2007R0718 — SL — 21.11.2015 — 005.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 170 29.6.2007, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 80/2010 z dne 28. januarja 2010	L 25	1	29.1.2010
►M2	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1292/2011 z dne 9. decembra 2011	L 329	1	13.12.2011
►M3	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 813/2012 z dne 12. septembra 2012	L 247	12	13.9.2012
►M4	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 484/2013 z dne 24. maja 2013	L 139	11	25.5.2013
►M5	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2093 z dne 18. novembra 2015	L 303	3	20.11.2015

---

▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 718/2007

z dne 12. junija 2007

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)

KAZALO
Del I	Skupne določbe
Naslov I	Načela in splošni okvir za pomoč
Poglavje I	Predmet in načela
Poglavje II	Splošni okvir za izvajanje
Naslov II	Splošna pravila za izvajanje
Poglavje I	Načela
Poglavje II	Sistemi upravljanja in nadzora
Oddelek 1	Decentralizirano upravljanje
Oddelek 2	Druge oblike upravljanja
Poglavje III	Finančni prispevki Evropske skupnosti
Poglavje IV	Finančno upravljanje
Oddelek 1	Proračunske obveznosti
Oddelek 2	Pravila za decentralizirano upravljanje
Oddelek 3	Pravila za centralizirano in skupno upravljanje
Poglavje V	Vrednotenje in spremljanje
Poglavje VI	Obveščanje, prepoznavnost
Del II	Posebne določbe
Naslov I	Komponenta pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij
Poglavje I	Predmet pomoči in upravičenost
Poglavje II	Načrtovanje
Poglavje III	Izvajanje
Oddelek 1	Okvir za izvajanje in načela
Oddelek 2	Finančno upravljanje
Oddelek 3	Vrednotenje in spremljanje
Naslov II	Komponenta čezmejnega sodelovanja
Poglavje I	Predmet pomoči in upravičenost
Poglavje II	Načrtovanje
Oddelek 1	Programi
Oddelek 2	Dejavnosti
Poglavje III	Izvajanje
Oddelek 1	Splošne določbe
Oddelek 2	Čezmejni programi med državami upravičenkami in državami članicami
Oddelek 3	Čezmejni programi med državami upravičenkami
Naslov III	Komponenti regionalnega razvoja in razvoja človeških virov
Poglavje I	Predmet pomoči in upravičenost
Oddelek 1	Komponenta regionalnega razvoja
Oddelek 2	Komponenta razvoja človeških virov
Poglavje II	Načrtovanje programov
Poglavje III	Izvajanje
Oddelek 1	Splošna pravila
Oddelek 2	Finančno upravljanje
Oddelek 3	Vrednotenje in spremljanje
Naslov IV	Komponenta razvoja podeželja
Poglavje I	Predmet pomoči in upravičenost
Oddelek 1	Predmet pomoči
Oddelek 2	Splošne zahteve glede upravičenosti in intenzivnosti pomoči
Oddelek 3	Upravičenost in posebne zahteve za pomoč v okviru prednostne osi 1
Oddelek 4	Upravičenost in posebne zahteve v okviru prednostne osi 2
Oddelek 5	Upravičenost in posebne zahteve v okviru prednostne osi 3
Oddelek 6	Tehnična pomoč
Poglavje II	Načrtovanje programov
Poglavje III	Izvajanje
Oddelek 1	Načela in finančno upravljanje
Oddelek 2	Vrednotenje in spremljanje
Del III	Končne določbe
Priloga	Akreditacijska merila

DEL I

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

NAČELA IN SPLOŠNI OKVIR ZA POMOČ

POGLAVJE I

Predmet in načela

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa izvedbena pravila, ki s strani Skupnosti urejajo zagotavljanje predpristopne pomoči, ki jo vzpostavlja Uredba (ES) št. 1085/2006 (IPA), „Uredba IPA“.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za to uredbo se uporabljajo naslednje opredelitve:

Člen 3

Načela pomoči

Komisija zagotovi, da se uporabljajo spodaj navedena načela glede pomoči v skladu z Uredbo IPA:

Člen 4

Prednostne naloge za pomoč

Pomoč za določeno državo upravičenko temelji na prednostnih nalogah, opredeljenih v spodaj naštetih dokumentih, če ti obstajajo:

Upoštevajo se tudi prednostne naloge, določene v nacionalnih strategijah, kadar so skladne s predpristopnimi cilji in obsegom, kakor je določeno v Uredbi IPA.

POGLAVJE II

Splošni okvir za izvajanje

Člen 5

Dokumenti večletnega okvirnega načrtovanja

1.  Dokument večletnega okvirnega načrtovanja zagotavlja potrebno skladnost in usklajenost med komponentami IPA v določeni državi upravičenki. Zlasti bo odražal načela iz člena 9.

2.  V skladu z določbami člena 20(3) Uredbe IPA in v okviru posvetovanja, določenega v členu 6(1) navedene uredbe, si Komisija prizadeva zagotoviti dovolj časa, da lahko zadevne zainteresirane strani, vključno z državami članicami, predložijo svoje pripombe na dokument.

3.  Dokumenti večletnega okvirnega načrtovanja za vsako zadevno državo vsebujejo:

4.  Regionalni in horizontalni programi so lahko zajeti v ločenih in posebnih dokumentih večletnega okvirnega načrtovanja za več upravičencev.

Člen 6

Večletni ali letni programi

1.  Dokumenti večletnega okvirnega načrtovanja se izvajajo z večletnimi ali letnimi programi, odvisno od komponente, kakor je določeno v členu 7 Uredbe IPA.

2.  Večletni ali letni programi so sestavljeni iz dokumentov, ki jih predloži država upravičenka ali jih sestavi Komisija v primeru regionalnih in horizontalnih programov ter jih sprejme Komisija. Programi predstavljajo usklajen niz prioritetnih osi, vseh ustreznih ukrepov ali dejavnosti in opis finančnega prispevka, ki so potrebni za izvajanje strategij, opredeljenih v dokumentih večletnega okvirnega načrtovanja.

Programi so razdeljeni po prednostnih oseh, od katerih vsaka določa splošni cilj, ki ga je treba doseči, in ki se glede na zadevno komponento IPA izvaja z ukrepi, ki se lahko razdelijo na dejavnosti, ali neposredno z dejavnostmi.

Dejavnosti zajemajo projekt ali skupino projektov, ki jih izvaja Komisija ali ki jih začne ali začne in izvaja en ali več končnih upravičencev, ter dosegajo cilje ukrepov in/ali prioritetne osi, kateri pripadajo.

3.  V skladu s členom 20 Uredbe IPA se je v skladu z določbami iz dela II v postopku načrtovanja treba posvetovati z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z državami članicami. Komisija in/ali država upravičenka si prizadevata zagotoviti dovolj časa, da lahko zainteresirane strani v tem okviru predložijo svoje pripombe.

Člen 7

Okvirni sporazumi in sektorski sporazumi

1.  Komisija in država upravičenka skleneta okvirni sporazum, da določita o pravila za sodelovanje glede finančne pomoči ES državi upravičenki in se o njih se sporazumeta. Kjer je potrebno, se lahko okvirni sporazum dopolni s sektorskim sporazumom ali sektorskimi sporazumi, ki zajemajo določbe, specifične za posamezno komponento.

2.  Pomoč v skladu z Uredbo IPA se lahko dodeli državi upravičenki le po tem, ko je bil sklenjen in je začel veljati okvirni sporazum iz odstavka 1.

Kadar je z državo upravičenko sklenjen sektorski sporazum, se lahko pomoč v skladu z Uredbo IPA za komponento IPA, navedeno v sektorskem sporazumu, dodeli po tem, ko sta začela veljati sektorski sporazum in okvirni sporazum.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar ni sklenjen noben okvirni sporazum ali kadar veljavni okvirni sporazum, sklenjen v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 ( 3 ), Uredbo Sveta (ES) št. 1267/1999 ( 4 ), Uredbo Sveta (ES) št. 1268/1999 ( 5 ), Uredbo Sveta (ES) št. 2500/2001 ( 6 ) ali Uredbo Sveta (ES) št. 2666/2000 ( 7 ), ne določa minimalnih določb, navedenih v odstavku 3, se te minimalne določbe določijo v sporazumu o financiranju.

3.  Okvirni sporazum določa zlasti določbe glede:

4.  Kadar je primerno, se lahko sklene sektorski sporazum v zvezi s posebno komponento IPA, ki dopolnjuje okvirni sporazum. Brez poseganja v ureditve, določene v okvirnem sporazumu, sporazum vključuje podrobne in posebne določbe za upravljanje, vrednotenje in nadzor zadevne komponente.

5.  V določeni državi upravičenki se okvirni sporazum uporablja za vse sporazume o financiranju, kakor je določeno v členu 8.

Kadar obstaja, se sektorski sporazum v zvezi z določeno komponento uporablja za vse sporazume o financiranju, sklenjene v okviru navedene komponente.

Člen 8

Odločitve in sporazumi o financiranju

1.  Odločitve Komisije o sprejetju večletnih ali letnih programov ustrezajo zahtevam, potrebnim za oblikovanje odločitev o financiranju v skladu s členom 75(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.  V primerih, ko to zahteva odločitev o financiranju, Komisija in zadevna država upravičenka skleneta sporazum o financiranju. Sporazumi o financiranju se v skladu s členom 39 lahko sklenejo na letni ali večletni osnovi.

3.  Vsak program predstavlja sestavni del sporazuma o financiranju.

4.  Sporazumi o financiranju določajo:

▼M1

▼B

NASLOV II

SPLOŠNA PRAVILA ZA IZVAJANJE

POGLAVJE I

Načela

Člen 9

Skladnost izvajanja pomoči

1.  Pomoč v okviru Uredbe IPA je skladna in usklajena v okviru komponent IPA in med njimi, in sicer na ravni načrtovanja in programiranja.

2.  Prepreči se vsako prekrivanje med aktivnostmi, zajetimi v različnih komponentah, in ne financirajo se izdatki, nastali v okviru več kot samo ene dejavnosti.

Člen 10

Splošna načela za izvajanje pomoči

1.  Decentralizirano upravljanje, pri čemer Komisija prenese upravljanje določenih aktivnosti na državo upravičenko, sama pa ohrani splošno končno odgovornost za izvrševanje splošnega proračuna v skladu s členom 53c Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in ustreznimi določbami pogodb ES, se uporablja za izvajanje pomoči v skladu z Uredbo IPA, razen če je v odstavkih 2, 3 in 4 določeno drugače.

Za namene pomoči v skladu z Uredbo IPA decentralizirano upravljanje zajema najmanj razpise, pogodbe in plačila.

V primeru decentraliziranega upravljanja se dejavnosti izvajajo v skladu z določbami iz člena 53c Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.  Centralizirano upravljanje, kakor je opredeljeno v členu 53a Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se lahko uporablja za komponento pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij, zlasti za regionalne in horizontalne programe, ter za komponento čezmejnega sodelovanja. Lahko se uporablja tudi za tehnično pomoč v okviru katere koli komponente IPA.

V skladu s centraliziranim upravljanjem se dejavnosti izvajajo v skladu z določbami iz člena 53(a), člena 53a in 54 do 57 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3.  Skupno upravljanje, kakor je opredeljeno v členu 53d Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se lahko uporablja za komponento pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij, zlasti za regionalne in horizontalne programe ter za programe, ki vključujejo mednarodne organizacije.

V primeru skupnega upravljanja z mednarodnimi organizacijami se dejavnosti izvajajo v skladu z določbami iz člena 53(c) in člena 53d Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

4.  Deljeno upravljanje, kakor je opredeljeno v členu 53b Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se lahko uporablja za komponento čezmejnega sodelovanja za čezmejne programe, ki vključujejo države članice.

V okviru deljenega upravljanja z državo članico se dejavnosti izvajajo v skladu z določbami iz člena 53(b), člena 53b in naslovom II dela 2 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

POGLAVJE II

Sistemi upravljanja in nadzora

Oddelek 1

Decentralizirano upravljanje

Pododdelek 1

Akreditiranje in prenos upravljavskih pristojnosti

Člen 11

Skupne zahteve

1.  Preden se Komisija odloči za prenos upravljavskih pooblastil glede komponente, programa ali ukrepa na državo upravičenko, se mora prepričati, da zadevna država izpolnjuje pogoje iz člena 56(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti glede vzpostavljenih sistemov upravljanja in nadzora ter da so akreditacije, kakor so določene v členih 12 in 13, veljavne.

2.  Za ta namen sistemi upravljanja in nadzora, vzpostavljeni v državi upravičenki, zagotovijo učinkovit nadzor vsaj na področjih, določenih v Prilogi. Določbe o drugih področjih, ki so bila določena v sektorskem sporazumu ali sporazumu o financiranju, se uporabljajo poleg te uredbe.

3.  Kadar se določenim osebam dodeli odgovornost za neko dejavnost v zvezi z upravljanjem, izvajanjem in nadzorom programov, mora država upravičenka takim osebam omogočiti, da izvajajo naloge v zvezi z navedeno odgovornostjo, tudi v primerih, ko ni hierarhične povezave med njimi in telesi, ki sodelujejo v navedeni dejavnosti. Država upravičenka tem pooblaščenim osebam zlasti omogoči, da s formalnimi dogovori o delu med njimi in zadevnimi telesi, vzpostavijo:

4.  Katere koli druge zahteve, specifične za posamezno komponento, ki so bile oblikovane v sektorskih sporazumih ali sporazumih o financiranju, se uporabljajo poleg te uredbe.

Člen 12

Akreditacija nacionalnega odredbodajalca in nacionalnega sklada

1.  Pristojni uradnik za akreditacije je, kakor je navedeno v členu 24, odgovoren za akreditacijo nacionalnega odredbodajalca, kakor je opisano v členu 25, kot vodjo nacionalnega sklada v skladu s členom 25(2)(a) in ob upoštevanju njegove naloge, da izpolnjuje obveznosti iz člena 25(2)(b). Akreditacijo nacionalnega odredbodajalca pokriva nacionalni sklad, opisan v členu 26.

2.  Pred akreditacijo nacionalnega odredbodajalca se pristojni uradnik za akreditacije prepriča, da so izpolnjene veljavne zahteve iz člena 11 in da jih podpira revizijsko mnenje, ki ga da zunanji revizor, ki je funkcionalno neodvisen od vseh udeleženih v sistemih upravljanja in nadzora. Revizijsko mnenje temelji na pregledih, izvedenih v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

3.  Pristojni uradnik za akreditacije uradno obvesti Komisijo o akreditaciji nacionalnega odredbodajalca najpozneje do uradnega obvestila o akreditaciji prve operativne strukture, kakor je opisano v členu 13(3). Pristojni uradnik za akreditacije zagotovi vse zadevne dodatne informacije, ki jih zahteva Komisija.

4.  Pristojni uradnik za akreditacije nemudoma obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah glede nacionalnega odredbodajalca ali nacionalnega sklada. Kadar sprememba vpliva na nacionalnega odredbodajalca ali nacionalni sklad v zvezi z veljavnimi zahtevami iz člena 11, pristojni uradnik za akreditacije Komisiji pošlje oceno posledic take spremembe na veljavnost akreditacije. Kadar gre za znatno spremembo, pristojni uradnik za akreditacije Komisijo uradno obvesti o svoji odločitvi glede akreditacije.

Člen 13

Akreditacija operativne strukture

1.  Nacionalni odredbodajalec je odgovoren za akreditacijo operativnih struktur, kakor je navedeno v členu 28.

2.  Pred akreditacijo operativne strukture se nacionalni odredbodajalec prepriča, da zadevna operativna struktura izpolnjuje zahteve, določene v členu 11. To zagotovilo podpre revizijsko mnenje, ki ga da zunanji revizor, ki je funkcionalno neodvisen od vseh udeleženih v sistemih upravljanja in nadzora. Revizijsko mnenje temelji na pregledih, izvedenih v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

3.  Nacionalni odredbodajalec Komisijo uradno obvesti o akreditaciji operativnih struktur in zagotovi vse s tem povezane dodatne informacije, ki jih zahteva Komisija, vključno z opisom sistemov za upravljanje in nadzor.

Člen 14

Prenos upravljavskih pristojnosti s strani Komisije

1.  Pred prenosom upravljavskih pristojnosti Komisija pregleda akreditacije, navedene v členih 12 in 13, ter prouči postopke in strukture vseh zadevnih teles in organov v državi upravičenki. To lahko vključuje tudi preverjanja na kraju samem s strani njenih služb ali preverjanja, oddana v podizvajanje revizijskemu podjetju.

2.  Komisija lahko pri svoji odločitvi o prenosu upravljavskih pooblastil določi nadaljnje pogoje z namenom zagotoviti izpolnitev zahtev iz člena 11. Te nadaljnje pogoje je treba izpolniti v obdobju, ki ga določi Komisija, da prenos upravljavskih pooblastil ostane veljaven.

3.  Odločba Komisije o prenosu upravljavskih pooblastil po potrebi določi seznam predhodnih kontrol, ki jih izvede Komisija glede organiziranja razpisov, objave razpisov za zbiranje predlogov ter dodeljevanja pogodb in donacij. Ti seznami se lahko razlikujejo glede na komponento ali program. Predhodne kontrole se uporabljajo glede na komponento ali program, dokler Komisija ne dovoli decentraliziranega upravljanja brez predhodnih kontrol, kakor je navedeno v členu 18.

4.  Odločba Komisije lahko določa določbe glede prekinitve ali preklica prenosa upravljavskih pooblastil v zvezi s posebnimi telesi ali organi.

Člen 15

Preklic ali prekinitev akreditacije za nacionalnega odredbodajalca in nacionalni sklad

1.  Po tem, ko Komisija prenese upravljavska pooblastila, je pristojni uradnik za akreditacije odgovoren za spremljanje stalnega izpolnjevanja vseh zahtev, da se ohrani ta akreditacija, in obvesti Komisijo o vsaki s tem povezani spremembi.

2.  Če katera od veljavnih zahtev iz člena 11 ni ali ni več izpolnjena, pristojni uradnik za akreditacije prekliče ali prekine akreditacijo nacionalnega odredbodajalca ter o tej odločitvi in razlogih zanjo takoj obvesti Komisijo. Preden obnovi akreditacijo, se pristojni uradnik za akreditacije prepriča o tem, da so navedene zahteve ponovno izpolnjene. To zagotovilo podpre revizijsko mnenje, kakor je opredeljeno v členu 12(2).

3.  V primerih, ko pristojni uradnik za akreditacije prekliče ali prekine akreditacijo nacionalnega odredbodajalca, veljajo določbe iz tega odstavka.

Komisija prekine prenose sredstev v državo upravičenko v obdobju, ko akreditacija ne velja.

V obdobju, ko akreditacija ne velja, se vsi računi v eurih ali računi v eurih za zadevne komponente zaprejo, plačila, ki jih izvede nacionalni sklad s teh računov v eurih, ki so zaprti, pa niso upravičena do financiranja s strani Skupnosti.

Brez poseganja v katere koli druge finančne popravke lahko Komisija izvede finančne popravke, kakor je določeno v členu 49, v breme države upravičenke glede na njeno preteklo neizpolnjevanje zahtev za prenos upravljavskih pooblastil.

Člen 16

Preklic ali prekinitev akreditacije za operativne strukture

1.  Po tem, ko Komisija prenese upravljavska pooblastila, je nacionalni odredbodajalec odgovoren za spremljanje stalnega izpolnjevanja vseh zahtev, da se ohrani ta akreditacija, ter obvesti Komisijo in pristojnega uradnika za akreditacije o vsaki s tem povezani spremembi.

2.  Če katera od zahtev iz člena 11 ni ali ni več izpolnjena, nacionalni odredbodajalec prekliče ali prekine akreditacijo zadevne operativne strukture ter o tej odločitvi in razlogih zanjo takoj obvesti Komisijo in pristojnega uradnika za akreditacije.

Preden obnovi zadevno akreditacijo, se nacionalni odredbodajalec prepriča o tem, ali so navedene zahteve ponovno izpolnjene. To zagotovilo podpre revizijsko mnenje, kakor je navedeno v členu 13(2).

3.  V primerih, ko je akreditacija operativne strukture preklicana ali prekinjena, veljajo določbe iz tega odstavka.

Komisija v državo upravičenko ne nakazuje več sredstev, povezanih s programi ali dejavnostmi, ki jih izvajajo zadevne operativne strukture v obdobju, ko je akreditacija operativne strukture preklicana ali prekinjena.

Brez poseganja v katere koli druge finančne popravke lahko Komisija izvede finančne popravke, kakor je določeno v členu 49, v breme države upravičenke glede na njeno preteklo neizpolnjevanje zahtev in pogojev za prenos upravljavskih pooblastil.

Do financiranja ni upravičena nobena nova pravna obveznost, ki jo je sklenila zadevna operativna struktura v obdobju, ko akreditacija ne velja.

Nacionalni odredbodajalec je odgovoren za sprejetje primernih zaščitnih ukrepov glede izvršenih plačil ali podpisanih pogodb s strani zadevne operativne strukture.

Člen 17

Prekinitev ali preklic prenosa upravljavskih pooblastil

1.  Komisija spremlja skladnost z zahtevami, določenimi v členu 11.

2.  Ne glede na odločitev pristojnega uradnika za akreditacije, ali ohraniti, prekiniti ali preklicati akreditacijo nacionalnega odredbodajalca, ali na odločitev nacionalnega odredbodajalca, ali ohraniti, prekiniti ali preklicati akreditacijo operativne strukture, lahko Komisija kadar koli prekliče ali prekine prenos upravljavskih pooblastil, zlasti v primeru, ko katera koli od zahtev iz člena 11 ni ali ni več izpolnjena.

3.  V primerih, ko Komisija prekliče ali prekine prenos upravljavskih pooblastil, veljajo določbe iz tega odstavka.

Komisija prekine prenose sredstev v državo upravičenko.

Brez poseganja v katere koli druge finančne popravke lahko Komisija izvede finančne popravke, kakor je določeno v členu 49, v breme države upravičenke glede na njeno preteklo neizpolnjevanje zahtev za prenos upravljavskih pooblastil.

Komisija lahko v posebni odločbi Komisije določi druge posledice take prekinitve ali preklica.

Člen 18

Decentralizacija brez predhodnih kontrol Komisije

1.  Decentralizacija brez predhodnih kontrol Komisije je cilj za izvajanje vseh komponent IPA, kadar se pomoč izvaja decentralizirano v skladu s členom 10. Časovni okvir za dosego tega cilja je lahko različen, odvisno od zadevne komponente IPA.

2.  Preden se odpravijo predhodne kontrole, določene v odločbi Komisije o prenosu upravljavskih pooblastil, se Komisija prepriča o učinkovitem delovanju zadevnega sistema za upravljanje in nadzor v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in zadevne države.

3.  Komisija zlasti spremlja izvajanje časovnega načrta s strani države upravičenke, vključenega v finančni sporazum, kakor je določeno v členu 8(4)(c), ki lahko predloži postopno opuščanje različnih vrst predhodnih kontrol.

4.  Komisija ustrezno upošteva rezultate, ki jih država upravičenka doseže v tem okviru, zlasti pri zagotavljanju pomoči in v pogajalskem procesu.

Člen 19

Ukrepi proti goljufijam

1.  Države upravičenke zagotovijo preiskave in učinkovito ravnanje v primerih suma goljufije ali nepravilnosti ter zagotovijo delovanje mehanizma kontrole in poročanja, enakovrednega tistemu iz Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 ( 9 ). V primeru suma goljufije ali nepravilnosti je treba nemudoma obvestiti Komisijo.

2.  Poleg tega države upravičenke sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev in boj proti kakršni koli aktivni in pasivni korupciji v vsaki fazi postopka javnega naročanja ali postopka za dodelitev donacije ali med izvajanjem ustreznih pogodb.

Člen 20

Revizijska sled

Nacionalni odredbodajalec zagotovi, da so na razpolago vse zadevne informacije, da se ob vsakem času zagotovi dovolj podrobna revizijska sled. Te informacije vključujejo dokumentarna dokazila o avtorizaciji zahtevkov za plačilo, knjiženju in plačilu takih zahtevkov ter obdelavi predplačil, jamstev in dolgov.

Pododdelek 2

Strukture in organi

Člen 21

Določitev

1.  Država upravičenka določi naslednja telesa in organe:

2.  Država upravičenka zagotovi, da za telesa in organe iz točk (a) do (g) odstavka 1 velja primerno ločevanje nalog v skladu s členom 56(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3.  Komisija prenese upravljavska pooblastila na državo upravičenko v skladu s členom 14 te uredbe šele potem, ko so določeni in vzpostavljeni telesa in organi iz odstavka 1.

Člen 22

Funkcije in odgovornosti nacionalnega koordinatorja IPA

1.  Nacionalnega koordinatorja IPA imenuje država upravičenka. Je visok uradnik v vladi ali državni upravi države upravičenke, ki bo zagotovil splošno usklajevanje pomoči v skladu z Uredbo IPA.

2.  Njegove naloge so predvsem:

Člen 23

Funkcije in odgovornosti strateškega koordinatorja

1.  Strateškega koordinatorja imenuje država upravičenka, da zagotovi usklajevanje komponente regionalnega razvoja in komponente razvoja človeških virov, ki spada v pristojnost nacionalnega koordinatorja IPA. Strateški koordinator je subjekt znotraj državne uprave države upravičenke in ni neposredno povezan z izvajanjem zadevnih komponent.

2.  Naloge strateškega koordinatorja so predvsem:

Člen 24

Odgovornosti pristojnega uradnika za akreditacije

1.  Pristojnega uradnika za akreditacije imenuje država upravičenka. Je visok uradnik v vladi ali državni upravi države upravičenke.

2.  Pristojni uradnik za akreditacije je v skladu s členoma 12 in 15 pristojen za izdajanje, spremljanje in prekinitev ali preklic akreditacije nacionalnega odredbodajalca in nacionalnega sklada.

Člen 25

Funkcije in odgovornosti nacionalnega odredbodajalca

1.  Nacionalnega odredbodajalca imenuje država upravičenka. Je visok uradnik v vladi ali državni upravi države upravičenke.

2.  Naloge nacionalnega odredbodajalca so:

3.  Za namene odstavka 2(a) nacionalni odredbodajalec izpolnjuje zlasti naslednje naloge:

4.  Za namene odstavka 2(b) nacionalni odredbodajalec izpolnjuje zlasti naslednje naloge:

5.  Na podlagi odgovornosti, določenih v odstavkih 2(a) in (b) nacionalni odredbodajalec pripravi letno izjavo o zanesljivosti, kakor je določeno v členu 27.

Člen 26

Nacionalni sklad

Nacionalni sklad je telo na ravni ministrstva v državi upravičenki in ima osrednjo proračunsko pristojnost. Nacionalni sklad deluje kot zakladnica in je odgovoren za finančno upravljanje pomoči v skladu z Uredbo IPA v okviru odgovornosti nacionalnega odredbodajalca.

Odgovoren je zlasti za organiziranje bančnih računov, zahtevanje sredstev od Komisije, avtorizacijo prenosov sredstev, prejetih od Komisije, operativnim strukturam ali končnim upravičencem in za finančno poročanje Komisiji.

Člen 27

Izjava nacionalnega odredbodajalca o zanesljivosti

1.  V skladu s členom 25(5) nacionalni odredbodajalec da letno izjavo o upravljanju, ki ima obliko izjave o zanesljivosti, in se Komisiji predloži vsako leto do 28. februarja. Kopijo izjave o zanesljivosti predloži pristojnemu uradniku za akreditacije.

2.  Izjava o zanesljivosti temelji na dejanskem nadzoru sistema upravljanja in nadzora s strani nacionalnega odredbodajalca čez celo finančno leto.

3.  Izjava o zanesljivosti se oblikuje, kakor je opredeljeno v okvirnem sporazumu, in vključuje:

4.  Če potrdila, zahtevana v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3, niso na voljo, nacionalni odredbodajalec obvesti Komisijo o razlogih in morebitnih posledicah, pa tudi o ukrepih, sprejetih za izboljšanje stanja in zaščito interesov Skupnosti. Kopijo teh informacij predloži pristojnemu uradniku za akreditacije.

Člen 28

Funkcije in odgovornosti operativne strukture

1.  Za vsako komponento ali program IPA se vzpostavi operativna struktura, ki prevzame naloge upravljanja in izvajanja pomoči v skladu z Uredbo IPA.

Operativna struktura je telo ali skupina teles znotraj uprave države upravičenke.

2.  Operativne strukture so odgovorne za upravljanje in izvajanje zadevnega programa ali zadevnih programov v skladu z načelom dobrega poslovodenja. Za te namene izvaja vrsto funkcij, ki vključujejo:

3.  Vodje teles, ki sestavljajo operativno strukturo, so jasno določeni in so odgovorni za naloge, ki so njihovim telesom dodeljene v skladu s členom 11(3).

Člen 29

Naloge in odgovornosti revizijskega organa

1.  Revizijski organ, ki deluje neodvisno od vseh udeleženih v sistemih upravljanja in nadzora ter izpolnjuje mednarodno sprejete revizijske standarde, določi država upravičenka. Revizijski organ je odgovoren za preverjanje učinkovitega in dobrega delovanja sistemov upravljanja in nadzora.

2.  Revizijski organ bo na odgovornost svojega vodje predvsem:

Nadaljnje posebne zahteve za letni načrt revizijskega dela in/ali poročila in mnenja iz odstavka (b) se lahko določijo v sektorskih sporazumih ali sporazumih o financiranju.

Glede metodologije za revizijsko delo, poročila in revizijska mnenja, ki se zahtevajo v okviru tega člena, mora revizijski organ izpolnjevati mednarodne revizijske standarde, zlasti glede področij ocenjevanja tveganja, revizije pomembnosti in vzorčenja. Navedena metodologija se lahko dopolni z nadaljnjimi navodili in opredelitvami Komisije, zlasti v zvezi s primernim splošnim pristopom za vzorčenje, stopnje zanesljivosti in pomembnosti.

Člen 30

Nadaljnje spremljanje poročil revizijskega organa

1.  Po prejemu poročil in mnenj iz prve in druge alinee člena 29(2)(b) nacionalni odredbodajalec:

2.  Komisija se lahko odloči, da bo sama nadalje ukrepala glede na poročila in mnenja, na primer tako, da začne postopek za finančni popravek ali od države upravičenke zahteva, naj ukrepa, ter nacionalnega odredbodajalca in pristojnega uradnika za akreditacije obvesti o svoji odločitvi.

▼M1

Člen 31

Posebna telesa

V splošnem okviru, ki ga določajo strukture in organi iz člena 21, se lahko funkcije, opisane v členu 28, razvrstijo in dodelijo posebnim telesom znotraj ali zunaj operativnih struktur, katerim so bile prvotno dodeljene. To razvrščanje in dodeljevanje upošteva primerno delitev dolžnosti, ki jih nalaga Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002, in zagotavlja, da ima končno odgovornost za funkcije, opisane v navedenem členu, imenovana operativna struktura. Taka struktura se uradno zapiše v obliki pisnih sporazumov ter pridobi akreditacijo s strani nacionalnega odredbodajalca in prenos upravljanja s strani Komisije.

▼B

Oddelek 2

Druge oblike upravljanja

Člen 32

Strukture in organi za centralizirano ali skupno upravljanje

1.  V primeru centraliziranega ali skupnega upravljanja država upravičenka imenuje nacionalnega koordinatorja IPA, ki deluje kot predstavnik države upravičenke v odnosih s Komisijo. Zagotavlja, da se med Komisijo in državo upravičenko ohrani tesna povezava v zvezi s splošnim pristopnim procesom in predpristopno pomočjo EU v skladu z IPA.

Nacionalni koordinator IPA je odgovoren za usklajevanje sodelovanja države upravičenke v zadevnih čezmejnih programih tako z državami članicami kot z drugimi državami upravičenkami, pa tudi v nadnacionalnih, medregionalnih programih ali programih skupnega morskega bazena v okviru drugih instrumentov Skupnosti. Nacionalni koordinator lahko prenese naloge, povezane s to odgovornostjo, na koordinatorja čezmejnega sodelovanja.

2.  V primeru komponente čezmejnega sodelovanja država upravičenka določi in vzpostavi operativne strukture v skladu z določbami iz člena 139.

Člen 33

Strukture in organi za deljeno upravljanje

V primeru čezmejnih programov, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem z državo članico, se v eni od držav članic, ki sodeluje v čezmejnem programu, vzpostavijo naslednje strukture, kakor je določeno v členu 102:

POGLAVJE III

Finančni prispevki Evropske skupnosti

Člen 34

Upravičenost izdatkov

1.  V primeru decentraliziranega upravljanja, ne glede na akreditacije s strani pristojnega uradnika za akreditacije in nacionalnega odredbodajalca, podpisane pogodbe in dopolnila, nastali izdatki in plačila, ki jih izvršijo nacionalni organi, niso upravičeni do financiranja v okviru Uredbe IPA, preden Komisija upravljanja ne prenese na zadevne strukture in organe, razen če odstavek 2 določa drugače.

Končni datum za upravičenost izdatkov se določi v delu II ali v sporazumu o financiranju, če je potrebno.

2.  Tehnična pomoč za podporo vzpostavitve sistemov upravljanja in nadzora je lahko pred začetnim prenosom upravljanja upravičena, in sicer za izdatke, nastale po 1. januarju 2007.

▼M1

Objava razpisov za zbiranje predlogov ali javnih razpisov je tudi lahko upravičena pred začetnim prenosom upravljanja in po 1. januarju 2007, če se ta začetni prenos upravljanja izvede v roku, določenem v klavzuli o pridržku, ki se vstavi v zadevne dejavnosti ali razpise, in razen za komponento razvoja podeželja, če Komisija predhodno odobri zadevni dokument. Zadevni razpisi za zbiranje predlogov ali javni razpisi se lahko prekličejo ali spremenijo glede na odločitev o prenosu upravljanja.

3.  Naslednji izdatki v okviru Uredbe IPA niso upravičeni, razen ko je urejeno drugače v posebnih določbah vsake komponente IPA:

▼B

▼M2

▼B

4.  Izdatki, ki se financirajo po tej uredbi, se ne morejo financirati iz nobenega drugega naslova proračuna Skupnosti.

Člen 35

Obravnava prejemkov

1.  Prejemki za namene te uredbe vključujejo prihodke od dejavnosti, zaslužene v obdobju njenega sofinanciranja, od prodaje, najemnin, storitev, vpisnin/pristojbin ali druge enakovredne prejemke, razen:

2.  Kakor je opredeljeno v odstavku 1, prejemki predstavljajo prihodek, ki se odšteje od zneska upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. Najpozneje ob zaključitvi programa se taki prejemki odštejejo od upravičenih izdatkov zadevne dejavnosti v celoti ali sorazmerno, odvisno od tega, ali v celoti ali le delno izhajajo iz sofinanciranja dejavnosti.

3.  Ta člen se ne uporablja za:

▼M1

Člen 36

Lastništvo obresti

Kakršne koli obresti, nabrane na katerem koli eurskem računu, ki ga odpre nacionalni sklad v primeru decentraliziranega upravljanja, ostanejo last države upravičenke. Obresti, ki nastanejo ob financiranju programa s strani Skupnosti, se knjižijo izključno na navedeni program kot vir države upravičenke v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo ob končni zaključitvi programa.

▼B

Člen 37

Financiranje Skupnosti

1.  Finančni prispevki Skupnosti za izdatke v okviru večletnih ali letnih programov se določijo v skladu z dodelitvami, predlaganimi v večletnem orientacijskem finančnem okviru v skladu s členom 5 Uredbe IPA.

▼M1

2.  Vse dejavnosti, ki prejemajo pomoč v skladu z različnimi komponentami IPA, zahtevajo nacionalne prispevke in prispevke Skupnosti, razen ko je urejeno drugače v posebnih določbah vsake komponente IPA.

▼B

Člen 38

Intenzivnosti pomoči in stopnja prispevka Skupnosti

1.  Prispevek Skupnosti se izračuna glede na upravičene izdatke, kakor je določeno v delu II za vsako komponento IPA.

2.  Odločitve o financiranju o sprejetju večletnih ali letnih programov za vsako komponento IPA določijo najvišji okvirni znesek prispevka Skupnosti in posledično najvišjo stopnjo za vsako prednostno os.

POGLAVJE IV

Finančno upravljanje

Oddelek 1

Proračunske obveznosti

Člen 39

Načela

1.  Proračunska obveznost, ki ustreza znesku pravne obveznosti v obliki sporazuma o financiranju z zadevno državo upravičenko, se sprejme na podlagi odločitev o financiranju glede sprejetja letnih programov.

2.  Odločitve o sprejetju večletnih programov lahko zagotovijo zaključek večletnih pravnih obveznostih, ki imajo obliko sporazuma o financiranju z zadevno državo upravičenko.

Proračunska obveznost, ki ustreza znesku pravne obveznosti, se v takih primerih lahko porazdeli v letne tranše v obdobju več let, kadar odločitev o financiranju tako določa in ob upoštevanju večletnega orientacijskega finančnega okvira. Ustrezna odločitev o financiranju in sporazum o financiranju določita to razdelitev v ustreznih finančnih tabelah.

Oddelek 2

Pravila za decentralizirano upravljanje

Člen 40

Plačila

1.  Plačila prispevkov Skupnosti s strani Komisije se izvedejo v okviru razpoložljivih sredstev. Pri večletnih programih se vsako plačilo knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevne komponente IPA.

2.  Plačila se izvajajo v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in končnega plačila.

3.  Država upravičenka do 28. februarja vsako leto Komisiji pošlje napoved svojih verjetnih zahtevkov za plačilo za zadevno finančno leto in za naslednje finančno leto v povezavi z vsako komponento ali programom IPA. Komisija lahko po potrebi zaprosi za posodobitev napovedi.

4.  Izmenjava informacij glede finančnih transakcij med Komisijo ter organi in strukturami, navedenimi v členu 21, se po potrebi izvaja preko elektronskih medijev, pri čemer se uporabljajo postopki, dogovorjeni med Komisijo in državo upravičenko.

5.  Kombinirani skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 95 % prispevkov Skupnosti, kakor je določeno v finančni tabeli vsakega programa.

6.  Kadar se doseže zgornja meja iz odstavka 5, nacionalni odredbodajalec še naprej posreduje Komisiji vse potrjene izkaze o izdatkih ter informacije o izterjanih zneskih.

▼M1

7.  Zneski, določeni v programu, ki ga posreduje država upravičenka, v potrjenih izkazih o izdatkih, v zahtevkih za plačilo in v izdatkih, navedenih v izvedbenih poročilih, so izraženi v eurih. Države upravičenke pretvorijo zneske izdatkov, nastalih v nacionalni valuti, v eure in za to uporabijo mesečni računovodski tečaj eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi na računu nacionalnega sklada ali zadevne operativne strukture, kakor je primerno.

▼B

8.  Plačila Komisije v nacionalni sklad se izvedejo na eurski račun v skladu z določbami iz členov 41, 42, 43, 44 in 45 ter iz okvirnega sporazuma, sektorskega sporazuma ali sporazuma o financiranju. Za vsak zadevni program IPA ali za vsako komponento IPA, kakor je primerno, se odpre en eurski račun, ki se uporablja izključno za transakcije, povezane z navedenim programom ali komponento.

9.  Države upravičenke zagotovijo, da končni upravičenci prejmejo skupni znesek javnega prispevka pravočasno in v celoti. Posebna dajatev ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence, se ne odšteje.

10.  Izdatki se lahko krijejo iz sredstev Skupnosti, samo če jih ima in jih plača končni upravičenec. Izdatke, ki jih plačajo končni upravičenci, je treba utemeljiti s prejetimi računi ali računovodskimi dokumenti enakovredne dokazne vrednosti ali drugimi zadevnimi dokumenti, kadar v skladu s programom izdatek ne pomeni pomoči. Izdatke mora potrditi nacionalni odredbodajalec.

Člen 41

Sprejemljivost zahtevkov za plačila

Da lahko Komisija odobri zahtevek za plačilo, morajo biti izpolnjene minimalne zahteve, določene v členih 42(1), 43(1) in 45(1).

Člen 42

Predhodno financiranje

1.  V primeru zahtevka za predhodno plačilo so minimalne zahteve iz člena 41 naslednje:

2.  Predplačila predstavljajo določen odstotek prispevka Skupnosti za zadevni program, kakor je podrobno določeno v delu II te uredbe. V primeru večletnih programov se predhodno financiranje lahko razdeli na več finančnih let.

3.  Komisiji se povrne celoten znesek, nakazan za predhodno financiranje, če v roku petnajstih mesecev od datuma nakazila prvega dela predhodnega financiranja s strani Komisije ni bil poslan noben zahtevek za plačilo za zadevni program. Na prispevek Skupnosti za zadevni program taka povračila ne vplivajo.

4.  Zneski, izplačani v predhodnem financiranju, se poračunajo najpozneje ob zaključitvi programa. V času trajanja programa nacionalni odredbodajalec uporablja predplačila samo za plačilo prispevka Skupnosti za izdatke, nastale v skladu s to uredbo.

Člen 43

Vmesna plačila

1.  V primeru zahtevka za vmesno plačilo so minimalne zahteve iz člena 41 naslednje:

Če en ali več pogojev iz tega odstavka ni izpolnjenih, država upravičenka sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje stanja, kadar to zahteva Komisija in v roku, ki ga Komisija določi.

2.  Če se izkaže, da veljavna pravila niso bila upoštevana ali da so bila sredstva Skupnosti nepravilno uporabljena, lahko Komisija v skladu z določbami člena 46 državi upravičenki zmanjša ali začasno prekine vmesna plačila. Državo upravičenko mora ustrezno obvestiti.

3.  Pri prekinitvi ali zmanjšanju vmesnih plačil se upošteva načelo proporcionalnosti in ne vpliva na odločitve, ki se sprejmejo v zvezi s potrditvijo obračunov in finančnimi popravki.

Člen 44

Izračun plačil

Plačila se izračunajo na podlagi prispevka Skupnosti za financiranje zadevnih dejavnosti največ do zneska, dobljenega z uporabo stopnje sofinanciranja, določene za vsako prednostno os v odločitvi o financiranju glede upravičenih izdatkov, ob upoštevanju najvišjega prispevka Skupnosti, priloženega vsaki prednostni osi.

Člen 45

Končno plačilo

1.  V primeru končnega plačila velja rok, določen v členu 166 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, minimalne zahteve, navedene v členu 41, pa so naslednje:

2.  Tisti del proračunskih obveznosti za večletne programe, ki 31. decembra 2017 še niso zaključene in za katere dokumenti iz odstavka 1 niso poslani Komisiji do 31. decembra 2018, se avtomatično razveljavi.

Člen 46

Prekinitev plačil

1.  Komisija lahko v celoti ali delno prekine plačila, če:

2.  Državi upravičenki se ponudi možnost predstavitve stališč v dveh mesecih pred odločitvijo Komisije o prekinitvi v skladu z odstavkom 1.

3.  Komisija prekliče prekinitev, ko je država članica sprejela ustrezne ukrepe za izboljšanje pomanjkljivosti, nepravilnosti ali pomanjkanja jasnosti, kakor je navedeno v odstavku 1.

Če država upravičenka ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za preklic celotnega zneska ali dela zneska prispevka Skupnosti za program v skladu s členom 51.

Člen 47

Zaključitev programa

1.  Potem ko Komisija prejme zahtevek za končno plačilo, se šteje, da je program zaključen takoj, ko se zgodi eno od naslednjega:

▼M1

▼B

2.  Zaključitev programa ne posega v pravico Komisije, da pozneje naredi finančni popravek.

3.  Zaključitev programa ne vpliva na obveznosti države upravičenke, da v skladu s členom 48 še naprej hrani dokumente.

Člen 48

Hramba dokumentov

Vse dokumente, povezane z določenim programom, hrani država upravičenka najmanj tri leta po zaključitvi programa. To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnih postopkov bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

Člen 49

Finančni popravki

1.  Za zagotovitev, da se sredstva uporabljajo v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov v skladu s členom 53b(4) in členom 53c(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in kakor je natančno opredeljeno v okvirnem sporazumu ali sektorskem sporazumu, če ta obstaja.

2.  Razlogi za finančni popravek so lahko naslednji:

3.  Če Komisija meni, da je izdatki v okviru programov, ki jih zajema ta uredba, niso nastali skladno z veljavnimi pravili, se odloči, kateri zneski se izločijo iz financiranja Skupnosti.

4.  Izračun in določitev vseh takih popravkov ter povezanih izterjanih zneskov naredi Komisija na podlagi meril in postopkov, določenih v členih 51, 52 in 53. Druge določbe o finančnih popravkih, ki so bile določene v sektorskem sporazumu ali sporazumu o financiranju, se uporabljajo poleg te uredbe.

Člen 50

Finančne prilagoditve

▼M1

1.  Nacionalni odredbodajalec, ki ima prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti, naredi finančne prilagoditve v primerih ugotovljenih nepravilnosti ali malomarnosti pri dejavnostih ali programih, tako da v celoti ali delno ukine prispevek Skupnosti za zadevne dejavnosti ali programe. Nacionalni odredbodajalec upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo prispevka Skupnosti.

2.  V primeru nepravilnosti nacionalni odredbodajalec izterja prispevek Skupnosti, plačan končnemu upravičencu, v skladu z nacionalnimi postopki izterjave.

▼B

Člen 51

Merila za finančne popravke

1.  Komisija lahko izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti programu v primerih, navedenih v členu 49(2).

2.  Kadar se ugotovijo posamezni primeri nepravilnosti, Komisija upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek.

3.  Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva naravo in resnost nepravilnosti in/ali obseg ter finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora zadevnega programa.

Člen 52

Postopek za finančne popravke

1.  Pred sprejemom odločitve o finančnem popravku Komisija obvesti nacionalnega odredbodajalca o svojih začasnih ugotovitvah in zahteva, da v dveh mesecih predloži svoje stališče.

Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država upravičenka s pregledom zadevne dokumentacije možnost ugotoviti dejanski obseg nepravilnosti. V dogovoru s Komisijo lahko država upravičenka omeji svojo proučitev na ustrezen delež ali vzorec zadevne dokumentacije. Razen v upravičenih primerih je za to proučitev dovoljen rok največ dveh mesecev poleg dvomesečnega obdobja, navedenega v prvem pododstavku.

2.  Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v časovnih rokih, navedenih v odstavku 1, predloži država upravičenka.

3.  Komisija si prizadeva za sprejetje odločitve o finančnem popravku v šestih mesecih od začetka postopka, kakor je določeno v odstavku 1.

Člen 53

Povračilo

1.  Vsako povračilo, ki ga je treba izplačati splošnemu proračunu Evropske unije, se izvede pred rokom plačila v nalogu za izterjavo, izdelanem v skladu s členom 72 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.  Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka v svojih glavnih operacijah refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

Člen 54

Ponovna dodelitev prispevkov Skupnosti

1.  Sredstva iz prispevkov Skupnosti, preklicana v skladu s členom 49, se plačajo v proračun Skupnosti skupaj z obrestmi.

2.  Prispevek, ki je bil preklican ali izterjan v skladu s členom 50, se ne sme ponovno porabiti za dejavnost ali dejavnosti, ki so bile predmet izterjave ali popravka, niti kadar sta bila izterjava ali popravek izvedena zaradi sistemske nepravilnosti za obstoječe dejavnosti v okviru celote ali dela prednostne osi, na kateri je do te sistemske napake prišlo.

Oddelek 3

Pravila za centralizirano in skupno upravljanje

Člen 55

Plačila

1.  Plačila prispevkov Skupnosti s strani Komisije se izvedejo v okviru razpoložljivih sredstev.

2.  V skladu s členom 81 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se plačila izvedejo ob predložitvi dokazila, da je zadevna dejavnost v skladu z določbami Uredbe IPA, s to uredbo, pogodbo ali donacijo.

3.  Odobrena sredstva, potrebna za izdatke, kakor je navedeno v letnih programih, se dajo na razpolago z enim ali več spodaj naštetimi ukrepi: plačilom celotnega zneska, ki se dolguje; predhodnim financiranjem; enim vmesnim plačilom ali več; in plačilom razlike dolgovanega zneska.

4.  Plačila Komisije se izvršijo v eurih na eurski račun, če je le mogoče.

Člen 56

Zaključitev programa

1.  Program je zaključen, ko so zaključene vse pogodbe in donacije, ki se financirajo iz tega programa.

2.  Po prejemu končnega zahtevka za plačilo se pogodba ali donacija šteje za zaključeno, takoj kot se zgodi eden od dogodkov iz člena 47(1).

3.  Zaključitev pogodbe ali donacije ne posega v pravico Komisije, da pozneje naredi finančni popravek.

POGLAVJE V

Vrednotenje in spremljanje

Člen 57

Vrednotenje

1.  Namen vrednotenj je izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in skladnosti pomoči iz sredstev Skupnosti ter strategije in izvajanja programov.

▼M1

2.  Dokumenti večletnega okvirnega načrtovanja, kakor so opisani v členu 5, so predmet predhodnega vrednotenja, ki ga izvaja Komisija.

▼B

3.  Komisija lahko izvaja tudi strateška vrednotenja.

▼M1

4.  Programi so po potrebi predmet predhodnih vrednotenj, pa tudi vmesnih in/ali naknadnih vrednotenj, v skladu s posebnimi določbami, določenimi za vsako komponento IPA v delu II te uredbe in skladu s členom 21 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

▼M1 —————

▼M1

7.  Rezultati vrednotenja se upoštevajo pri ciklu načrtovanja in izvajanja.

▼B

8.  Komisija razvije metode vrednotenja, vključno s standardi kakovosti in uporabo objektivnih in merljivih kazalcev.

Člen 58

Spremljanje v primeru decentraliziranega upravljanja

▼M1

1.  V primeru decentraliziranega upravljanja država upravičenka v šestih mesecih po začetku veljavnosti prvega sporazuma o financiranju vzpostavi nadzorni odbor IPA v dogovoru z nacionalnim koordinatorjem IPA in Komisijo, da se zagotovi skladnost in usklajenost izvajanja komponent IPA.

▼B

2.  Nadzorni odbor IPA se prepriča o splošni učinkovitosti, kakovosti in skladnosti izvajanja vseh programov in dejavnosti za dosego ciljev, določenih v sporazumih o financiranju in v dokumentih o večletnem okvirnem načrtovanju. V ta namen se opira na elemente, ki jih predložijo sektorski nadzorni odbori, kakor je zagotovljeno v členu 59(3).

3.  Nadzorni odbor IPA predloži Komisiji, nacionalnemu koordinatorju IPA in nacionalnemu odredbodajalcu predloge za vse ukrepe za zagotovitev skladnosti in usklajenosti med programi in dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu z različnimi komponentami, ter za vse korektivne ukrepe za vse komponente, potrebne za zagotovitev uresničitve splošnih ciljev pomoči ter za povečanje splošne učinkovitosti. Lahko tudi daje predloge zadevnim sektorskim nadzornim odborom glede odločitev o katerih koli korektivnih ukrepih, da se zagotovi uresničitev ciljev programov in poveča učinkovitost pomoči, zagotovljene v skladu z zadevnimi programi ali komponento(-ami) IPA.

4.  Nadzorni odbor IPA sprejme svoj interni poslovnik skladno z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države upravičenke ter s pooblastili nadzornega odbora, ki ga določi Komisija.

5.  Določbe tega odstavka se uporabljajo, razen če pooblastila nadzornega odbora Komisije določajo drugače.

Nadzorni odbor IPA med svoje člane sprejme predstavnike Komisije, nacionalnega koordinatorja IPA, nacionalnega odredbodajalca, predstavnike operativnih struktur in strateškega koordinatorja.

Predstavnik Komisije in nacionalni koordinator IPA sopredsedujeta srečanjem nadzornega odbora IPA.

Nadzorni odbor IPA se sestane najmanj enkrat letno. Vmesni sestanki se tudi lahko skličejo zlasti na tematski osnovi.

Člen 59

Sektorski nadzorni odbori v primeru decentraliziranega upravljanja

▼M1

1.  Nadzornemu odboru IPA pomagajo sektorski nadzorni odbori, vzpostavljeni v okviru komponent IPA v šestih mesecih od začetka veljavnosti prvega sporazuma o financiranju v skladu s posebnimi določbami iz dela II. Sektorski nadzorni odbori se dodelijo programom ali komponentam. Po potrebi lahko vključujejo predstavnike civilne družbe.

▼B

2.  Vsak sektorski nadzorni odbor se prepriča o učinkovitosti in kakovosti izvajanja zadevnih programov in dejavnosti v skladu s posebnimi določbami, opredeljenimi za vsako komponento v delu II in za s tem povezane sektorske sporazume in/ali sporazume o financiranju. Odbor lahko predloge za odločitve o kakršnih koli korektivnih ukrepih za zagotovitev uresničitve ciljev programa in povečanje učinkovitosti zagotovljene pomoči pošlje Komisiji in nacionalnemu koordinatorju IPA, kopijo pa pošlje nacionalnemu odredbodajalcu.

3.  Sektorski nadzorni odbori poročajo nadzornemu odboru IPA. Nadzornemu odboru IPA zagotovijo zlasti informacije v zvezi z:

▼M1

Člen 60

Spremljanje v primeru centraliziranega in skupnega upravljanja

V primeru centraliziranega in skupnega upravljanja lahko Komisija sprejme vse ukrepe, za katere meni, da so potrebni za spremljanje zadevnih programov. V primeru skupnega upravljanja se ti ukrepi lahko izvedejo skupaj z zadevnimi mednarodnimi organizacijami. Nacionalni koordinator IPA lahko sodeluje pri dejavnostih spremljanja.

▼B

Člen 61

Letno poročilo in končno poročilo o izvajanju

1.  Operativne strukture oblikujejo sektorsko letno poročilo in sektorsko končno poročilo o izvajanju programov, za katere so odgovorne v skladu s postopki, opredeljenimi v delu II za vsako komponento IPA.

Sektorska letna poročila o izvajanju zajemajo finančno leto. Sektorska končna poročila o izvajanju zajemajo celotno obdobje izvajanja in lahko vključujejo zadnje sektorsko letno poročilo.

2.  Poročila iz odstavka 1 se pošljejo nacionalnemu koordinatorju IPA, nacionalnemu odredbodajalcu in Komisiji po tem, ko jih proučijo sektorski nadzorni odbori.

3.  Na podlagi poročil, navedenih v odstavku 1, nacionalni koordinator IPA Komisiji in nacionalnemu odredbodajalcu pošlje letna in končna poročila o izvajanju pomoči v okviru Uredbe IPA, potem ko jih prouči nadzorni odbor IPA.

4.  Letno poročilo o izvajanju, navedeno v odstavku 3, ki ga je treba poslati vsako leto do 31. avgusta in prvič v letu 2008, združuje različna sektorska letna poročila, ki se izdajo v okviru različnih komponent in vključujejo informacije o:

5.  Končno poročilo o izvajanju, kakor je navedeno v odstavku 3, zajema celotno obdobje izvajanja in lahko vključuje zadnje sektorsko letno poročilo, navedeno v odstavku 4.

POGLAVJE VI

Obveščanje, prepoznavnost

Člen 62

Informiranje in obveščanje javnosti

1.  V primeru centraliziranega in skupnega upravljanja informacije o programih in dejavnostih zagotovi Komisija, kateri po potrebi pomaga nacionalni koordinator IPA. V primeru decentraliziranega upravljanja in v vseh primerih za programe ali del programov v skladu s komponento čezmejnega sodelovanja, ki se ne izvaja v okviru deljenega upravljanja, država upravičenka in nacionalni koordinator IPA zagotavljata informacije o programih in dejavnostih ter o njih obveščata javnost. V primeru deljenega upravljanja države članice, države upravičenke in organ upravljanja, kakor je določeno v členu 103, zagotavljajo informacije o programih in dejavnostih ter o njih obveščajo javnost. Informacije so naslovljene na državljane in upravičence z namenom poudariti vlogo Skupnosti in zagotoviti preglednost.

▼M1

2.  V primeru decentraliziranega upravljanja so operativne strukture odgovorne za organizacijo objave seznama končnih upravičencev, nazivov dejavnosti in zneska sredstev Skupnosti, dodeljenih za dejavnosti. Zagotavljajo tudi, da je končni upravičenec obveščen o tem, da sprejetje financiranja pomeni tudi sprejetje dejstva, da so vključeni na objavljeni seznam končnih upravičencev. Vsi osebni podatki, vključeni v ta seznam, se obdelajo v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ).

▼B

3.  V skladu s členom 90 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 Komisija objavi zadevne informacije o pogodbah. Komisija objavi rezultate razpisnega postopka v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani EuropeAid in v vseh primernih medijih v skladu z veljavnimi razpisnimi postopki za zunanje ukrepe Skupnosti.

Člen 63

Prepoznavnost

1.  Komisija in zadevni nacionalni, regionalni ali lokalni organi države upravičenke se dogovorijo o skladnem nizu dejavnosti, da se v državi upravičenki dajo na voljo informacije o pomoči v okviru Uredbe IPA in se o njih obvesti javnost.

Postopki za izvajanje takih dejavnosti se določijo v sektorskem sporazumu ali sporazumu o financiranju.

2.  Za izvajanje dejavnosti iz odstavka 1 je pristojen končni upravičenec, financirajo pa se iz zneska, dodeljenega zadevnemu programu ali dejavnosti.

DEL II

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

KOMPONENTA POMOČI PRI PREHODU IN VZPOSTAVLJANJU INSTITUCIJ

POGLAVJE I

Predmet pomoči in upravičenost

Člen 64

Področja pomoči

1.  Pomoč v okviru te komponente se lahko dodeli državam upravičenkam zlasti na naslednjih področjih:

2.  Poleg področij iz odstavka 1 se lahko pomoč dodeli v okviru te komponente državam upravičenkam, naštetim v Prilogi II k Uredbi IPA, za naslednja področja:

▼M1

Komisija lahko odloči za vsak primer posebej, da v okviru te komponente odobri pomoč za zgornja področja državam upravičenkam, ki so navedene v Prilogi I k Uredbi IPA, katerim še niso bile dodeljene upravljavske pristojnosti iz člena 14.

▼B

Člen 65

Oblike pomoči

1.  Pomoč v okviru te komponente se lahko zagotovi zlasti z:

2.  Za države upravičenke, naštete v Prilogi II k Uredbi IPA, se lahko pomoč v okviru te komponente zagotovi tudi z ukrepi in dejavnostmi podobne narave tistim, predvidenim v okviru komponente regionalnega razvoja, razvoja človeških virov in razvoja podeželja, vključno z investicijskimi dejavnostmi.

3.  Pomoč se lahko uporabi tudi za poravnavo stroškov prispevka Skupnosti v mednarodnih misijah, pobudah ali organizacijah, ki delujejo v interesu države upravičenke, vključno z upravnimi stroški.

▼M5

4.  V okviru te komponente se lahko pomoč izvaja tudi s prispevkom v skrbniški sklad Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: prispevek v skrbniški sklad), ki je bil ustanovljen v skladu s členom 187 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), za uresničevanje ciljev iz zadevnih programov na ustreznem programskem področju.

▼B

Člen 66

Upravičenost izdatkov

1.  Izdatki v okviru te komponente so upravičeni, če so nastali po tem, ko so bili podpisani javna naročila, pogodbe in donacije, razen v primerih, izključno določenih v Uredbi (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.  Poleg pravil iz člena 34(3) naslednji izdatki niso upravičeni:

3.  Z odstopanjem od člena 34(3) se za vsak primer posebej odloči, ali so spodaj navedeni izdatki upravičeni:

▼M1

▼M4

▼B

Člen 67

Intenzivnosti pomoči in stopnja prispevka Skupnosti

1.  Za namene te komponente upravičeni izdatki, kakor je navedeno v členu 38(1), temeljijo na javnih izdatkih v primeru decentraliziranega upravljanja in na skupnih izdatkih v primeru centraliziranega in skupnega upravljanja.

2.  V primeru decentraliziranega upravljanja se za pomoč v okviru te komponente poleg splošnih pravil, določenih v členih 37 in 38, uporablja ta odstavek.

V primeru donacij se lahko od končnega upravičenca zahteva, da prispeva za upravičene stroške dejavnosti. V primeru naložbene dejavnosti prispevek Skupnosti ne presega ►M1  85 % ◄ javnih izdatkov, ostalih ►M1  15 % ◄ pa zagotavljajo javna sredstva države upravičenke. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih pa lahko prispevek Skupnosti presega ►M1  85 % ◄ javnih izdatkov.

Dejavnosti vzpostavljanja institucij zahtevajo določeno raven sofinanciranja s strani končnih upravičencev in/ali javnih sredstev v državi upravičenki. V ustrezno utemeljenih primerih pa se lahko dejavnosti vzpostavljanja institucij financirajo do 100 % iz sredstev Skupnosti.

Pomoč, zagotovljena z ukrepi upravnega sodelovanja, kakor je navedeno v členu 65(1)(a), se lahko 100 % financira iz sredstev Skupnosti.

3.  V primeru centraliziranega ali skupnega upravljanja Komisija določi stopnjo prispevka Skupnosti, ki lahko znaša do 100 % upravičenih izdatkov.

POGLAVJE II

Načrtovanje

Člen 68

Okvir za načrtovanje

▼M1

Pomoč v okviru te komponente je načeloma v obliki:

▼B

Člen 69

Nacionalni programi

▼M1

1.  Komisija sprejme nacionalne programe na podlagi predlogov, ki jih predloži država upravičenka, ki upošteva načela in prednostne naloge, določene v dokumentih večletnega okvirnega načrtovanja iz člena 5. Predlogi zlasti opredeljujejo prioritetne osi, ki jih je treba obravnavati v zadevni državi upravičenki, in lahko vključujejo področja pomoči, določena v členu 64.

2.  Predlogi držav upravičenk so izbrani na podlagi preglednih postopkov, vključno s posvetovanji zadevnih zainteresiranih strani pri oblikovanju predlogov.

3.  Vsako leto po razpravah med Komisijo in državo upravičenko o predlogih slednje država upravičenka Komisiji predloži podatke o projektih. Podatki o projektih jasno določajo prioritetne osi, predvidene dejavnosti in izbrane metode za njihovo izvajanje. Komisija glede na podatke o projektih pripravi predloge za financiranje.

▼B

4.  Predlogi za financiranje se sprejmejo z odločbo o financiranju v skladu s čelom 8.

5.  Sporazum o financiranju, kakor je predviden v členu 8, se sklene med Komisijo in državo upravičenko.

Člen 70

Sodelovanje v programih Skupnosti v okviru nacionalnih programov

1.  Pomoč se lahko dodeli za podporo sodelovanja držav upravičenk v programih Skupnosti. Sodelovanje se določi v nacionalnih programih.

2.  Skupna sredstva podpore Skupnosti za sodelovanje v programih Skupnosti ne presegajo omejitve, določene v nacionalnem programu.

3.  Sodelovanje države upravičenke v programih Skupnosti upošteva posebne pogoje, določene za vsak tak program v memorandumu o soglasju, ki ga skleneta Komisija in država upravičenka, v skladu s sporazumi o opredelitvi splošnih načel za sodelovanje držav upravičenk v programih Skupnosti. Vključuje določbe o skupnem znesku prispevka države upravičenke in zneska pomoči v okviru Uredbe IPA.

Člen 71

Sodelovanje v agencijah Skupnosti v okviru nacionalnih programov

1.  Pomoč se dodeli za podporo sodelovanja držav upravičenk v agencijah Skupnosti. Sodelovanje se določi v nacionalnih programih.

2.  Državo upravičenko se lahko povabi, da sodeluje na ad hoc podlagi pri delu različnih agencij Skupnosti. Stroški njihovega sodelovanja se lahko financirajo s pomočjo, odobreno v okviru Uredbe IPA, na podoben način kot s tisto, ki se uporablja za sodelovanje v programih Skupnosti.

Člen 72

Regionalni in horizontalni programi

1.  Komisija na podlagi zadevnih dokumentov večletnega okvirnega načrtovanja in ob posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi oblikuje regionalne in horizontalne programe, ki so v celoti skladni in usklajeni z nacionalnimi programi.

2.  Regionalni in horizontalni programi se oblikujejo za spodbujanje regionalnega sodelovanja in krepitev izmenjav med državami v državah upravičenkah ter za podporo pobudam, ki državo upravičenko spodbujajo k sodelovanju na področjih skupnega interesa.

▼M1

3.  Regionalni programi zajemajo države upravičenke na Zahodnem Balkanu. Programi so zlasti namenjeni pomiritvi, obnovi in političnem sodelovanju v regiji.

▼B

4.  Horizontalni programi zajemajo nekaj ali vse države upravičenke na področjih skupnega interesa, na katerih se lahko pomoč s takimi programi izvaja bolj učinkovito in ekonomično kot z nacionalnimi programi.

5.  V okviru regionalnih in horizontalnih programov se lahko pomoč dodeli na področjih, kot so pomoč za pripravo projektov, pomoč civilni družbi, carini, pomoč za mala in srednje velika podjetja, programi pomoči občinam in občinska infrastruktura, statistika, jedrska varnost, informacije in komunikacija.

POGLAVJE III

Izvajanje

Oddelek 1

Okvir za izvajanje in načela

Člen 73

Splošna načela

1.  Pomoč se v okviru te komponente dodeli preko centraliziranega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja v skladu s členom 53 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.  Cilj je decentralizirano upravljanje v primerih, ko gre za nacionalne programe.

▼M1

3.  Regionalne in horizontalne programe izvaja Komisija prek centralnega upravljanja ali s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami, kakor je določeno v členu 53(d) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

▼B

Člen 74

Struktura in organi v primeru centraliziranega in skupnega upravljanja

V primeru centraliziranega ali skupnega upravljanja je nacionalni koordinator IPA v skladu s členom 32 edina kontaktna oseba Komisije.

Člen 75

Struktura in organi v primeru decentraliziranega upravljanja

1.  V primerih decentraliziranega upravljanja v skladu s členom 22(2)(b), ko nacionalni koordinator IPA izvaja svoja pooblastila za načrtovanje te komponente na nacionalni ravni, ta izvaja naslednje naloge:

▼M1

▼B

►M1

 

V skladu s členom 28 operativno strukturo sestavljajo ena ali več izvedbenih agencij, ki se vzpostavijo v okviru državne uprave države upravičenke ali pod njenim neposrednim nadzorom.

 ◄

Nacionalni odredbodajalec po posvetovanju z nacionalnim koordinatorjem IPA imenuje odredbodajalce programa, ki bodo vodili izvajalske agencije.

Odredbodajalci programa so uradniki državne uprave države upravičenke. Odgovorni so za dejavnosti, ki jih izvajajo izvajalske agencije v skladu s členom 28.

3.  Odredbodajalci programov imenujejo uradnike v državni upravi za višje programske uradnike. V okviru splošne odgovornosti zadevnega programskega odredbodajalca višji programski uradniki izvajajo naslednje naloge:

Člen 76

Akreditacija operativne strukture in prenos upravljavskih pooblastil

1.  V primerih, ko nacionalna telesa v državah upravičenkah upravljajo sredstva Skupnosti v okviru Uredbe (EGS) št. 3906/89 ali Uredbe (ES) št. 2500/2001, preden začne veljati ta uredba, ta telesa (v nadaljnjem besedilu „obstoječa nacionalna telesa“) upravljajo sredstva v okviru komponente pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij, dokler Komisija ne sprejme odločitve o prenosu upravljavskih pooblastil.

2.  Obstoječa nacionalna telesa ne morejo v nobenem primeru več kot eno leto od začetka veljavnosti te uredbe upravljati sredstev v okviru komponente pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij, ne da bi bila nanje prenesena upravljavska pooblastila v okviru te uredbe.

3.  Komisija odloči, ali bo prenesla upravljavska pooblastila na obstoječa nacionalna telesa zlasti ob upoštevanju seznama odstopanj, predloženega v skladu z odstavkom 4, in odločitve, ki jo sprejme nacionalni odredbodajalec v skladu z odstavkom 5.

4.  Nacionalni odredbodajalec ob upoštevanju zahtev iz člena 11 opravi oceno operativne strukture, ki vključuje obstoječa nacionalna telesa. Nacionalni odredbodajalec na podlagi mnenja zunanjega revizorja, ki je funkcionalno neodvisen od vseh udeleženih v sistemih upravljanja in nadzora, oblikuje zlasti seznam vseh zahtev v okviru te uredbe, kakor je določeno v členu 11, katerih operativna struktura ne izpolnjuje.

Seznam odstopanj se pošlje Komisiji najpozneje štiri mesece po tem, ko ta uredba začne veljati.

5.  Kadar se šteje, da je neizpolnitev iz člena 4 skladna z učinkovitim in uspešnim delovanjem operativne strukture, lahko nacionalni odredbodajalec v okviru te uredbe akreditira zadevna telesa.

Najpozneje pet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošlje odločitev glede akreditacije zadevnih teles. Ta odločitev vključuje časovni načrt s časovno opredeljenimi cilji in določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo neizpolnitve, kakor je določeno v seznamu, navedenem v odstavku 4. Časovni načrt se določi v dogovoru s Komisijo.

6.  Kadar se šteje, da neizpolnitev iz člena 4 ni skladna z učinkovitim in uspešnim delovanjem operativne strukture, nacionalni odredbodajalec pripravi akreditacijo za zadevno operativno strukturo v skladu s členom 13.

7.  V primeru, da se Komisija odloči prenesti upravljavska pooblastila na obstoječa nacionalna telesa v okviru te uredbe, lahko z odločbo Komisije določi nadaljnje pogoje glede nacionalnih organov. V primeru nadaljnjih pogojev Komisija določi časovni okvir za izpolnjevanje zahtev s strani nacionalnih organov, da prenos upravljavskih pooblastil ostane veljaven. Odločba Komisije določi tudi seznam predhodnih kontrol, kakor je navedeno v členu 14(3).

8.  Ne glede na odločitev nacionalnega odredbodajalca lahko Komisija odloči, da ohrani, prekine ali prekliče prenos upravljavskih pooblastil kadar koli in za katero koli telo.

9.  Nacionalni odredbodajalec na vseh ravneh zagotovi, da država upravičenka da na voljo vse informacije, ki jih zahteva Komisija.

Člen 77

Načela izvajanja v primeru projektov TMIS

1.  Projekti TMIS se določijo v obliki donacij, pri čemer izbrane uprave držav članic privolijo, da bodo zagotovile zahtevano strokovno znanje v javnem sektorju, če se jim povrnejo ob tem nastali stroški.

V pogodbi je lahko predvidena dolgoročna premestitev uradnika, ki kot stalni svetovalec za TMIS polni delovni čas svetuje upravi države upravičenke.

Donacija za TMIS se določi v skladu z zadevnimi določbami dela I naslova VI o donacijah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

2.  Komisija oblikuje priročnik za TMIS, ki med drugim vsebuje tudi sistem fiksnih stopenj in cen za povračilo stroškov za strokovno znanje v javni upravi, ki ga nudijo izbrani organi javne uprave iz držav članic, in ga redno posodablja.

▼M1

Člen 78

Načela izvajanja v primeru sodelovanja v programih in agencijah Skupnosti

V primeru sodelovanja v programih in agencijah Skupnosti je izvajanje sestavljeno iz plačila dela finančnega prispevka države upravičenke, ki se financira v okviru IPA, za program in agencijo. Plačilo izvrši nacionalni sklad v primeru decentraliziranega upravljanja in ministrstva ali drugi javni organi v državi upravičenki v primeru centraliziranega upravljanja. V slednjem primeru Komisija ne opravi predhodnih plačil prispevkov Skupnosti.

▼B

Oddelek 2

Finančno upravljanje

Člen 79

Plačila v okviru decentraliziranega upravljanja

1.  Z odstopanjem od člena 40(6), ko je zgornja meja 95 % dosežena, nacionalni odredbodajalec predloži nov potrjen izkaz o izdatkih in informacije o izterjanih zneskih samo, ko zahteva plačilo preostanka.

2.  Predhodno financiranje načeloma znaša 50 % prispevka Skupnosti za zadevni program. Lahko se izplača v letnih obrokih. Obrok v višini 50 % se lahko poveča, če nacionalni odredbodajalec dokaže, da izračunani znesek ne bo pokril predhodnega financiranja pogodb in dotacij, podpisanih na nacionalni ravni.

3.  Znesek za predhodno financiranje se izračuna kot seštevek zneska, ocenjenega za vsako leto, in dejanskega zneska pogodbenih obveznosti v prejšnjih letih. Predhodno financiranje se plača šele, ko se objavi prvi javni razpis ali razpis za zbiranje predlogov, razen ko gre za financiranje sodelovanja v programih in agencijah Skupnosti.

4.  Plačila za sodelovanje v programih in agencijah Skupnosti lahko znašajo do 100 % prispevka Skupnosti v zvezi s tem sodelovanjem.

Člen 80

Hramba dokumentov

Z odstopanjem od odstavka 48 vse pisne zapise o celotnih javnih naročilih, dodelitvah donacij in sklenitvi pogodb v okviru te komponente hrani operativna struktura najmanj sedem let od plačila razlike zneska pogodbe.

Člen 81

Lastništvo obresti

Z odstopanjem od člena 36 se obresti, ki so nastale pri financiranju programa s strani Skupnosti, prijavijo Komisiji vedno, kadar se zahtevek za plačilo predloži Komisiji.

Oddelek 3

Vrednotenje in spremljanje

▼M1

Člen 82

Vrednotenje

1.  Programi v okviru komponente pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij so predmet predhodnih ter vmesnih in/ali naknadnih vrednotenj v skladu s členom 57.

2.  Pred prenosom upravljavskih pooblastil na državo upravičenko Komisija opravi vsa vrednotenja.

Po prenosu upravljavskih pooblastil je za izvajanje vmesnih vrednotenj po potrebi pristojna država upravičenka, ne glede na pravico Komisije, da izvaja priložnostna vmesna vrednotenja programov, za katere meni, da so potrebna.

Odgovornost za predhodna in naknadna vrednotenja ohranja Komisija tudi po prenosu upravljavskih pooblastil na državo upravičenko ne glede na pravico države upravičenke, da izvaja vrednotenja, ki se ji zdijo potrebna.

3.  V skladu s členom 22 Uredbe IPA se zadevna poročila vrednotenja pošljejo odboru IPA v razpravo.

▼B

Člen 83

Spremljanje

1.  V primeru decentraliziranega upravljanja v skladu s členom 59 nacionalni koordinator IPA ustanovi sektorski nadzorni odbor za komponento pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij (v nadaljnjem besedilu „odbor PPVI“).

2.  Odbor PPVI se sestane najmanj dvakrat letno na pobudo države upravičenke ali Komisije. Odbor oblikuje svoj interni poslovnik skladno z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države upravičenke ter s pooblastili sektorskega nadzornega odbora, ki ga določi Komisija. Poslovnik sprejme v dogovoru z nacionalnim koordinatorjem IPA, nacionalnim odredbodajalcem in nadzornim odborom IPA.

3.  Odboru PPVI predseduje nacionalni koordinator IPA. Med člane odbora se sprejme nacionalnega odredbodajalca, programske odredbodajalce in, kjer je primerno, druge predstavnike operativne strukture, predstavnike Komisije, ter tudi, kjer je primerno, predstavnike mednarodnih finančnih institucij in civilne družbe, ki jih država upravičenka imenuje v dogovoru s Komisijo.

4.  V skladu s členom 59(2) se odbor PPVI prepriča o učinkovitosti in kakovosti programov in zadevnih dejavnosti, zlasti glede:

5.  Odbor PPVI spremlja vse tekoče programe v okviru te komponente. V primeru naložbenih dejavnosti, prenosa sredstev ali privatizacij država upravičenka spremlja programe do njihove zaključitve in odbor PPVI uradno obvesti o vseh spremembah rezultatov teh programov, ki znatno vplivajo na njihov učinek, trajnost ali odgovornost.

6.  Odboru PPVI lahko pomagajo sektorski nadzorni pododbori, ki jih država upravičenka določi za spremljanje programov in dejavnosti te komponente, združenih po nadzornih sektorjih. Pododbori poročajo odboru PPVI. Pododbori oblikujejo in sprejmejo svoje interne poslovnike v skladu s pooblastili, ki jih določi Komisija.

Člen 84

Sektorsko letno in končno poročilo o izvajanju

1.  V primeru decentraliziranega upravljanja operativna struktura pošlje Komisiji, nacionalnemu koordinatorju IPA in nacionalnemu odredbodajalcu sektorsko letno poročilo vsako leto do 30. junija.

2.  Sektorsko končno poročilo se Komisiji, nacionalnemu koordinatorju IPA in nacionalnemu odredbodajalcu predloži najpozneje 6 mesecev po zaključitvi programa. Sektorsko končno poročilo zajema celotno obdobje izvajanja in vključuje zadnje sektorsko letno poročilo.

3.  Sektorska poročila prouči odbor PPVI, preden se jih predloži Komisiji, nacionalnemu koordinatorju IPA in nacionalnemu odredbodajalcu.

4.  Sektorska poročila vsebujejo naslednje informacije:

NASLOV II

KOMPONENTA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA

POGLAVJE I

Predmet pomoči in upravičenost

Člen 85

Dodatne opredelitve pojmov za komponento čezmejnega sodelovanja

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 za namen tega naslova pojem „sodelujoče države“ pomeni države članice in/ali države upravičenke, ki sodelujejo v čezmejnem programu v okviru te komponente.

Člen 86

Področja in oblike pomoči

1.  Komponenta čezmejnega sodelovanja bo zagotovila pomoč za naslednje:

2.  Cilj pomoči Skupnosti iz odstavka 1 je okrepitev čezmejnega sodelovanja s skupnimi lokalnimi in regionalnimi pobudami v povezavi z zunanjo pomočjo ter cilji ekonomske in socialne kohezije. Sodelovanje zlasti sledi enemu ali več naslednjim širšim ciljem:

3.  Za cilje iz odstavka 2 si lahko zlasti prizadeva:

▼M1

4.  Komponenta čezmejnega sodelovanja lahko po potrebi tudi podpira sodelovanje upravičenih regij države upravičenke v nadnacionalnih in medregionalnih programih v okviru cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja strukturnih skladov in v programih večstranskega morskega bazena v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ). Pravila, ki urejajo sodelovanje držav upravičenk v navedenih programih, se po potrebi oblikujejo v zadevnih programskih dokumentih in zadevnih sporazumih o financiranju.

▼B

Člen 87

Partnerstvo

Določbe člena 11(1) in (2) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 ( 13 ) se uporabljajo smiselno za države članice in države upravičenke v okviru čezmejnega sodelovanja iz člena 86(1).

Člen 88

Ozemeljska upravičenost

1.  Za namene čezmejnega sodelovanja iz člena 86(1)(a) so območja, upravičena do financiranja, naslednja:

Takoj, ko ta uredba začne veljati, Komisija sprejme seznam upravičenih regij v Skupnosti in državah upravičenkah. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.  Za namene čezmejnega sodelovanja iz člena 86(1)(b) so območja, upravičena do financiranja, naslednja:

Seznam upravičenih regij se vključi v zadevne čezmejne programe iz člena 94.

3.  Za namene sodelovanja v programih, navedenih v členu 86(4), se upravičene regije držav upravičenk določijo v zadevnem programskem dokumentu, če je primerno.

Člen 89

Upravičenost izdatkov

1.  Izdatki v okviru te komponente so upravičeni, če so dejansko bili plačani med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom tretjega leta po zadnji proračunski obveznosti za dejavnosti ali del dejavnosti, izvedene v državi članici, in so nastali po podpisu sporazuma o financiranju za dejavnosti ali del dejavnosti, izvedene v državi upravičenki.

2.  Poleg pravil iz člena 34(3) naslednji izdatki niso upravičeni:

▼M1 —————

▼B

3.  Z odstopanjem od člena 34(3) so upravičeni tudi naslednji izdatki:

▼M1

▼M2

Operativni stroški, vključno s stroški najema, ki se nanašajo izključno na obdobje sofinanciranja dejavnosti.

▼B

4.  Razen tehnične pomoči za čezmejni program iz člena 94 so upravičeni naslednji izdatki, ki jih plačajo javni organi za pripravo ali izvajanje dejavnosti:

Zadevni javni organ končnemu upravičencu zaračuna stroške iz točke (a) tega odstavka ali potrdi te stroške na podlagi dokumentov z enako dokazno vrednostjo, ki omogočajo opredelitev dejanskih stroškov, ki jih je ta organ plačal za to dejavnost.

Stroški iz točke (b) tega odstavka se potrdijo z dokumenti, ki omogočajo opredelitev dejanskih stroškov, ki jih plačajo zadevni javni organi za navedeno dejavnost.

5.  Brez poseganja v določbe odstavkov 1 do 4 lahko države, ki sodelujejo v čezmejnih programih, določijo nadaljnja pravila o upravičenosti izdatkov.

Člen 90

Intenzivnosti pomoči in stopnja prispevka Skupnosti

1.  Za namene te komponente upravičeni izdatki, kakor so navedeni v členu 38(1), temeljijo na javnih izdatkih ali na skupnih izdatkih, kakor so se dogovorile sodelujoče države in je določeno v čezmejnem programu.

2.  Prispevek Skupnosti za čezmejne programe na ravni prioritetne osi ne presega zgornje meje 85 % upravičenih izdatkov.

3.  Prispevek Skupnosti za vsako prioritetno os ni manjši od 20 % upravičenih izdatkov.

4.  Od višje stopnje sofinanciranja ima koristi samo tista dejavnost, povezana z zadevno prednostno osjo.

5.  V obdobju upravičenosti, navedenem v odstavku 1 člena 89, poleg določb iz člena 34(4):

6.  Javna pomoč, dodeljena v okviru čezmejnih programov, spoštuje zgornje meje za državno pomoč pri državni pomoči podjetjem v smislu člena 87 Pogodbe.

POGLAVJE II

Načrtovanje

Oddelek 1

Programi

Člen 91

Priprava in potrditev čezmejnih programov

1.  Pomoč za čezmejno sodelovanje iz člena 86(1) se načeloma dodeli v okviru večletnih programov za čezmejno sodelovanje (v nadaljnjim besedilu „čezmejni programi“).

2.  Čezmejni programi se izdelajo za vsako mejo ali skupino meja na ravni NUTS 3, če klasifikacija NUTS ni na voljo, pa za enakovredna območja.

3.  Vsak čezmejni program skupaj izdelajo sodelujoče države v sodelovanju s partnerji, navedenimi v členu 11 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

4.  Sodelujoče države Komisiji skupaj predložijo predlog čezmejnega programa, ki vsebuje vse elemente iz člena 94.

5.  Komisija oceni predlagani čezmejni program, da ugotovi, ali vsebuje vse elemente iz člena 94 in ali prispeva k ciljem in prednostnim nalogam zadevnega(-ih) dokumenta(-ov) večletnega okvirnega načrtovanja iz člena 5.

Če Komisija meni, da čezmejni program ne vsebuje vseh elementov iz člena 94 ali ne prispeva k ciljem in prednostnim nalogam dokumenta(-ov) večletnega okvirnega načrtovanja, lahko zaprosi sodelujoče države za vse potrebne dodatne informacije in, če je to primerno, za ustrezne popravke predlaganega programa.

6.  Komisija s sklepom sprejme čezmejni program.

Člen 92

Sporazumi o financiranju

1.  Za čezmejne programe glede sodelovanja iz člena 86(1)(a) se večletni sporazumi o financiranju sklenejo med Komisijo in vsako državo upravičenko, ki sodeluje v programu, na podlagi sklepa iz člena 91(6).

▼M1

Kadar se čezmejni program izvaja v okviru nadnacionalnih ureditev iz člena 99, se letni ali večletni sporazumi o financiranju sklenejo med Komisijo in vsako državo upravičenko, ki sodeluje v programu. Vsak tak sporazum o financiranju zajema prispevek Skupnosti za zadevno državo upravičenko in zadevna leta, kakor je določeno v načrtu za financiranje iz člena 99(2).

2.  Za čezmejne programe glede sodelovanja iz člena 86(1)(b) se letni ali večletni sporazumi o financiranju sklenejo med Komisijo in vsako državo upravičenko, ki sodeluje v programu, na podlagi sklepa iz člena 91(6). Vsak tak sporazum o financiranju zajema prispevek Skupnosti za zadevno državo upravičenko in zadevna leta, kakor je določeno v načrtu za financiranje iz drugega pododstavka člena 94(2).

▼B

Člen 93

Spremembe čezmejnih programov

1.  Na pobudo sodelujočih držav ali Komisije v dogovoru s sodelujočimi državami se čezmejni programi lahko ponovno pregledajo in se po potrebi spremeni preostanek programa v enem ali več naslednjih primerih:

2.  Komisija s sklepom sprejme spremenjene čezmejne programe in v skladu s tem se sklene(-jo) nov(-i) sporazum(-i) o financiranju, kakor je navedeno v členu 92. Kadar je primerno, se uporabljajo določbe člena 9(3) Uredbe IPA.

Člen 94

Vsebina čezmejnih programov

1.  Vsak čezmejni program vsebuje naslednje informacije:

2.  Poleg tega čezmejni programi za sodelovanje, navedeno v členu 86(1)(a), vsebujejo enotni finančni načrt, zasnovan na večletnem orientacijskem finančnem okviru brez členitve po sodelujočih državah, ki vsebuje tabelo, v kateri sta za vsako leto, zajeto v večletnih orientacijskih finančnih okvirih, in za vsako prednostno os določena znesek prispevka Skupnosti in njegova stopnja, pa tudi znesek, ki ga financirajo nacionalni organi.

Čezmejni programi za sodelovanje, navedeno v členu 86(1)(b), vsebujejo finančni načrt, zasnovan na večletnem orientacijskem finančnem okviru, ki vsebuje tabelo za vsako sodelujočo državo, v kateri sta za vsako leto, zajeto v večletnih orientacijskih finančnih okvirih, in za vsako prednostno os, določena znesek prispevka Skupnosti in njegova stopnja, če je primerno pa tudi znesek, ki ga financirajo nacionalni organi.

Oddelek 2

Dejavnosti

Člen 95

Izbira dejavnosti

1.  Čezmejni programi financirajo skupne dejavnosti, ki jih skupaj izberejo sodelujoče države z enotnim razpisom za zbiranje predlogov, ki zajema celotno upravičeno področje.

▼M1

Sodelujoče države lahko določijo tudi skupne dejavnosti, ki se spadajo v razpis za zbiranje predlogov. V tem primeru se skupna dejavnost posebej navede v čezmejnem programu ali, če je skladen s prednostnimi nalogami ali ukrepi čezmejnega programa, se opredeli kadar koli po sprejetju programa z odločitvijo, ki jo sprejme skupni nadzorni odbor iz člena 110 ali člena 142.

▼B

2.  Dejavnosti, izbrane za čezmejne programe, vključujejo končne upravičence iz vsaj dveh sodelujočih držav, ki sodelujejo na najmanj enega od naslednjih načinov za vsako dejavnost: skupna priprava, skupno izvajanje, skupno osebje in skupno financiranje.

▼M1

3.  Za čezmejne programe za sodelovanja iz člena 86(1)(a) izbrane dejavnosti vključujejo končne upravičence za najmanj eno od sodelujočih držav članic in eno od sodelujočih držav upravičenk.

▼B

4.  Izbrane dejavnosti, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se lahko izvajajo v samo eni državi, če zagotavljajo jasne čezmejne koristi.

5.  Vsak program oblikuje pravila o upravičenosti za izbor dejavnosti, ki preprečujejo podvajanje prizadevanj med različnimi čezmejnimi programi tako v okviru IPA kot tudi drugih instrumentov Skupnosti.

▼M1

Člen 96

Odgovornosti glavnega upravičenca in drugih končnih upravičencev

1.  Za čezmejne programe za sodelovanje iz člena 86(1)(a) pred predložitvijo predloga projekta končni upravičenci projekta med seboj določijo glavnega upravičenca. Glavni upravičenec se ustanovi v eni izmed sodelujočih držav in prevzame naslednje odgovornosti:

2.  Za čezmejne programe za sodelovanje iz člena 86(1)(a), ki se izvajajo v okviru predhodnih ureditev, določenih v členu 99:

Glavni upravičenci sodelujočih držav članic in držav upravičenk zagotovijo tesno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti.

3.  Za čezmejne programe za sodelovanje iz člena 86(1)(b) pred predložitvijo predloga dejavnosti končni upravičenci dejavnosti v vsaki sodelujoči državi upravičenki med seboj določijo glavnega upravičenca. Glavni upravičenec se ustanovi v zadevni sodelujoči državi upravičenki in prevzame odgovornosti iz točk (a) do (d) odstavka 1 za del dejavnosti, ki se izvaja v zadevni državi.

Glavni upravičenci sodelujočih držav upravičenk zagotovijo tesno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti.

4.  Vsak končni upravičenec, ki sodeluje pri dejavnosti, prevzame odgovornost za kakršno koli nepravilnost glede izdatkov, ki jih je prijavil.

▼B

Člen 97

Posebni pogoji glede lokacije projekta

1.  V ustrezno utemeljenih primerih lahko Skupnost financira izdatke, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti ali delov dejavnosti, do 20 % zneska prispevka Skupnosti za čezmejni program v regijah NUTS ravni 3, če klasifikacija NUTS ni na voljo, pa na enakovrednih območjih, ki neposredno mejijo na upravičena območja za ta program. V izjemnih primerih se lahko po dogovoru med Komisijo in sodelujočimi državami ta fleksibilnost razširi na območja NUTS ravni 2, če klasifikacija NUTS ni na voljo, pa na enakovredna območja, na katerih se nahajajo upravičena območja.

▼M1

Na ravni projekta so lahko v izjemnih primerih izdatki, ki so nastali zunaj področja programa, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku, upravičeni, če bi projekt svoje cilje lahko dosegel le z navedenim izdatkom.

▼B

2.  Sodelujoče države v vsakem programu zagotovijo zakonitost in pravilnost teh izdatkov.

Izbor dejavnosti zunaj upravičenih območij, kakor je navedeno v odstavku 1, potrdijo:

POGLAVJE III

Izvajanje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 98

Načini izvajanja

1.  Programe v okviru čezmejnega sodelovanja iz člena 86(1)(a) načeloma izvajajo organi iz člena 102, odgovorni za izvajanje čezmejnega programa v sodelujočih državah članicah in državah upravičenkah, v okviru deljenega upravljanja z državami članicami.

V ta namen morajo biti države članice in države upravičenke, ki sodelujejo v čezmejnem programu, sposobne izvajati celotni program na celotnem upravičenem ozemlju v skladu z določbami iz oddelka 2 tega poglavja.

Pred sprejetjem čezmejnega programa lahko Komisija v skladu s členom 91(6) od sodelujočih držav zahteva kakršne koli podatke, ki se ji zdijo potrebni za ugotovitev, ali so organi iz člena 102 zmožni izpolnjevati obveznosti, določene v oddelku 2 tega poglavja.

Če države članice in države upravičenke, ki sodelujejo v čezmejnem programu, še niso pripravljene za izvajanje celotnega programa v skladu s temi pravili, se uporablja prehodna ureditev, določena v členu 99.

2.  V okviru čezmejnega sodelovanja iz člena 86(1)(b) se programi izvajajo v okviru centraliziranega ali decentraliziranega upravljanja v skladu s členom 53 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, in sicer s Komisijo oziroma nacionalnim odredbodajalcem in operativnimi strukturami v vsaki sodelujoči državi, odgovorni za izvajanje programa v tej državi.

V zvezi s tem se čezmejno sodelovanje izvaja v skladu z določbami iz oddelka 3 tega poglavja.

Kar zadeva čezmejno sodelovanje iz člena 86(1)(b), je cilj vseh držav upravičenk decentralizirano upravljanje.

Člen 99

Prehodna ureditev

1.  Kar zadeva čezmejno sodelovanje iz člena 86(1)(a) v primeru, da sodelujoče države še niso pripravljene za izvajanje celotnega čezmejnega programa z deljenim upravljanjem z državami članicami v skladu z določbami iz oddelka 2 tega poglavja, se program izvaja v skladu s prehodno ureditvijo, določeno v tem členu.

2.  Finančni načrt, vključen v čezmejni program iz prvega pododstavka člena 94(2), vsebuje:

3.  Del čezmejnega programa, ki zadeva sodelujoče države članice, se izvaja v skladu z določbami iz oddelka 2 tega poglavja.

Del čezmejnega programa, ki zadeva sodelujoče države upravičenke, se izvaja v skladu z določbami iz oddelka 3 tega poglavja, razen člena 142. Uporabljajo se določbe, ki zadevajo skupni nadzorni odbor iz člena 110.

4.  V izvedbenih predpisih, vključenih v čezmejni program, kakor je navedeno v členu 94(1)(h), se pravila, ki veljajo za sodelujoče države članice, in tista, ki veljajo za sodelujoče države upravičenke, razlikujejo.

5.  Po izboru skupnih dejavnosti v skladu z določbami iz člena 95 organ upravljanja dodeli donacijo glavnemu upravičencu sodelujočih držav članic.

V primeru decentraliziranega upravljanja operativne strukture v sodelujočih državah upravičenkah dodelijo donacije glavnim upravičencem iz teh držav.

V primeru centraliziranega upravljanja Komisija dodeli donacijo glavnemu upravičencu iz vsake sodelujoče države upravičenke.

Člen 100

Prenehanje prehodne ureditve

1.  Ko so sodelujoče države pripravljene na prehod na izvajanje v okviru deljenega upravljanja v skladu z odstavkom 1 člena 98, Komisiji predložijo revidiran čezmejni program, ki vsebuje enotni finančni načrt, zasnovan na večletnem orientacijskem finančnem okviru za naslednja tri leta, skupaj z revidiranim opisom sistemov upravljanja in nadzora ter revidiranim poročilom in mnenjem v skladu s členom 117.

Komisija ponovno prouči čezmejni program in oceni dokumente, predložene v skladu s členom 117. Odloči se, ali bo sprejela novo odločbo o spremembi programa, tako da se ta lahko izvaja v okviru ureditve iz člena 98(1).

2.  Proračunske obveznosti za del programa, ki zadeva sodelujoče države upravičenke in ki so bile sprejete med prehodno ureditvijo, se še naprej izvajajo v skladu z določbami iz člena 99.

Oddelek 2

Čezmejni programi med državami upravičenkami in državami članicami

Pododdelek 1

Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 101

Splošna načela

Sistemi upravljanja in nadzora čezmejnih programov, ki jih vzpostavijo sodelujoče države, zagotavljajo:

Člen 102

Določitev organov

1.  Države, ki sodelujejo v čezmejnem programu, določijo enotni organ upravljanja, enotni organ za potrjevanje in enotni revizijski organ s sedežem v eni od držav članic, ki sodelujejo v čezmejnem programu. Organ za potrjevanje prejme plačila Komisije in jih praviloma izplača glavnemu upravičencu v skladu z določbami iz člena 104.

Organ upravljanja po posvetu z državami, ki sodelujejo v programu, vzpostavi skupni tehnični sekretariat. Ta pomaga organu upravljanja in skupnemu nadzornemu odboru iz člena 110 ter, kjer je primerno, revizijskemu organu in organu za potrjevanje pri opravljanju njihovih dolžnosti.

Skupni tehnični sekretariat lahko ustanovi območne enote v drugih sodelujočih državah.

2.  Revizijskemu organu za čezmejni program pri opravljanju dolžnosti, določenih v členu 105, pomaga skupina revizorjev, v kateri je po en predstavnik vsake države, ki sodeluje v čezmejnem programu. Skupina revizorjev se ustanovi najpozneje v treh mesecih od odločitve o odobritvi čezmejnega programa. Skupina sestavi svoj lastni poslovnik. Predseduje ji revizijski organ čezmejnega programa.

Sodelujoče države lahko soglasno sklenejo, da je revizijski organ pooblaščen za neposredno opravljanje dolžnosti iz člena 105 na celotnem območju, ki ga pokriva program, ne da bi bila potrebna skupina revizorjev, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku.

Revizorji so neodvisni od nadzornega sistema iz člena 108.

3.  Vsaka država, ki sodeluje v čezmejnem programu, določi predstavnike, ki bodo sodelovali v skupnem nadzornem odboru iz člena 110.

4.  Kadar eno ali več nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje izvaja posredniško telo, se ustrezna ureditev uradno evidentira v pisni obliki.

Za to posredniško telo se uporabljajo določbe o organu upravljanja, revizijskem organu in organu za potrjevanje iz te uredbe.

Člen 103

Naloge organa upravljanja

1.  Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje čezmejnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega upravljanja in zlasti za:

▼M1

▼B

2.  Organ upravljanja določi izvedbeno ureditev vsake dejavnosti, kadar je to primerno, v dogovoru z glavnim upravičencem.

Člen 104

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje čezmejnega programa je pristojen zlasti za:

▼M1

▼B

Člen 105

Naloge revizijskega organa

1.  Revizijski organ čezmejnega programa je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje ter je odgovoren predvsem za:

2.  Revizijski organ zagotovi, da je revizija opravljena po mednarodnih revizijskih standardih.

3.  Če revizije in nadzori iz točk (a) in (b) odstavka 1 izvaja telo, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da ima to telo ustrezno funkcionalno neodvisnost.

4.  Če pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora ali stopnja ugotovljenih nepravilnih izdatkov ne dovoljujejo predložitve mnenja brez pridržka za letno mnenje iz točke (c) odstavka 1 ali iz izjave o zaključitvi iz točke (d) odstavka 1, revizijski organ navede razloge za to ter oceni obseg težave in njen finančni vpliv.

Člen 106

Revizijska sled

Za namene revizije iz člena 105(1)(b) se revizijska sled šteje za ustrezno, če za zadevni čezmejni program izpolnjuje naslednja merila:

Člen 107

Revizije dejavnosti

1.  Revizije iz člena 105(1)(b) se izvajajo vsakih dvanajst mesecev od 1. julija leta po sprejetju čezmejnega programa na vzorcu dejavnosti, izbranem na podlagi metode, ki jo v dogovoru s Komisijo določi ali potrdi revizijski organ.

Revizije se izvedejo na kraju samem na podlagi dokumentacije in evidenc, ki jih hrani končni upravičenec.

Sodelujoče države v obdobju izvajanja zagotovijo ustrezno porazdelitev teh revizij.

2.  Pri revizijah se preveri, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.  Kadar so ugotovljene težave po naravi videti sistemske in zato vključujejo tveganje za druge dejavnosti v okviru čezmejnega programa, revizijski organ zagotovi, da se izvede dodaten pregled, vključno z dodatnimi revizijami, kadar je to potrebno, da se določi obseg teh težav. Ustrezni organi sprejmejo potrebne preventivne in popravne ukrepe.

4.  Najmanj 5 % skupnih izdatkov, ki jih navedejo glavni upravičenci in so v končnem izkazu o izdatkih, predloženem Komisiji, se pred zaključitvijo čezmejnega programa revidira v skladu z odstavkom 2.

Člen 108

Sistem nadzora

1.  Za odobritev izdatkov vsaka sodelujoča država vzpostavi nadzorni sistem, ki omogoča preverjanje dobave sofinanciranih izdelkov in storitev, pravilnosti izdatkov, prijavljenih v okviru dejavnosti ali delov dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju te države, ter skladnosti teh izdatkov in z njimi povezanih dejavnosti ali delov teh dejavnosti s pravili Skupnosti, kjer je to potrebno, in njenimi nacionalnimi pravili.

V ta namen vsaka sodelujoča država določi nadzornike, ki so odgovorni za potrjevanje zakonitosti in pravilnosti izdatkov, ki jih je prijavil vsak posamezni končni upravičenec, ki sodeluje v dejavnosti. Sodelujoče države lahko imenujejo skupnega nadzornika za celotno programsko področje.

Kadar se lahko dobave sofinanciranih izdelkov in storitev preverijo le v zvezi s celotno dejavnostjo, takšno preveritev izvede nadzornik sodelujoče države, v kateri se nahaja glavni upravičenec, ali organ upravljanja.

▼M1

2.  Vsaka sodelujoča država zagotovi, da bodo lahko nadzorniki v treh mesecih od datuma, ko jim končni upravičenec predloži izdatke, te potrdili.

▼B

Pododdelek 2

Vrednotenje in spremljanje

Člen 109

Vrednotenje

1.  Namen vrednotenja je izboljšati kakovost, učinkovitost in doslednost pomoči iz sredstev Skupnosti ter strategijo in izvajanje čezmejnih programov ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja in ustrezne zakonodaje Skupnosti glede vpliva na okolje in strateške presoje vplivov na okolje.

2.  Sodelujoče države skupaj izvedejo predhodno vrednotenje vsakega čezmejnega programa.

Namen predhodnih vrednotenj je optimizacija dodeljevanja proračunskih sredstev v okviru čezmejnih programov in izboljšanje kakovosti načrtovanja programov. Vrednotenje opredeljuje in presoja neskladja, vrzeli in razvojne možnosti, cilje, ki jih je treba doseči, pričakovane rezultate, količinsko opredeljene cilje, skladnost z zadevnim dokumentom/zadevnimi dokumenti večletnega okvirnega načrtovanja, dodano vrednost za Skupnost, spoznanja, pridobljena med prejšnjimi načrtovanji programov, ter kakovost postopkov izvajanja, spremljanja, vrednotenja in finančnega upravljanja.

Predhodno vrednotenje se priloži čezmejnemu programu.

3.  V programskem obdobju sodelujoče države izvajajo vrednotenje, povezano s spremljanjem čezmejnih programov, zlasti če se s spremljanjem odkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev ali če so pripravljeni predlogi za spremembo čezmejnih programov. Rezultati se pošljejo skupnemu nadzornemu odboru čezmejnega programa in Komisiji.

Kadar rezultati spodbujajo pregled preostalega dela programa, kakor je navedeno v členu 93, se o njih razpravlja v okviru odbora IPA ob predložitvi revidiranega čezmejnega programa.

4.  Vrednotenje izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki ali telesa, ki so funkcionalno neodvisni od organov za potrjevanje in revizijskih organov iz člena 102. Rezultati se objavijo v skladu s pravili, ki veljajo za dostop do dokumentov.

5.  Vrednotenje se financira iz proračuna za tehnično pomoč iz člena 94(1)(f).

Člen 110

Skupni nadzorni odbor

1.  Sodelujoče države ustanovijo skupni nadzorni odbor za vsak čezmejni program, in sicer v treh mesecih od datuma, ko so sodelujoče države uradno obveščene o odločitvi za odobritev čezmejnega programa.

Skupni nadzorni odbor se sestane najmanj dvakrat letno na pobudo sodelujočih držav ali Komisije.

Če se čezmejni program izvaja v skladu s prehodno ureditvijo iz člena 99, za države upravičenke, v katerih se pomoč izvaja na decentralizirani podlagi, skupni nadzorni odbor izvršuje vlogo sektorskega nadzornega odbora iz člena 59.

2.  Vsak skupni nadzorni odbor sestavi svoj poslovnik skladno z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom sodelujočih držav ter s pooblastili skupnega nadzornega odbora, ki ga določi Komisija, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo. Sprejme jih sporazumno z organom upravljanja, v primeru izvajanja programa v okviru prehodne ureditve iz člena 99 pa sporazumno z nacionalnim koordinatorjem oziroma nacionalnimi koordinatorji IPA sodelujoče države upravičenke oziroma sodelujočih držav upravičenk.

3.  Skupnemu nadzornemu odboru predseduje predstavnik ene od sodelujočih držav ali organa upravljanja.

Pri odločanju o njegovi sestavi v skladu s členom 102(3) sodelujoče države ustrezno upoštevajo določbe iz člena 87.

4.  Komisija sodeluje pri delu skupnega nadzornega odbora v svetovalni vlogi. Predstavnika Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada lahko sodelujeta v svetovalni vlogi za tiste čezmejne programe, za katere Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad prispevata.

5.  Skupni nadzorni odbor se prepriča o učinkovitosti in kakovosti izvajanja čezmejnega programa v skladu z naslednjimi določbami:

Člen 111

Ureditev spremljanja

1.  Organ upravljanja in skupni nadzorni odbor zagotavljata kakovost izvajanja čezmejnega programa.

2.  Organ upravljanja in skupni nadzorni odbor izvajata spremljanje ob upoštevanju finančnih kazalcev in kazalcev iz člena 94(1)(d).

3.  Izmenjava podatkov med Komisijo in organi iz člena 102 za namen spremljanja se izvaja v elektronski obliki.

Člen 112

Letno poročilo in končno poročilo o izvajanju

1.  Vsako leto najpozneje do 30 junija organ upravljanja Komisiji pošlje letno poročilo o izvajanju čezmejnega programa, ki ga predhodno odobri skupni nadzorni odbor. Prvo letno poročilo se pošlje drugo leto po sprejetju programa.

Organ upravljanja pošlje končno poročilo o izvajanju čezmejnega programa najpozneje do ►M1  31. marca petega leta ◄ po zadnji proračunski obveznosti.

2.  Poročila iz odstavka 1 vsebujejo naslednje podatke:

Kadar je to primerno, se lahko podatki iz točk (a) do (g) tega odstavka posredujejo v obliki povzetka.

Podatki iz točk (c) in (f) se ne vključijo, če od prejšnjega poročila ni bilo bistvenih sprememb.

3.  Komisija v treh mesecih od datuma prejema poročila sodelujoče države obvesti o svojem mnenju glede vsebine letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži organ upravljanja. Rok za končno poročilo o čezmejnem programu je največ pet mesecev od datuma prejema poročila. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.

Člen 113

Letni pregled programov

1.  Komisija in organ upravljanja vsako leto ob predložitvi letnega poročila o izvajanju iz člena 112 pregledata napredek pri izvajanju čezmejnega programa, glavne rezultate, dosežene v prejšnjem letu, finančno izvajanje in druge dejavnike, da se izboljša izvajanje.

Lahko se preverijo tudi vsi vidiki delovanja sistema upravljanja in nadzora, ki so omenjeni v zadnjem letnem poročilu o nadzoru iz člena 105(1)(c)(i).

2.  Po pregledu iz odstavka 1 lahko Komisija posreduje pripombe sodelujočim državam in organu upravljanja, ki o tem obvesti skupni nadzorni odbor. Sodelujoče države obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih kot odziv na te pripombe.

Pododdelek 3

Pristojnosti sodelujočih držav in Komisije

Člen 114

Upravljanje in nadzor

1.  Sodelujoče države so pristojne za upravljanje in nadzor čezmejnih programov zlasti z naslednjimi ukrepi:

2.  Brez poseganja v odgovornost sodelujočih držav za odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti ter za vračilo neupravičeno plačanih zneskov organ za potrjevanje zagotovi, da se od glavnega upravičenca izterja vsak znesek, plačan kot posledica nepravilnosti. Končni upravičenci glavnemu upravičencu vrnejo neupravičeno izplačane zneske v skladu z njihovimi medsebojnimi sporazumi. Če glavnemu upravičencu ne uspe zagotoviti vračil končnega upravičenca, organu za potrjevanje znesek, neupravičeno izplačan zadevnemu končnemu upravičencu, povrne sodelujoča država, na ozemlju katere se nahaja zadevni končni upravičenec.

Člen 115

Opis sistemov upravljanja in nadzora

1.  Pred izplačilom predhodnega financiranja iz člena 128 mora država članica, na ozemlju katere se nahaja organ upravljanja, Komisiji posredovati opis sistemov upravljanja in nadzora, ki zajema zlasti organizacijo in postopke:

2.  Država članica iz odstavka 1 zagotovi Komisiji naslednje informacije o organu upravljanja, organu za potrjevanje in vsakem posredniškem telesu:

▼M1

▼B

3.  Država članica iz odstavka 1 zagotovi Komisiji naslednje podatke o revizijskem organu in drugih telesih:

Člen 116

Ocena sistemov upravljanja in nadzora

1.  Opis iz člena 115 spremlja poročilo, ki vsebuje rezultate ocene vzpostavitve sistemov in podaja mnenje o njihovi skladnost s členoma 101 in 105. Če mnenje vsebuje zadržke, poročilo navaja resnost pomanjkljivosti. Zadevna sodelujoča država obvesti Komisijo o korektivnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in o časovnem načrtu njihovega izvajanja ter nato potrdi izvajanje ukrepov in umik ustreznih pridržkov.

2.  Poročilo in mnenje iz odstavka 1 pripravi revizijski organ ali javno ali zasebno telo, ki je funkcionalno neodvisno od organa upravljanja in organa za potrjevanje ter svoje delo opravlja v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.  Kadar je zadevni sistem upravljanja in nadzora v bistvu enak sistemu za pomoč, odobreno v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, se lahko za namen priprave poročila in mnenja iz odstavka 1 upoštevajo rezultati revizij, ki jih izvedejo nacionalni revizorji in revizorji Skupnosti v zvezi s tem sistemom.

4.  Za poročilo iz odstavka 1 se šteje, da je sprejeto, in plačilo predhodnega financiranja se izvrši na naslednji način:

Člen 117

Zahteve pri prenehanju prehodne ureditve

1.  V primeru čezmejnega programa, ki se izvaja v okviru prehodne ureditve iz člena 99, sodelujoče države, ko so pripravljene na prehod na načine izvajanja iz člena 98(1), Komisiji predložijo revidiran opis sistemov upravljanja in nadzora skupaj z revidiranim poročilom in mnenjem v skladu s členom 116(1).

2.  Če mnenje vsebuje pridržke, se lahko Komisija za spremembo programa odloči le, če je dobila potrditev, da so bili korektivni ukrepi v zvezi s ključnimi elementi sistemov izvedeni in ustrezni pridržki umaknjeni.

Člen 118

Zaključek ureditve med sodelujočimi državami in obveščanje o njej

Poleg podatkov, navedenih v členu 115(2) in (3), opis sistema upravljanja in nadzora vključuje ureditev, za katero so se dogovorile sodelujoče države, da se organu upravljanja, organu za potrjevanje in revizijskemu organu omogoči izvajanje njihovih nalog, ki izhajajo iz te uredbe, in da se zagotovi, da sodelujoče države izvršujejo svoje dolžnosti glede izterjave neupravičenih izplačil, kakor je opredeljeno v členu 114(2).

Ta ureditev se skupaj z določbami v zvezi s pravili in postopki za javna naročila iz člena 121 vključi v pisni sporazum, ki ga sklenejo sodelujoče države in je priložen opisu sistemov upravljanja in nadzora iz člena 115.

Člen 119

Odgovornosti Komisije

1.  Komisija se v skladu s postopkom iz člena 116 prepriča, da so sodelujoče države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členoma 101 in 105, ter se na podlagi letnih poročil o nadzoru, letnih mnenj revizijskega organa iz člena 105(1)(c) in lastnih revizij prepriča, da sistemi učinkovito delujejo v obdobju izvajanja čezmejnih programov.

2.  Brez poseganja v revizije, ki jih izvedejo sodelujoče države, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo revizije na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije dejavnosti, vključenih v čezmejne programe, in sicer z vnaprejšnjim obvestilom vsaj deset delovnih dni pred revizijo, razen v nujnih primerih. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki sodelujočih držav lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.

Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do računovodskih knjig ter vseh ostalih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z izdatki, ki se financirajo iz sredstev Skupnosti.

Ta pooblastila za revizije ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena preverjanja opravljajo uradniki, imenovani v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.  Komisija lahko od sodelujoče države zahteva, da izvede revizijo na kraju samem, da preveri učinkovito delovanje sistemov ali pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri teh revizijah.

Člen 120

Sodelovanje z revizijskimi organi

Komisija in revizijski organi čezmejnih programov sodelujejo med seboj, da uskladijo svoje revizijske načrte in metode ter si takoj izmenjajo rezultate revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se kar najbolje izkoristijo sredstva in da prepreči neupravičeno podvajanje dela.

Komisija in revizijski organi se sestajajo redno in vsaj enkrat letno, če se ne dogovorijo drugače, da skupaj proučijo letno poročilo o nadzoru in mnenje iz člena 105 ter izmenjajo poglede na druga vprašanja glede izboljšanja upravljanja in nadzora čezmejnega programa.

Člen 121

Javna naročila

▼M1

1.  Postopki za oddajo javnih naročil za storitve, blago in gradnje so v skladu z določbami poglavja 3 dela 2 naslova IV Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in poglavja 3 dela 2 naslova III Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter z Odločbo Komisije C(2007) 2034 o pravilih in postopkih v zvezi z oddajo naročil za storitve, blago in gradnje, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske skupnosti za sodelovanje s tretjimi državami z izjemo oddelka II.8.2.

Te določbe se uporabljajo na celotnem območju čezmejnega programa na ozemlju držav članic in držav upravičenk.

▼B

2.  Določbe iz odstavka 1 se vključijo v pisni sporazum, ki ga sklenejo sodelujoče države, kakor je navedeno v členu 118.

3.  Če se v primeru čezmejnih programov, ki se izvajajo v okviru prehodne ureditve iz člena 99, sodelujoče države članice ne odločijo drugače, odstavek 1 ne velja za del programa, ki se izvaja na ozemlju držav članic.

Pododdelek 4

Finančno upravljanje

Člen 122

Splošna pravila glede plačil

1.  Komisija plačila prispevkov iz sredstev Skupnosti izplačuje v skladu s proračunskimi odobritvami. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.  Plačila se izvajajo v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in končnega plačila. Izplačujejo se telesu, ki ga določijo sodelujoče države.

3.  Najpozneje do 30. aprila vsako leto organ za potrjevanje pošlje Komisiji začasno napoved verjetnih zahtevkov za plačila za tekoče finančno leto in za naslednje finančno leto.

4.  Vsi dopisi glede finančnih transakcij med Komisijo ter organi in telesi, ki so jih določile sodelujoče države, se pošljejo v elektronski obliki. V primeru višje sile in zlasti v primeru motnje v delovanju skupnega računalniškega sistema ali pomanjkanja trajne povezave lahko organ za potrjevanje izkaz o izdatkih in zahtevek za plačilo posreduje v tiskani obliki.

Člen 123

Splošna pravila za izračun vmesnih in končnih plačil

Vmesna in končna plačila se izračunajo z uporabo stopnje sofinanciranja za vsako prednostno os glede upravičenih izdatkov, navedenih v okviru te prednostne osi v vsakem izkazu o izdatkih, ki ga potrdi organ za potrjevanje.

Vendar pa prispevek Skupnosti v obliki vmesnih in končnih plačil ne presega javnega prispevka in najvišjega zneska pomoči iz sredstev Skupnosti za vsako prednostno os, kakor je navedeno v odločbi Komisije o odobritvi čezmejnega programa.

Člen 124

Izkaz o izdatkih

1.  Vsi izkazi o izdatkih za vsako prednostno os vključujejo skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih v skladu s členom 89 plačali končni upravičenci pri izvajanju dejavnosti, in ustrezne javne izdatke, ki so bili ali še morajo biti plačani končnim upravičencem v skladu s pogoji o javnih izdatkih. Izdatki, ki so jih končni upravičenci plačali, morajo biti utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi dokumenti z enako dokazno vrednostjo.

▼M1

2.  V primerih, ko se prispevek iz sredstev Skupnosti izračunava glede na javne izdatke v skladu s členom 90(2), na končni znesek za izplačilo, izračunan na podlagi zahtevka za plačilo, ne vplivajo nobeni drugi podatki o izdatkih razen tisti o javnih izdatkih.

▼B

Člen 125

Kopičenje predhodnega financiranja in vmesnih plačil

Določbe iz člena 40(5) se uporabljajo smiselno.

▼M1

Člen 126

Celost plačil končnim upravičencem

Določbe iz člena 40(9) se uporabljajo smiselno.

▼B

Člen 127

Uporaba eura

1.  Zneski, določeni v predloženih čezmejnih programih sodelujočih držav, potrjeni izkazi o izdatkih, zahtevki za plačilo in izdatki, navedeni v letnem in končnem poročilu o izvajanju, so izraženi v eurih.

2.  Odločitve Komisije glede čezmejnih programov, obveznosti in plačila Komisije so izraženi in izvršeni v eurih.

3.  Glavni upravičenci za dejavnosti, ki vključujejo končne upravičence v sodelujočih državah, v katerih se na dan zahtevka za plačilo ne uporablja euro kot domača valuta, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure.

▼M1

Ta znesek se preračuna v eure z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije za mesec, v katerem končni upravičenec predloži izdatke nadzorniku iz člena 108. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

▼B

4.  Ko euro postane domača valuta sodelujoče države, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je v računovodske izkaze zabeležil organ za potrjevanje pred datumom začetka veljavnosti nepreklicno določenega menjalnega razmerja med nacionalno valuto in eurom.

Člen 128

Predhodno financiranje

1.  Po odločitvi Komisije za odobritev čezmejnega programa in prejetju poročila iz člena 116 Komisija telesu, ki ga določijo sodelujoče države, izplača enkratni znesek predhodnega financiranja.

Znesek predhodnega financiranja znaša ►M1  50 % ◄ prvih treh proračunskih obveznosti do programa.

Kadar je to glede na razpoložljivost proračunskih obveznosti potrebno, se lahko znesek predhodnega financiranja izplača v dveh obrokih.

2.  Skupni znesek, ki je bil izplačan v okviru predhodnega financiranja, telo, ki ga določijo sodelujoče države, povrne Komisiji, če v štiriindvajsetih mesecih od datuma, ko Komisija izplača prvi obrok zneska predhodnega financiranja, ni poslan noben zahtevek za plačilo v okviru čezmejnega programa.

Člen 129

Obresti

Določbe iz člena 36 se uporabljajo smiselno.

Člen 130

Obračun

Znesek, ki je bil izplačan v okviru predhodnega financiranja, se v celoti izbriše iz izkazov Komisije, ko je čezmejni program v skladu s členom 133 zaključen.

Člen 131

Sprejemljivost zahtevkov za vmesna plačila

1.  Za vsako vmesno plačilo Komisije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Če eden ali več pogojev iz odstavka 1 ni izpolnjenih, Komisija v roku enega meseca obvesti sodelujoče države in organ za potrjevanje, da se lahko izvedejo potrebni ukrepi za izboljšanje stanja.

Člen 132

Datum predložitve zahtevkov za vmesna plačila in zamude s plačili

1.  Organ za potrjevanje, če je mogoče, trikrat letno pošlje Komisiji zahtevke za vmesna plačila za vsak čezmejni program. Komisija lahko izvede izplačilo v tekočem letu, če se zahtevek za izplačilo predloži do 31. oktobra.

2.  Glede na razpoložljiva sredstva in na to, da plačila v skladu s členom 136 niso začasno prekinjena, Komisija izplača vmesno plačilo v največ dveh mesecih od datuma, ko je zahtevek za plačilo, ki izpolnjuje pogoje iz člena 131, pri njej registriran.

Člen 133

Pogoji za končno plačilo

1.  Komisija izvrši končno plačilo pod pogojem, da:

2.  Če dokumenti iz odstavka 1 niso poslani Komisiji, se v skladu s členom 137 preostanek samodejno razveljavi.

3.  Komisija v petih mesecih od datuma prejema obvesti sodelujoče države o svojem mnenju glede vsebine izjave o zaključitvi.

Če Komisija v roku petih mesecev ne poda pripomb, se šteje, da je izjava o zaključitvi sprejeta.

4.  Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplača preostanek v petinštiridesetih dneh od poznejšega od naslednjih datumov:

5.  Brez poseganja v odstavek 6 se preostanek proračunskih obveznostih razveljavi dvanajst mesecev po končnem plačilu. Šteje se, da je čezmejni program zaključen, ko se zgodi eno od naslednjega:

Komisija v roku dveh mesecev obvesti sodelujoče države o datumu zaključitve čezmejnega programa.

6.  Ne glede na rezultate revizij, ki jih je izvedla Komisija ali Evropsko računsko sodišče, je mogoče preostanek, ki ga je izplačala Komisija za čezmejni program, popraviti v roku devetih mesecev od datuma izplačila ali, če obstaja negativna razlika, ki jo morajo sodelujoče države povrniti, v roku devetih mesecev od izdaje opomina. Takšen popravek preostanka ne vpliva na datum zaključitve čezmejnega programa, kakor je navedeno v odstavku 5.

Člen 134

Dostopnost dokumentov

1.  Organ upravljanja brez poseganja v pravila, ki urejajo državne pomoči iz člena 87 Pogodbe, zagotavlja, da so vsi spremni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnega čezmejnega programa v obdobju treh let po zaključitvi čezmejnega programa, kakor je določeno v členu 133(5), dostopni Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.

To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnih postopkov bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

2.  Dokumenti se hranijo bodisi v izvirni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov.

3.  Organ upravljanja vodi evidenco teles, ki hranijo izvirne spremne dokumente o izdatkih in pregledih, ki vsebujejo:

4.  Organ upravljanja zagotovi, da so dokumenti iz odstavka 1 za pregled, ki ga izvedejo za to upravičene osebe in telesa, katerim se predložijo izpiski ali izvodi teh dokumentov, dostopni vsaj pooblaščenemu osebju organa upravljanja, organa za potrjevanje, posredniških teles, revizijskega organa ter pooblaščenim uradnikom Skupnosti in njihovim pooblaščenim zastopnikom.

5.  Za splošno sprejete nosilce podatkov iz odstavka 2 štejejo vsaj:

6.  Postopek potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

7.  Kadar so dokumenti le v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi, ki se uporabljajo, izpolnjevati sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

Člen 135

Prekinitev roka plačila

1.  Rok plačila lahko prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 za največ šest mesecev, če:

2.  Sodelujoče države in organ za potrjevanje je treba nemudoma obvestiti o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko sodelujoče države sprejmejo potrebne ukrepe.

Člen 136

Prekinitev plačil

1.  Komisija lahko prekine vsa vmesna plačila ali del le-teh na ravni prednostnih osi ali programov, če:

2.  Komisija se lahko odloči za prekinitev vseh vmesnih izplačil ali dela le-teh, po tem ko sodelujočim državam ponudi možnost predložitve stališč v roku dveh mesecev.

3.  Komisija prekliče prekinitev vseh vmesnih plačil ali dela le-teh, ko sodelujoče države sprejmejo ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic prekinitve. Če sodelujoče države ne sprejmejo ustreznih ukrepov, lahko Komisija sprejme odločbo o preklicu celotnega prispevka Skupnosti za čezmejni program ali dela le-tega v skladu s členom 138.

Člen 137

Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti

Samodejno in končno prenehanje prevzetih obveznosti katerega koli dela proračunskih obveznosti za čezmejni program je v skladu s pravili, določenimi v odstavku 3 člena 166 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Člen 138

Finančni popravki in nepravilnosti

1.  Za namene finančnih popravkov se smiselno uporabljajo ustrezne določbe iz členov 98, 99, 100, 101 in 102 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

2.  Za namene nepravilnosti se smiselno uporabljajo ustrezne določbe iz členov 27 do 34 Uredbe (ES) št. 1828/2006 ( 14 ), ki določajo pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1083/2006 in Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

Oddelek 3

Čezmejni programi med državami upravičenkami

Pododdelek 1

Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 139

Strukture in organi

1.  Vsaka sodelujoča država za vsak čezmejni program ustanovi operativno strukturo za del programa, ki se nanaša na zadevno državo.

2.  Naloge operativnih struktur vključujejo pripravo čezmejnih programov v skladu s členom 91.

3.  Operativne strukture sodelujočih držav upravičenk tesno sodelujejo pri načrtovanju programov in izvajanju zadevnega čezmejnega programa.

4.  Zadevne operativne strukture za vsak čezmejni program med državami upravičenkami vzpostavijo skupni tehnični sekretariat za pomoč operativnim strukturam in skupnemu nadzornemu odboru iz člena 142 pri izvajanju njihovih nalog.

Skupni tehnični sekretariat lahko ustanovi območne enote v vseh sodelujočih državah.

5.  V primeru decentraliziranega upravljanja so naloge in odgovornosti operativnih struktur, kot je smiselno, tiste, ki so opredeljene v členu 28. Poleg tega se uporabljajo naslednje določbe:

▼M1

▼B

Kadar je to ustrezno, se smiselno uporabljajo določbe iz člena 76.

▼M1

6.  V primeru centraliziranega upravljanja se naloge in odgovornosti operativnih struktur določijo v zadevnih čezmejnih programih.

▼B

Člen 140

Vloga Komisije pri izboru dejavnosti

1.  V primeru centraliziranega upravljanja Komisija:

▼M1

▼B

2.  V primeru decentraliziranega upravljanja se pravica Komisije, da lahko izvaja predhodne nadzore izbora dejavnosti, določi v odločbi Komisije o prenosu upravljavskih pooblastil v skladu s členom 14(3).

Pododdelek 2

Vrednotenje in spremljanje

Člen 141

Vrednotenje

Člen 109 se uporablja smiselno. Vendar pa se v primeru centraliziranega upravljanja vrednotenje iz člena 109(3) izvaja v pristojnosti Komisije. V tem primeru se določbe iz členov 109(4) in 109(5) ne uporabljajo.

V primeru čezmejnih programov med državami upravičenkami Komisija v skladu s sodelujočimi državami upravičenkami odloča glede potrebe po izvajanju predhodnega vrednotenja iz člena 109(2) ob upoštevanju sredstev Skupnosti in v skladu z načelom sorazmernosti. Predhodno vrednotenje se lahko izvede s podporo Komisije.

▼M1

V primeru decentraliziranega upravljanja lahko Komisija opravi kakršna koli priložnostna vrednotenja, za katera meni, da so potrebna.

▼B

Člen 142

Skupni nadzorni odbor

1.  V primeru čezmejnih programov sodelujoče države upravičenke skupaj sestavijo skupni nadzorni odbor za vsak čezmejni program. Skupni nadzorni odbor izvršuje vlogo sektorskega nadzornega odbora iz člena 59. Z odstopanjem od člena 59(1) se skupni nadzorni odbor ustanovi tri mesece po začetku veljavnosti prvega finančnega sporazuma v zvezi s programom.

Skupni nadzorni odbor se sestane najmanj dvakrat letno na pobudo sodelujočih držav ali Komisije.

2.  Vsak skupni nadzorni odbor sestavi svoj poslovnik skladno s pooblastili skupnega nadzornega odbora, ki ga določi Komisija, ter institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevnih sodelujočih držav, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo. Odbor sprejme ta poslovnik.

3.  Skupnemu nadzornemu odboru predseduje predstavnik ene od sodelujočih držav.

Vsaka sodelujoča država imenuje svoje predstavnike, vključno s predstavniki operativne strukture, odgovorne za program, ki postanejo člani skupnega nadzornega odbora. Pri sestavi skupnega nadzornega odbora se ustrezno upoštevajo določbe člena 87.

4.  Komisija sodeluje pri delu skupnega nadzornega odbora v svetovalni vlogi.

5.  Skupni nadzorni odbor se prepriča o učinkovitosti in kakovosti izvajanja čezmejnega programa v skladu z naslednjimi določbami:

Člen 143

Skupne naloge operativnih struktur in skupnega nadzornega odbora

Operativne strukture sodelujočih držav upravičenk in skupni nadzorni odbor zagotavljajo kakovost izvajanja čezmejnega programa. Izvajajo spremljanje ob upoštevanju kazalcev iz člena 95(1)(d) in v primeru decentraliziranega upravljanja finančnih kazalcev, določenih v čezmejnem programu.

Člen 144

Letno poročilo in končno poročilo o izvajanju

1.  Operativne strukture držav upravičenk, ki sodelujejo v čezmejnem programu, po pregledu s strani skupnega nadzornega odbora Komisiji in nacionalnim koordinatorjem IPA pošljejo letno poročilo in končno poročilo o izvajanju čezmejnega programa.

V primeru decentraliziranega upravljanja se poročila pošljejo tudi nacionalnim odredbodajalcem.

Letno poročilo se predloži do 30. junija vsako leto, prvič pa drugo leto po sprejetju čezmejnega programa.

Končno poročilo se predloži najpozneje 6 mesecev po zaključitvi čezmejnega programa.

2.  Poročila iz odstavka 1 vsebujejo naslednje podatke:

Kadar je primerno, se lahko podatki iz točk (a) do (d) tega odstavka posredujejo v obliki povzetka.

Podatki iz točke (b) se v poročilo vključijo samo v primeru decentraliziranega upravljanja.

Podatki iz točke (c) se ne vključijo, če od prejšnjega poročila ni bilo bistvenih sprememb.

Pododdelek 3

Finančno upravljanje

Člen 145

Donacije

Po izboru skupnih dejavnosti v skladu s členom 95 operativne strukture v primeru decentraliziranega upravljanja in Komisija v primeru centraliziranega upravljanja dodelijo donacije glavnemu upravičencu zadevnih sodelujočih držav upravičenk.

Člen 146

Veljavna pravila

V primeru decentraliziranega upravljanja se uporabljajo določbe iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 79 in iz člena 80.

NASLOV III

KOMPONENTI REGIONALNEGA RAZVOJA IN RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV

POGLAVJE I

Predmet pomoči in upravičenost

Oddelek 1

Komponenta regionalnega razvoja

Člen 147

Področja in oblike pomoči

1.  Komponenta regionalnega razvoja lahko podpira dejavnosti v smislu naslednjih prednostnih nalog:

2.  V okviru te komponente se lahko odobri tehnična pomoč za predhodne študije in tehnično podporo v zvezi z upravičenimi dejavnostmi, vključno s tistimi, ki so potrebne za njihovo izvajanje.

V okviru tehnične pomoči se lahko financirajo tudi pripravljalne, upravljalne, spremljevalne, vrednotenjske, informacijske in nadzorne dejavnosti ter dejavnosti za krepitev upravne zmogljivosti za izvajanje pomoči v okviru Uredbe IPA, ki jo ta komponenta omogoča.

Člen 148

Upravičenost izdatkov

1.  Izdatki v okviru te komponente so upravičeni, če so bili dejansko plačani po tem, ko je bil po sprejetju zadevnega programa podpisan sporazum o financiranju. V primeru velikih projektov iz člena 157 izdatki pred sprejetjem odločbe Komisije o odobritvi velikega projekta iz člena 157(3) niso upravičeni.

▼M1

2.  Poleg pravil iz člena 34(3) stroški amortizacije za infrastrukturo niso upravičeni.

▼M1

3.  Z odstopanjem od člena 34(3) so lahko upravičeni obratovalni stroški, vključno s stroški za najem, ki se izrecno nanašajo na obdobje sofinanciranja dejavnosti.

▼B

Člen 149

Intenzivnosti pomoči in stopnja prispevka Skupnosti

1.  Za namene te komponente upravičeni izdatki iz člena 38(1) temeljijo na javnih izdatkih.

▼M1

2.  Prispevek Skupnosti ni višji od zgornje meje, ki znaša 85 % upravičenih izdatkov na ravni prednostne osi.

▼B

3.  Od višje stopnje sofinanciranja ima koristi samo tista dejavnost, povezana z zadevno prednostno osjo.

Člen 150

Projekti, ki ustvarjajo prihodek

▼M1

1.  Za namene te komponente je projekt, ki ustvarja prihodek, vsaka dejavnost, predlagana za predpristopno pomoč, ki vključuje naložbo v infrastrukturo, za katere uporabo se plačujejo pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki, in ki ustvarja prihodek, ali katera koli dejavnost, ki vključuje prodajo ali oddajo zemljišča ali zgradb ali izvajanje katere koli druge plačljive storitve.

2.  Upravičeni izdatki za projekte, ki ustvarjajo prihodek, uporabljeni za izračun prispevka Skupnosti v skladu s členom 149, ne smejo presegati trenutne vrednosti naložbe, zmanjšane za trenutno vrednost neto prihodkov od naložb v določenem referenčnem obdobju za (a) naložbe v infrastrukturo; ali (b) druge projekte, pri katerih je mogoče prihodek objektivno predvideti vnaprej.

▼B

3.  V primerih, ko niso vsi stroški naložbe upravičeni do sofinanciranja, se neto prihodek dodeli proporcionalno upravičenim in neupravičenim delom stroškov naložbe.

4.  Pri izračunu operativna struktura upošteva referenčno obdobje, ki ustreza vrsti zadevne naložbe, vrsto projekta, običajno pričakovano donosnost te vrste naložbe in uporabo načela „onesnaževalec plača“ ter po potrebi dostopnost, zlasti v okoljskem sektorju.

▼M1

5.  Določbe tega člena ne veljajo za:

▼B

Oddelek 2

Komponenta razvoja človeških virov

Člen 151

Področja in oblike pomoči

1.  Komponenta razvoja človeških virov prispeva h krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter prednostnih nalog Evropske strategije zaposlovanja na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja ter socialnega vključevanja.

2.  Ta komponenta zajema predvsem pomoč osebam in se osredotoča na naslednje prednostne naloge, katerih natančna mešanica in koncentracija sta odvisni od gospodarskih in socialnih posebnosti vsake države upravičenke:

3.  Na pobudo države upravičenke se lahko tehnična pomoč dodeli v okviru te komponente za pripravljalno, upravljalno, nadzorno, upravno podporo, informacijske, vrednotenjske in nadzorne dejavnosti programa ter pripravljalne dejavnosti z namenom prihodnjega upravljanja Evropskih strukturnih skladov.

4.  Pomoč se osredotoča na tiste politike in dejavnosti, ki bi lahko delovale kot pospeševalke sprememb politike in ki spodbujajo dobro upravljanje in partnerstvo.

Člen 152

Upravičenost izdatkov

1.  Za dejavnosti, ki spadajo v okvir člena 151, so lahko upravičeni naslednji izdatki:

2.  Z odstopanjem od člena 34(3) so upravičeni tudi naslednji izdatki:

▼M1

▼B

Člen 153

Intenzivnosti pomoči in stopnja prispevka Skupnosti

1.  Za namene te komponente upravičeni izdatki iz člena 38(1) temeljijo na javnih izdatkih ali na skupnih izdatkih, kar je v celoti odvisno od zadevnega programa.

2.  Prispevek Skupnosti ni višji od zgornje meje, ki znaša 85 % upravičenih izdatkov na ravni prednostne osi.

3.  Od višje stopnje sofinanciranja ima koristi samo tista dejavnost, ki je povezana z zadevno prednostno osjo.

POGLAVJE II

Načrtovanje programov

Člen 154

Okvir strateške skladnosti

1.  Države upravičenke na podlagi dokumenta o večletnem okvirnem načrtovanju določijo okvir strateške skladnosti, o katerem bodo razpravljale s Komisijo. Okvir strateške skladnosti pomeni referenčni dokument za načrtovanje programov komponente regionalnega razvoja in komponente razvoja človeških virov.

2.  Okvir strateške skladnosti zajema:

3.  Poleg tega okvir strateške skladnosti, kadar je primerno, zajema določbe o:

4.  Okvir strateške skladnosti je predpogoj za odobritev programov v okviru komponent regionalnega razvoja in razvoja človeških virov. Komisiji ga je treba predložiti pred ali najpozneje istočasno s predložitvijo zahtevka za odobritev prvega programa v okviru teh komponent.

5.  Okvir strateške skladnosti sestavi strateški koordinator v skladu s splošno odgovornostjo nacionalnega koordinatorja IPA.

Člen 155

Operativni programi

1.  Pomoč se izvaja v okviru večletnih operativnih programov. Te operativne programe sestavijo operativne strukture. Operativni programi se ustanovijo v tesnem posvetovanju s Komisijo in zadevnimi zainteresiranimi stranmi, odobreni pa so z odločbo Komisije v skladu s členom 8(1).

2.  Operativni programi vsebujejo:

Člen 156

Spremembe operativnih programov

1.  Na pobudo države upravičenke ali Komisije se operativni program lahko ponovno prouči in, kadar je to primerno, spremeni preostanek programa. Ta proučitev se lahko zgodi predvsem v naslednjih primerih:

▼M1

▼B

2.  Komisija sprejme odločbo o zahtevi za pregled katerega koli operativnega programa čim prej po tem, ko jo strateški koordinator po uskladitvi z nacionalnim koordinatorjem IPA formalno predloži Komisiji.

3.  Kadar pregled operativnega programa iz odstavka 1 razširja obseg upravičenosti v okviru tega programa, so vsi s tem povezani dodatni izdatki upravičeni od datuma sprejetja odločbe Komisije.

Člen 157

Veliki projekti v okviru komponente regionalnega razvoja

1.  Iz pomoči v okviru komponente regionalnega razvoja se lahko kot del operativnega programa financirajo veliki projekti.

2.  Velik projekt zajema vrsto del, dejavnosti ali storitev, njegov namen je izvajanje določene in nedeljive naloge točno določene gospodarske ali tehnične narave in ima jasno opredeljene cilje, njegovi skupni stroški pa presegajo 10 milijonov EUR.

3.  Velike projekte zadevne operativne strukture predložijo Komisiji v odobritev. V odločbi, s katero se odobri projekt, so opredeljeni fizični predmet in upravičeni izdatki, na katere se nanaša stopnja sofinanciranja za prednostno os. Sledi ji dvostranski sporazum z državo upravičenko, v katerem se določijo ti elementi.

4.  Pri predložitvi velikega projekta Komisiji operativne strukture podajo naslednje podatke:

POGLAVJE III

Izvajanje

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 158

Izbira dejavnosti

1.  Vse dejavnosti, ki niso veliki projekti in jih izvajajo končni upravičenci, ki niso nacionalna javna telesa, se izberejo v okviru razpisov za zbiranje predlogov. Merila za izbor določi operativna struktura, objavijo pa se z razpisom za zbiranje predlogov.

2.  Operativna struktura za vsak razpis za zbiranje predlogov ustanovi odbor za izbor, ki prouči in izbere predloge ter rezultate priporoči operativni strukturi.

Operativna struktura se odloči, ali bo odobrila rezultate postopka izbora, in navede razloge za svojo odločitev.

Sestava in načini delovanja odbora za izbor so določeni v zadevnem finančnem sporazumu.

Člen 159

Instrumenti finančnega inženiringa

1.  Iz prispevka Skupnosti se lahko kot del operativnega programa financirajo izdatki v zvezi z dejavnostjo, ki vključuje prispevke za podporo instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, kot so skladi tveganega kapitala, jamstveni in posojilni skladi. Prednost imajo mala in srednja podjetja.

2.  Podrobna izvedbena pravila se določijo v finančnem sporazumu po sprejetju operativnega programa, ki omogoča prispevek Skupnosti k instrumentom finančnega inženiringa.

▼M5

Člen 159a

Prispevek v skrbniški sklad Unije za zunanje ukrepe

1.  V okviru komponente regionalnega razvoja in komponente razvoja človeških virov se pri uresničevanju ciljev, določenih v zadevnem operativnem programu na ustreznem programskem področju, dejavnosti lahko izvajajo prek prispevkov v skrbniške sklade EU.

2.  V zvezi s prispevkom v skrbniški sklad vsebuje zadevni operativni program samo naslednje informacije:

3.  Člena 150 in 157 se ne uporabljata za prispevke v skrbniški sklad.

4.  Prispevek v skrbniški sklad ni predmet predhodnih kontrol v skladu s členom 14, spremljanja sektorskega nadzornega odbora v skladu s členi 59, 167 in 169, postopka za izbiro dejavnosti iz člena 158 in vrednotenj v skladu s členom 166.

5.  Zadevni sporazum o financiranju med Komisijo in državo upravičenko določa podrobna izvedbena pravila glede prispevka v skrbniški sklad. Po potrebi lahko navedena pravila določa tudi zadevni operativni program.

Podrobna izvedbena pravila zadevajo zlasti:

6.  Odhodki v zvezi s prispevkom v skrbniški sklad so upravičeni od dneva ustanovitve navedenega sklada.

Ob zaključku programa potrjeni izkaz odhodkov navaja skupni znesek prispevka, v zvezi s katerim operativni odbor skrbniškega sklada do 31. decembra 2017 sprejme sklep o dodelitvi sredstev za posamezne ukrepe pri uresničevanju ciljev, določenih v zadevnem programu in na ustreznem programskem področju.

7.  Za zahtevek za plačilo za vmesno plačilo prispevka v skrbniški sklad iz proračunskih obveznosti, prevzetih do 31. decembra 2012, se ne uporablja zadnji stavek tretjega pododstavka člena 161(1).

Nacionalni odredbodajalec potrdi v potrjenem izkazu odhodkov, ki se mora predložiti do 31. decembra 2015, da je bil prispevek plačan v skrbniški sklad, opredeljen v zadevnem programu.

▼B

Oddelek 2

Finančno upravljanje

Člen 160

Plačila

1.  Ne glede na člen 40(5) kombinirani skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 90 % prispevka Skupnosti, kakor je določeno v finančni tabeli operativnih programov.

2.  Vsi dopisi glede finančnih transakcij med Komisijo ter organi in telesi iz člena 21 se pošiljajo prek elektronskih sredstev, kakor je predvideno v finančnem sporazumu.

▼M3

3.  Poleg določb iz člena 42 plačila za predhodno financiranje lahko znašajo do 30 % prispevka Evropske unije za tri zadnja leta zadevnega programa. Kadar je glede na razpoložljivost proračunskih obveznosti potrebno, se predhodno financiranje lahko izplača v dveh obrokih.

▼M2 —————

▼B

Člen 161

Sprejemljivost zahtevkov za plačila

1.  V primeru zahtevka za vmesno plačilo se poleg določb iz člena 43(1) uporabljajo tudi določbe iz tega odstavka v okviru komponente regionalnega razvoja in razvoja človeških virov.

Zahtevek za plačilo ne more biti sprejet, če so bila plačila prekinjena v skladu s členom 163. Zahtevek za plačilo potrjuje, da so vse zahteve iz člena 43(1) in tega odstavka izpolnjene.

Potrjen izkaz o izdatkih iz člena 43(1) se sestavi po prednostnih oseh in ukrepih. Nacionalni odredbodajalec potrdi, da je izkaz o izdatkih točen, da izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih dokumentih. Nacionalni odredbodajalec predloži ta dokument Komisiji skupaj s:

2.  V primeru zahtevka za končno plačilo se poleg določb iz člena 45(1) uporabljajo tudi določbe iz tega odstavka v okviru komponente regionalnega razvoja in razvoja človeških virov.

Zahtevek za plačilo je sprejemljiv, če je prispevek Skupnosti po prednostnih oseh skladen s finančno tabelo operativnega programa.

Potrjeni izkaz o izdatkih iz člena 45(1) sestavi nacionalni odredbodajalec, poslati pa ga je treba Komisiji v skladu za zahtevami iz odstavka 1 tega člena.

Komisija obvesti državo upravičenko o svojih ugotovitvah o vsebini mnenja revizijskega organa iz člena 45(1)(c). Če Komisija v petih mesecih od datuma prejema tega mnenja ne poda pripomb, se šteje, da je sprejeto.

Člen 162

Roki plačil

1.  Nacionalni sklad zagotovi, da se zahtevki za vmesna plačila za vsak operativni program pošljejo Komisiji trikrat letno. Komisija izvede plačilo v tekočem letu, če se zahtevek za plačilo predloži do 31. oktobra istega leta.

2.  Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplača vmesno plačilo najpozneje dva meseca od datuma, ko je zahtevek za plačilo, ki izpolnjuje pogoje iz člena 43(1) in člena 161(1), pri njej evidentiran.

3.  Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplača preostanek, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.  Rok plačila lahko prekine odredbodajalec na podlagi pooblastila Komisije v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 za največ šest mesecev, če:

Nacionalnega koordinatorja IPA in nacionalnega odredbodajalca se nemudoma obvesti o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko država upravičenka sprejme potrebne ukrepe.

Člen 163

Prekinitev plačil

Določbe iz člena 46 se uporabljajo za vsa vmesna plačila ali za del le-teh na stopnji prednostnih osi ali programov.

Člen 164

Zaključitev programa

1.  Operativni program se zaključi v skladu z določbami člena 47(1), plačilo preostanka pa določi Komisija na podlagi dokumentov iz členov 45(1) in 161(2).

Komisija državo upravičenko obvesti o datumu zaključitve operativnega programa.

2.  Ne glede na rezultate revizij, ki jih je izvedla Komisija ali Evropsko računsko sodišče, se lahko preostanek, ki ga je izplačala Komisija za operativni program, popravi v roku devetih mesecev od datuma izplačila ali, če obstaja negativna razlika, ki jo mora povrniti država upravičenka, v roku devetih mesecev od datuma izdaje naloga za izterjavo. Ta popravek preostanka ne vpliva na datum zaključitve operativnega programa, kakor je navedeno v odstavku 1.

Člen 165

Ponovna dodelitev prispevka Skupnosti

Država upravičenka predloži Komisiji svoje predloge o ponovni dodelitvi sredstev, ki so bila preklicana v skladu s členom 54 in, kadar je to primerno, o spremembi finančnega načrta za pomoč v skladu s členom 156.

Oddelek 3

Vrednotenje in spremljanje

Člen 166

Vrednotenje

1.  Države upravičenke izvedejo predhodno vrednotenje za vsak operativni program posebej. Vendar pa v utemeljenih primerih in v dogovoru s Komisijo države upravičenke lahko izvedejo eno samo predhodno vrednotenje za več kot en operativni program.

Predhodna vrednotenja se izvedejo v pristojnosti operativne strukture.

Namen predhodnih vrednotenj je optimizacija dodeljevanja proračunskih sredstev v okviru operativnih programov in izboljšanje kakovosti načrtovanja programov. Vrednotenje opredeljuje in presoja neskladja, vrzeli in razvojne možnosti, cilje, ki jih je treba doseči, pričakovane rezultate, količinsko opredeljene cilje, po potrebi skladnost predlagane strategije ter kakovost postopkov izvajanja, spremljanja, vrednotenja in finančnega upravljanja.

Predhodno vrednotenje se priloži operativnemu programu/operativnim programom, na katerega/katere se nanaša.

2.  V programskem obdobju članice upravičenke izvajajo vrednotenje, povezano s spremljanjem operativnih programov, zlasti če se s tem spremljanjem odkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev ali če so predlogi pripravljeni za spremembe operativnih programov iz člena 156. Rezultati se pošljejo sektorskemu nadzornemu odboru operativnega programa in Komisiji.

3.  Vrednotenje izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki ali telesa, ki so funkcionalno neodvisni od organov iz člena 21. Rezultati se objavijo v skladu s pravili, ki veljajo za dostop do dokumentov.

Člen 167

Sektorski nadzorni odbor

1.  V skladu s členom 59 operativna struktura ustanovi sektorski nadzorni odbor za vsak program. Ustanovi se lahko en sam sektorski nadzorni odbor za več programov v okviru iste komponente. Ta odbor se sestane najmanj dvakrat letno na pobudo države upravičenke ali Komisije.

2.  Vsak sektorski nadzorni odbor določi svoj poslovnik skladno s pooblastili sektorskega nadzornega odbora, ki jih določi Komisija, in z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države upravičenke. Ta poslovnik sprejme v dogovoru z operativno strukturo in nadzornim odborom IPA, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

3.  Sektorskemu nadzornemu odboru skupaj predsedujeta vodja operativne strukture in Komisija. O njegovi sestavi odloča operativna struktura v dogovoru s Komisijo.

Sektorski nadzorni odbor vključuje Komisijo, nacionalnega koordinatorja IPA, strateškega koordinatorja za komponento regionalnega razvoja in razvoja človeških virov ter operativno strukturo programa. Kadar je to primerno, vključuje tudi predstavnike civilne družbe in socialno-ekonomske partnerje. Predstavnik Evropske investicijske banke lahko sodeluje v svetovalni vlogi za tiste operativne programe, h katerim Evropska investicijska banka prispeva.

4.  Sektorski nadzorni odbor:

▼M1

▼B

5.  Sektorski nadzorni odbor lahko tudi operativni strukturi predlaga kakršno koli spremembo ali proučitev programa, ki bi verjetno omogočila dosego ciljev programov iz člena 155(2)(a) ali izboljšala njegovo upravljanje, vključno s finančnim upravljanjem.

Člen 168

Ureditev spremljanja

Izmenjava podatkov med Komisijo in državami upravičenkami za namene spremljanja se izvaja v elektronski obliki, kakor je predvideno v finančnem sporazumu.

Člen 169

Sektorsko letno in končno poročilo o izvajanju

1.  Do 30. junija vsako leto in prvič do 30. junija 2008 operativna struktura Komisiji in nacionalnemu koordinatorju IPA predloži sektorsko letno poročilo.

Sektorsko končno poročilo se Komisiji in nacionalnemu koordinatorju IPA predloži najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost izdatkov. Sektorsko končno poročilo se nanaša na celotno obdobje izvajanja in vključuje zadnje sektorsko letno poročilo.

Sektorska poročila se naredijo glede na zadevne programe.

2.  Sektorska poročila prouči sektorski nadzorni odbor pred njihovo predložitvijo Komisiji in nacionalnemu koordinatorju IPA.

3.  Sektorska poročila vsebujejo naslednje:

Podatki iz točk (d) in (g) tega odstavka se ne vključijo, če od prejšnjega poročila ni bilo bistvenih sprememb.

4.  Sektorska poročila veljajo za sprejemljiva, če vsebujejo vse ustrezne podatke, navedene v odstavku 3. Komisija nacionalnega koordinatorja IPA in operativno strukturo obvesti o sprejemljivosti sektorskega letnega poročila v 10 delovnih dneh od datuma njegovega prejema.

5.  Nacionalnega koordinatorja IPA in operativno strukturo se v dveh mesecih od datuma prejema poročila obvesti tudi o mnenju Komisije o vsebini sprejemljivega sektorskega letnega poročila. Za sektorsko končno poročilo o operativnem programu je rok za predložitev tega podatka največ pet mesecev od datuma prejema sprejemljivega poročila.

NASLOV IV

KOMPONENTA RAZVOJA PODEŽELJA

POGLAVJE I

Predmet pomoči in upravičenost

Oddelek 1

Predmet pomoči

Člen 170

Dodatne opredelitve za komponento razvoja podeželja

Za namene tega naslova se poleg opredelitev iz člena 2 uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:

Člen 171

Področja in oblike pomoči

1.  Pomoč v okviru te komponente prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:

2.  Pomoč, ki zajema cilje, določene v točki (a) odstavka 1, v nadaljevanju „prednostna os 1“, se odobri v okviru naslednjih ukrepov:

3.  Pomoč, ki zajema cilje, določene v točki (b) odstavka 1, v nadaljevanju „prednostna os 2“, se odobri v okviru naslednjih ukrepov:

4.  Pomoč, ki zajema cilje, določene v točki (c) odstavka 1, v nadaljevanju „prednostna os 3“, se odobri v okviru naslednjih ukrepov:

Oddelek 2

Splošne zahteve glede upravičenosti in intenzivnosti pomoči

Člen 172

Upravičenost izdatkov

1.  Poleg stroškov, navedenih v členu 34(2), veljajo stroški iz člena 3(c) za upravičene v okviru te komponente.

Ukrepi tehnične pomoči, upravičeni v okviru člena 34(2), so tisti iz člena 182.

2.  Poleg določb iz člena 34(3) do prispevka Skupnosti v okviru te komponente niso upravičeni naslednji izdatki:

3.  Ne glede na določbe iz člena 34(3) v primeru investicije:

Natančne določbe za izvajanje tega odstavka se določijo v sektorskih sporazumih, kakor je navedeno v členu 7, ali v finančnih sporazumih, kakor je navedeno v členu 8.

4.  Investicijski projekti ostanejo upravičeni do financiranja Skupnosti le, če se v roku petih let od datuma končnega plačila s strani operativne strukture bistveno ne spremenijo.

Člen 173

Intenzivnosti pomoči in stopnja prispevka Skupnosti

1.  Za namene te komponente se upravičeni izdatki iz člena 38(1) izračunajo na podlagi javnih izdatkov iz člena 2.

2.  Javni izdatki načeloma ne presegajo zgornje meje, ki znaša 50 % skupnega upravičenega stroška investicije. Vendar pa se ta zgornja meja dvigne do:

3.  Pri določanju stopnje javnih izdatkov za namene odstavka 2 je treba upoštevati nacionalno pomoč za olajševanje dostopa do posojil, odobrenih brez kakršnega koli prispevka Skupnosti v okviru Uredbe IPA.

4.  Prispevek Skupnosti načeloma na presega zgornje meje, ki znaša 75 % upravičenih izdatkov. Vendar pa se ta zgornja meja dvigne do:

Oddelek 3

Upravičenost in posebne zahteve za pomoč v okviru prednostne osi 1

Člen 174

Naložbe v kmetijska gospodarstva

1.  Pomoč iz člena 171(2)(a) se odobri za opredmetene ali neopredmetene naložbe v kmetijska gospodarstva za nadgradnjo na standarde Skupnosti in izboljšanje njihove splošne učinkovitosti.

2.  Pomoč v okviru tega ukrepa se lahko dodeli za kmetijska gospodarstva:

3.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 2, kadar so na dan prejetja zahtevka minimalni nacionalni standardi, ki temeljijo na standardih Skupnosti, na novo uvedeni, se pomoč lahko dodeli tudi, če teh standardov ne izpolnjujejo, če bo gospodarstvo do konca izvajanja naložbe izpolnjevalo nove standarde.

Poleg tega lahko Komisija na podlagi ustrezno utemeljene prošnje države upravičenke dovoli odstopanje od točke (b) odstavka 2 glede na neizpolnjevanje minimalnih nacionalnih standardov, ki temeljijo na standardih Skupnosti in so bili v nacionalno pravo uvedeni največ leto dni pred datumom predložitve zahtevka.

4.  Pomoč se dodeli, če naložbe na koncu njihovega izvajanja izpolnjujejo zadevne standarde Skupnosti.

5.  Države upravičenke določijo omejitve za celotni obseg naložb, upravičenih do pomoči. Določijo ustrezne standarde za poklicno znanje in sposobnosti kmetov, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da so upravičeni do pomoči.

Člen 175

Podpora za vzpostavitev skupin proizvajalcev

1.  Pomoč iz člena 171(2)(b) se lahko dodeli za olajševanje vzpostavitve in upravnih dejavnosti skupin proizvajalcev za:

2.  Pomoč v okviru tega ukrepa se ne odobri skupinam proizvajalcev, ki jih je ustrezni nacionalni organ države upravičenke uradno priznal pred 1. januarjem 2007 in/ali pred odobritvijo programa iz člena 184.

Strokovne in/ali medstrokovne organizacije, ki predstavljajo enega ali več sektorjev, ne štejejo za skupino proizvajalcev.

3.  Pomoč se dodeli v pavšalnih letnih obrokih v prvih petih letih po datumu, ko je bila skupina proizvajalcev priznana. Izračuna se na podlagi letne tržene proizvodnje skupine in izpolnjuje naslednje zahteve:

Člen 176

Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov

1.  Pomoč iz člena 171(2)(c) se dodeli za opredmetene ali neopredmetene naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov iz Priloge I k Pogodbi. Cilj takšne pomoči je pomoč podjetjem pri nadgradnji na standarde Skupnosti in izboljšanju njihove splošne učinkovitosti. Naložbe morajo prispevati k izboljšanju razmer v zadevnem primarnem sektorju kmetijske proizvodnje.

Naložbe na ravni prodaje na drobno se izključijo iz podpore.

2.  Pomoč v okviru tega ukrepa se lahko dodeli za naložbe v podjetja:

3.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 2, kadar so na dan prejetja zahtevka minimalni nacionalni standardi, ki temeljijo na standardih Skupnosti, na novo uvedeni, se pomoč lahko dodeli tudi, če teh standardov ne izpolnjujejo, če bo podjetje do konca izvajanja naložbe izpolnjevalo nove standarde.

Poleg tega lahko Komisija na podlagi ustrezno utemeljene prošnje države upravičenke dovoli odstopanje od točke (b) odstavka 2 glede na neizpolnjevanje minimalnih nacionalnih standardov, ki temeljijo na standardih Skupnosti in so bili v nacionalno zakonodajo uvedeni največ leto dni pred datumom predložitve zahtevka.

4.  Pomoč se lahko dodeli za naložbe v obrate, ki so del podjetij:

5.  Komisija se lahko na podlagi ustrezno utemeljenega zahtevka države upravičenke odloči, da se pomoč lahko dodeli tudi podjetjem, ki niso zajeta v odstavku 4, in sicer za naložbe, potrebne za izpolnjevanje posebnih standardov Skupnosti, kar vključuje izjemno velike naložbe. Taka podpora se lahko odobri le podjetjem, ki so v nacionalnem načrtu opredeljena za nadgradnjo na standarde Skupnosti s posebnim namenom, in sicer da bo obrat v celoti izpolnjeval zadevne standarde Skupnosti. V takih primerih se pomoč odobri po polovični stopnji pomoči, ki je na voljo za podjetja iz odstavka 4.

6.  Države upravičenke določijo omejitve za celotni obseg naložb, upravičenih do podpore v okviru tega ukrepa.

7.  Pomoč za naložbe v podjetja iz točke (a) odstavka 4 se odobri, če bodo te naložbe na koncu njihovega izvajanja skladne z zadevnimi standardi Skupnosti.

Oddelek 4

Upravičenost in posebne zahteve v okviru prednostne osi 2

Člen 177

Priprava na izvajanje ukrepov v zvezi z okoljem in podeželjem

1.  Da se države upravičenke pripravijo na izvajanje ukrepov v okviru osi 2 Uredbe (ES) št. 1698/2005, se pomoč iz člena 171(3)(a) odobri pilotnim projektom iz členov 39 in 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.  Cilj teh ukrepov je razvijanje praktičnih izkušenj izvajanja ukrepov za izboljšanje okolja in podeželja na upravni ravni in na ravni kmetij.

Člen 178

Priprava in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja

1.  Pomoč iz člena 171(3)(b) se odobri v skladu s členom 61 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.  Pomoč podpira:

3.  Natančne določbe za izvajanje tega ukrepa se določijo v dogovoru z državo upravičenko. Usklajene so z zadevnimi pravili, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1698/2005.

Oddelek 5

Upravičenost in posebne zahteve v okviru prednostne osi 3

Člen 179

Izboljšanje in razvoj podeželske infrastrukture

1.  Pomoč iz člena 171(4)(a) se lahko odobri za naložbe, katerih cilj je izboljšanje in razvoj podeželske infrastrukture z:

2.  Prednost imajo naložbe v oskrbo z vodo in energijo, ravnanje z odpadki, lokalni dostop do informacijske in komunikacijske tehnologije, lokalni dostop do cest, ki so posebnega pomena za lokalni gospodarski razvoj, ter v infrastrukturo za protipožarno zaščito, kadar je to zaradi možnosti gozdnih požarov utemeljeno.

3.  Kadar so lokalne strategije za razvoj podeželja iz člena 171(3)(b) določene, morajo biti naložbe, upravičene do podpore v okviru tega člena, skladne s temi strategijami.

Člen 180

Povečanje raznovrstnosti in razvoj podeželskih gospodarskih dejavnosti

1.  Pomoč iz člena 171(4)(a) se lahko odobri za naložbe, katerih cilj je povečanje raznovrstnosti in razvoj podeželskih gospodarskih dejavnosti z:

2.  Prednost imajo naložbe za ustvarjanje in razvoj mikropodjetij in malih podjetij, obrti ter podeželskega turizma z namenom spodbujanja podjetništva in razvijanja gospodarske strukture.

3.  Kadar so lokalne strategije za razvoj podeželja iz člena 171(3)(b) določene, morajo biti naložbe, upravičene do podpore v okviru tega člena, v skladu s temi strategijami.

Člen 181

Izboljšanje usposabljanja

1.  Pomoč se lahko odobri za prispevanje k izpopolnjevanju poklicnega znanja in sposobnosti oseb, dejavnih v kmetijskem, prehrambenem in gozdarskem sektorju, ter drugih udeležencev v gospodarstvu, dejavnih na področjih, ki jih ta komponenta zajema.

Podpora se ne odobri za tečaje izobraževanja ali usposabljanja, ki so del običajnih programov ali sistemov izobraževanja na ravni srednjih šol ali na višji ravni.

▼M1

2.  Države upravičenke pripravijo strategijo usposabljanja za izvajanje dejavnosti, predvidenih v okviru odstavka 1. Strategija vključuje kritično oceno obstoječih struktur usposabljanja, analizo potreb po usposabljanju in ciljev. Določa tudi sklop meril za izbor ponudnikov usposabljanja. Opis strategije usposabljanja je vključen v program.

▼B

Oddelek 6

Tehnična pomoč

Člen 182

Obseg in izvajanje

1.  Pomoč se lahko odobri za dejavnosti v zvezi s pripravljalnimi, nadzornimi, ocenjevalnimi, informacijskimi in kontrolnimi dejavnostmi, potrebnimi za izvajanje programa. Te aktivnosti vključujejo zlasti:

▼M1

2.  S sektorskim nadzornim odborom za to komponento se je treba posvetovati glede dejavnosti tehnične pomoči. Vsako leto odobri letni akcijski načrt za izvajanje dejavnosti tehnične pomoči.

▼B

3.  Za vsak obisk in seminar iz odstavka 1(d), do katerega ni prišlo na pobudo Komisije, je treba sektorskemu nadzornemu odboru za to komponento dostaviti pisno poročilo.

Člen 183

Evropska mreža za razvoj podeželja

Države upravičenke in organizacije, ustanovljene v državah upravičenkah, ter uprave držav upravičenk, ki so dejavne na področju razvoja podeželja, imajo dostop do Evropske mreže za razvoj podeželja iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Natančne zadevne določbe se določijo v dogovoru z državami upravičenkami.

POGLAVJE II

Načrtovanje programov

Člen 184

Programi

1.  Ukrepi v okviru komponente razvoja podeželja se vključijo v program za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki se oblikuje na nacionalni ravni (v nadaljevanju „program“) in zajema celotno obdobje izvajanja IPA. Program pripravijo ustrezni organi, ki jih imenuje država upravičenka, po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pa je predložen Komisiji.

▼M1

2.  Vsak program vključuje:

▼B

3.  Države upravičenke v svojem programu zagotovijo prednost ukrepom za izvajanje standardov Skupnosti in izboljšanje tržne učinkovitosti ter ukrepom za ustvarjanje novih možnosti za zaposlovanje na podeželskih območjih.

4.  Države upravičenke v svojem programu zagotovijo skladnost z določbami iz dokumenta večletnega okvirnega načrtovanja.

5.  Če s Komisijo ni drugače dogovorjeno, država upravičenka predloži svoje predloge programa najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 185

Sprejetje in spremembe programov

1.  Programe v okviru komponente razvoja podeželja sprejme Komisija v šestih mesecih od datuma predložitve predloga programa, če so na voljo vsi zadevni podatki. Komisija zlasti oceni predlagani program, da ugotovi, ali je v skladu s to uredbo.

2.  Če je potrebno, se ta program lahko spremeni, da upošteva:

3.  Država upravičenka Komisiji predloži vse predloge za spremembe, ki so ustrezno utemeljeni in vsebujejo naslednje podatke:

4.  Znatne spremembe v smislu člena 14(4) Uredbe IPA vključujejo spremembe, ki zajemajo spremembe finančnih razčlenitev po prednostnih oseh iz člena 171(1) ali stopnjo sofinanciranja po prednostnih oseh ali vključitev novih ukrepov.

5.  Komisija lahko od držav upravičenk zahteva, da predložijo predlog za spremembo programa v primeru, da je bila spremenjena zadevna zakonodaja Skupnosti.

POGLAVJE III

Izvajanje

Oddelek 1

Načela in finančno upravljanje

Člen 186

Načela izvajanja

1.  Izvajanje te komponente izvršijo države upravičenke na podlagi decentraliziranega upravljanja brez predhodnih kontrol iz člena 18.

2.  Nadaljnje določbe se lahko določijo v sektorskih in finančnih sporazumih iz členov 7 in 8.

Določbe so v skladu z zadevnimi pravili, ki se uporabljajo za programe razvoja podeželja v državah članicah.

Člen 187

Izračun plačil

Z odstopanjem od člena 44 se prispevek Skupnosti za programe v okviru te komponente izračuna z uporabo stopnje sofinanciranja, določene za vsako prednostno os v odločbi o financiranju, za upravičene izdatke, potrjene v vsaki izjavi o izdatkih, ob upoštevanju najvišjega možnega prispevka Skupnosti, priloženega vsaki prednostni osi.

Člen 188

Predhodno financiranje

▼M2

1.  Za namen te komponente lahko predhodna plačila znašajo do 30 % prispevka Evropske unije za tri zadnja leta zadevnega programa. Ob upoštevanju razpoložljivosti proračunskih sredstev se predhodno financiranje lahko izplača v dveh ali več obrokih.

▼B

2.  V primerih, ko zneski, izplačani za predhodno financiranje iz odstavka 1, ne zadostujejo za zagotovitev pravočasnega plačila zahtevkov s strani končnih upravičencev, se ti zneski v obdobju izvajanja za kritje teh potreb lahko povečajo v skladu z določbami, določenimi v sektorskih ali finančnih sporazumih, če kumulativni znesek plačil za predhodno financiranje ni večji od 30 % prispevka Skupnosti za tri zadnja leta, kakor je določeno v odločbi o financiranju glede sprejetja večletnih programov.

3.  Prvi obrok predhodnega plačila Komisija izplača, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 42(1). Dodatni obroki se lahko izplačajo po zahtevku države upravičenke v skladu z zahtevami, predvidenimi v odstavkih 1 in 2.

Člen 189

Potrditev računovodskih izkazov

Natančne določbe za potrditev računovodskih izkazov se lahko določijo v sektorskih in finančnih sporazumih iz členov 7 oziroma 8. Usklajene so z zadevnimi pravili, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, kakor je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1290/2005 ( 17 ), in s predpisi, ki opredeljujejo natančna pravila za njegovo izvajanje. Omogočijo lahko zlasti posvetovanje odbora glede kmetijskih skladov.

Člen 190

Merila za finančne popravke

Z odstopanjem od člena 51(2) Komisija glede na ugotovitve uporabi pavšalne popravke, natančne popravke ali popravke na podlagi ekstrapolacije ugotovitev.

Oddelek 2

Vrednotenje in spremljanje

Člen 191

Predhodna, vmesna in naknadna vrednotenja

1.  V skladu s členom 57 je program predmet predhodnih, naknadnih in, kadar je primerno, vmesnih vrednotenj, ki jih izvedejo neodvisni ocenjevalci v pristojnosti države upravičenke.

2.  Z vrednotenji se ocenjuje prispevek izvajanja programa pri doseganju ciljev iz člena 12 Uredbe IPA.

3.  Natančni načini teh vrednotenj se lahko določijo v sektorskih ali finančnih sporazumih iz člena 7 oziroma 8. Ti načini so v skladu z zadevnimi pravili, ki se uporabljajo za programe razvoja podeželja v državah članicah.

Člen 192

Sektorski nadzorni odbor

1.  V skladu z določbami člena 59 država upravičenka ustanovi sektorski nadzorni odbor.

2.  Sektorski nadzorni odbor sestavljajo predstavniki zadevnih organov in teles ter zadevnih gospodarskih, socialnih in okoljskih partnerjev. Sektorski nadzorni odbor določi in odobri svoj poslovnik.

3.  Sektorskemu nadzornemu odboru predseduje predstavnik države upravičenke. Komisija sodeluje pri delu sektorskega nadzornega odbora.

4.  Napredek, uspešnost in učinkovitost programa v zvezi z njegovimi cilji se merijo s kazalci glede na začetno stanje ter glede na finančno izvajanje, dosežke, rezultate in učinek programa.

Člen 193

Sektorska letna poročila

▼M1

1.  V okviru te komponente se sektorska letna poročila iz člena 61(1) predložijo Komisiji, nacionalnemu koordinatorju IPA in nacionalnemu odredbodajalcu v šestih mesecih po koncu vsakega polnega koledarskega leta izvajanja programa.

▼B

2.  Ko sektorski nadzorni odbor prouči sektorsko končno poročilo, se to najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost izdatkov v okviru programa predloži Komisiji in nacionalnemu koordinatorju IPA.

Člen 194

Dodatne določbe za spremljanje in poročanje

Dodatne določbe za spremljanje in poročanje se lahko določijo v sektorskih in finančnih sporazumih iz členov 7 in 8. So v skladu z zadevnimi pravili, ki se uporabljajo za programe za razvoj podeželja v državah članicah.

DEL III

KONČNE DOLOČBE

Člen 195

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA

AKREDITACIJSKA MERILA

Standardni seznam področij in zadevnih zahtev iz člena 11(2)

1.   Okolje nadzora (ustanovitev in upravljanje organizacije in osebja)

2.   Načrtovanje/obvladovanje tveganja (načrtovanje posredovanj)

3.   Nadzorne dejavnosti (izvajanje posredovanj)

▼M1

▼B

4.   Dejavnosti spremljanja (nadzor intervencij)

5.   Posredovanje informacij (zagotavljanje, da vsi udeleženci dobijo podatke, potrebne za izpolnjevanje njihovih nalog)

Redna srečanja za usklajevanje med različnimi telesi za izmenjavo podatkov o vseh vidikih načrtovanja in izvajanja, npr.:

---

( 1 ) UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

( 2 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

( 3 ) UL L 375, 23.12.1989, str. 11.

( 4 ) UL L 161, 26.6.1999, str. 73.

( 5 ) UL L 161, 26.6.1999, str. 87.

( 6 ) UL L 342, 27.12.2001, str. 1.

( 7 ) UL L 306, 7.12.2000, str. 1.

( 8 ) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

( 9 ) UL L 371, 27.12.2006, str. 1.

( 10 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 11 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 12 ) UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

( 13 ) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

( 14 ) UL L 371, 27.12.2006, str. 1.

( 15 ) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

( 16 ) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

( 17 ) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.