKLADU S ČLENOM 125F IN ČLENOM 125 L RAZŠIRIJO NA PROIZVAJALCE NEČLANE

1.   Pravila o obveščanju o proizvodnji

2.   Pravila za proizvodnjo

3.   Pravila trženja

4.   Pravila za varstvo okolja

5.   Pravila o promociji in sporočanju v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz, kot je navedeno v členu 103c(2)(c).

▼B

---

PRILOGA XVII

UVOZNE DAJATVE ZA RIŽ IZ ČLENOV 137 IN 139

1.   Uvozne dajatve za oluščeni riž

2.   Uvozne dajatve za brušeni riž

---

PRILOGA XVIII

SORTE RIŽA BASMATI IZ ČLENA 138

Basmati 217

Basmati 370

Basmati 386

Kernel (Basmati)

Pusa Basmati

Ranbir Basmati

Super Basmati

Taraori Basmati (HBC-19)

Tip-3 (Dehradun)

---

PRILOGA XIX

DRŽAVE IZ ČLENOV 153(3) IN 153(1)(b) TER TOČKE 12 DELA II PRILOGE III

Barbados

Belize

Slonokoščena obala

Republika Kongo

Fidži

Gvajana

Indija

Jamajka

Kenija

Madagaskar

Malavi

Mauritius

Mozambik

Saint Kitts in Nevis – Angvila

Surinam

Svazi

Tanzanija

Trinidad in Tobago

Uganda

Zambija

Zimbabve

---

PRILOGA XX

SEZNAM BLAGA IZ SEKTORJEV ŽIT, RIŽA, SLADKORJA, MLEKA IN JAJC ZA POTREBE ČLENA 26(a)(ii) IN ZA ODOBRITEV IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III

Del I: Žita

Del II: Riž

Del III: Sladkor

Del IV: Mleko

Del V: Jajca

---

PRILOGA XXI

SEZNAM NEKATEREGA BLAGA, KI VSEBUJE SLADKOR, ZA POTREBE ODOBRITVE IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III

Seznam izdelkov je v točki (b) dela X Priloge I.

---

PRILOGA XXII

KORELACIJSKE TABELE IZ ČLENA 202

1.   Uredba (EGS) št. 234/68

2.   Uredba (EGS) št. 827/68

3.   Uredba (EGS) št. 2729/75

4.   Uredba (EGS) št. 2759/75

5.   Uredba (EGS) št. 2771/75

6.   Uredba (EGS) št. 2777/75

7.   Uredba (EGS) št. 2782/75

8.   Uredba (EGS) št. 707/76

9.   Uredba (EGS) št. 1055/77

10.   Uredba (EGS) št. 2931/79

11.   Uredba (EGS) št. 3220/84

12.   Uredba (EGS) št. 1898/87

13.   Uredba (EGS) št. 3730/87

14.   Uredba (EGS) št. 1186/90

15.   Uredba (EGS) št. 1906/90

16.   Uredba (EGS) št. 2204/90

17.   Uredba (EGS) št. 2075/92

18.   Uredba (EGS) št. 2077/92

19.   Uredba (EGS) št. 2137/92

20.   Uredba (EGS) št. 404/93

21.   Uredba (ES) 2991/94

22.   Uredba (ES) št. 2200/96

23.   Uredba (ES) št. 2201/96

24.   Uredba (ES) št. 2597/97

25.   Uredba (ES) št. 1254/1999

26.   Uredba (ES) št. 1255/1999

27.   Uredba (ES) št. 2250/1999

28.   Uredba (ES) št. 1493/1999

29.   Uredba (ES) št. 1673/2000

30.   Uredba (ES) št. 2529/2001

31.   Uredba (ES) št. 670/2003

32.   Uredba (ES) št. 1784/2003

33.   Uredba (ES) št. 1785/2003

34.   Uredba (ES) št. 1786/2003

35.   Uredba (ES) št. 1788/2003

36.   Uredba (ES) št. 797/2004

37.   Uredba (ES) št. 865/2004

38.   Uredba (ES) št. 1947/2005

39.   Uredba (ES) št. 1952/2005

40.   Uredba (ES) št. 318/2006

41.   Uredba (ES) št. 1028/2006

42.   Uredba (ES) št. 1183/2006

43.   Uredba (ES) št. 1184/2006

44.   Uredba (ES) št. 1544/2006

▼M3

45.   Uredba (ES) št. 700/2007

46.   Uredba (ES) št. 1182/2007

---

( 1 ) Mnenje z dne 24. maja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 2 ) UL L 55, 2.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 3 ) UL L 151, 30.6.1968, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97).

( 4 ) UL L 282, 1.11.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

( 5 ) UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006 (UL L 119, 4.5.2006, str. 1).

( 6 ) UL L 282, 1.11.1975, str. 77. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006.

( 7 ) UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1679/2005 (UL L 271, 15.10.2005, str. 1).

( 8 ) UL L 47, 25.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2013/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 13).

( 9 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1182/2007 (UL L 273, 17. oktobra 2007, str. 1).

( 10 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1182/2007.

( 11 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.

( 12 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1152/2007 (UL L 258, 4.10.2007, str. 3).

( 13 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 14 ) UL L 193, 29.7.2000, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 953/2006 (UL L 175, 29.6.2006, str. 1).

( 15 ) UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.

( 16 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 735/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 6).

( 17 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

( 18 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 114. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 456/2006 (UL L 82, 21.3.2006, str. 1).

( 19 ) UL L 161, 30.4.2004, str. 97

( 20 ) UL L 312, 29.11.2005, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1247/2007 (UL L 282, 26.10.2007, str. 1).

( 21 ) UL L 314, 30.11.2005, str. 1.

( 22 ) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1260/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 1).

( 23 ) UL L 97, 15.4.2003, str. 6.

( 24 ) UL L 125, 28.4.2004, str. 1.

( 25 ) UL L 286, 17.10.2006, str. 1.

( 26 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2006 (UL L 131, 23.5.2007, str. 10).

( 27 ) UL L 352, 15.12.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2535/95 (UL L 260, 31.10.1995, str. 3).

( 28 ) UL L 214, 4.8.2006, str. 1.

( 29 ) UL L 119, 11.5.1990, str. 32. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 30 ) UL L 301, 20.11.1984, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3513/93 (UL L 320, 22.12.1993, str. 5).

( 31 ) UL L 214, 30.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

( 32 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 123. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1186/2007 (UL L 265, 11.10.2007, str. 22).

( 33 ) UL L 58, 28.2.2006, str. 42. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1261/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 8).

( 34 ) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).

( 35 ) UL L 182, 3.7.1987, str. 36. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 36 ) UL L 351, 23.12.1997, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1153/2007 (UL L 258, 4.10.2007, str. 6).

( 37 ) UL L 316, 9.12.1994, str. 2.

( 38 ) UL L 186, 7.7.2006, str. 1.

( 39 ) UL L 173, 6.7.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1029/2006 (UL L 186, 7.7.2006, str. 6).

( 40 ) UL L 282, 1.11.1975, str. 100. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

( 41 ) UL L 201, 31.7.1990, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2583/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 6).

( 42 ) UL L 281, 1.11.1975, str. 18. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3290/94 (UL L 349, 31.12.1994, str. 105).

( 43 ) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

( 44 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

( 45 ) UL L 282, 1.11.1975, str. 19.

( 46 ) UL L 84, 31.3.1976, str. 1.

( 47 ) UL L 128, 24.5.1977, str. 1.

( 48 ) UL L 334, 28.12.1979, str. 8.

( 49 ) UL L 42, 16.2.1990, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 163/94 (UL L 24, 29.1.1994, str. 2).

( 50 ) UL L 215, 30.7.1992, str. 80.

( 51 ) UL L 275, 26.10.1999, str. 4.

( 52 ) UL L 71, 21.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 4112/88 (UL L 361, 29.12.1988, str. 7).

( 53 ) UL L 71, 21.3.1968, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 309/79 (UL L 42, 17.2.1979, str. 21).

( 54 ) UL L 318, 18.12.1969, str. 15. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1153/78 (UL L 144, 31.5.1978, str. 4).

( 55 ) UL L 281, 1.11.1975, str. 17.

( 56 ) UL L 140, 5.6.1980, str. 4.

( 57 ) UL L 382, 31.12.1987, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/97 (UL L 177, 5.7.1997, str. 1).

( 58 ) UL L 317, 27.11.1974, str. 21.

( 59 ) UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2007 (UL L 156, 16.6.2007, str. 1).

( 60 ) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

( 61 ) UL L 244, 29.9.2000, str. 27.

( 62 ) UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

( 63 ) UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1).

( 64 ) UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 123/2008 (UL L 38, 13.2.2008, str. 3).

( 65 ) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

( 66 ) Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1).

( 67 ) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

( 68 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 69 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 733/2007(UL L 169, 29.6.2007, str. 1).

( 70 ) UL L 316, 2.12.2005, str. 1.

( 71 ) UL L 169, 30.6.2005, str. 1.

( 72 ) UL L 67, 10.3.1994, str. 89.

( 73 ) UL L 349, 31.12.1994, str. 53.

( 74 ) UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

( 75 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.“

( 76 ) UL L 297, 21.11.1996, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1933/2001 (UL L 262, 2.10.2001, str. 6).

( 77 ) UL L 190, 23.7.1975, str. 36.

( 78 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 79 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 206. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

( 80 ) UL L 204, 11.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 81 ) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 180/2008 (UL L 56, 29.2.2008, str. 4).

( 82 ) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

( 83 ) UL L 250, 19.09.84, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/29/ES (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

( 84 ) UL L 276, 6.10.1990, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 85 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 86 ) UL L 40, 11.2.1989, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/107/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 411).

( 87 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

( 88 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.