This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02006L0043-20140616
Directive 2006/43/EC of the European Parliament and of the Council of 17 May 2006 on statutory audits of annual accounts and consolidated accounts, amending Council Directives 78/660/EEC and 83/349/EEC and repealing Council Directive 84/253/EEC (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (Besedilo velja za EGP)
Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (Besedilo velja za EGP)
- Date of document:
- 16/06/2014
- Date of effect:
- 16/06/2014
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Additional information:
- LASTMODIN 32014L0056
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Consolidation: basic act:
- 32006L0043
2006L0043 — SL — 16.06.2014 — 003.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA 2006/43/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, p.87) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA 2008/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 11. marca 2008 |
L 81 |
53 |
20.3.2008 |
|
|
DIREKTIVA 2013/34/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 26. junija 2013 |
L 182 |
19 |
29.6.2013 |
|
|
DIREKTIVA 2014/56/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 16. aprila 2014 |
L 158 |
196 |
27.5.2014 |
|
DIREKTIVA 2006/43/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. maja 2006
o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(2)(g) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ( 2 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb ( 3 ), Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih ( 4 ), Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ( 5 ) in Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic ( 6 ) zahtevajo, da revizijo letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov opravi ena ali več oseb, ki so pooblaščene za opravljanje takih revizij. |
|
(2) |
Pogoji za podelitev dovoljenja osebam, odgovornim za opravljanje obvezne revizije, so bili določeni v Osmi direktivi Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 o dovoljenjih za osebe, pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin ( 7 ). |
|
(3) |
Zaradi pomanjkanja usklajenosti pristopa do obvezne revizije v Skupnosti je Komisija v svojem sporočilu iz leta 1998 „Obvezna revizija v Evropski uniji: pot naprej“ ( 8 ) predlagala ustanovitev Odbora za revizijo, ki bi lahko oblikoval nadaljnje ukrepe v tesnem sodelovanju računovodske stroke in držav članic. |
|
(4) |
Na podlagi dela tega odbora je Komisija 15. novembra 2000 izdala Priporočilo o zagotavljanju kakovosti obvezne revizije v EU: minimalne zahteve ( 9 ) in 16. maja 2002 Priporočilo o neodvisnosti zakonitih revizorjev v EU: zbirka temeljnih načel ( 10 ). |
|
(5) |
Cilj te direktive je doseči visoko raven, čeprav ne popolno, uskladitve zahtev za obvezne revizije. Država članica, ki zahteva obvezno revizijo, lahko določi strožje zahteve, razen če je v tej direktivi določeno drugače. |
|
(6) |
Revizorske kvalifikacije zakonitih revizorjev, ki so pridobljene na podlagi te direktive, bi se morale šteti za enakovredne. Zato države članice ne bi mogle več vztrajati, da morajo večino glasovalnih pravic v revizijskem podjetju imeti revizorji z dovoljenjem države članice ali da mora imeti večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja dovoljenje države članice. |
|
(7) |
Obvezna revizija zahteva ustrezno znanje na področjih, kot so pravo družb, davčno in socialno pravo. To znanje bi bilo treba preskusiti, preden zakoniti revizor iz druge države članice pridobi dovoljenje. |
|
(8) |
Za zaščito tretjih oseb bi morali biti vsi revizorji in revizijska podjetja z dovoljenjem vpisani v javno dostopnem registru, ki vsebuje osnovne podatke o zakonitih revizorjih in revizijskih podjetjih. |
|
(9) |
Zakoniti revizorji bi se morali držati najvišjih etičnih standardov. Zato bi morali delovati v skladu s poklicno etiko, ki pokriva vsaj njihovo funkcijo zastopanja javnega interesa, neoporečnost in nepristranskost, strokovno usposobljenost in primerno skrbnost. Funkcija zastopanja javnega interesa zakonitega revizorja pomeni, da se na kakovost njegovega dela zanaša širša skupnost oseb in ustanov. Visoka kakovost revizije prispeva k urejenemu delovanju trgov z izboljšanjem neoporečnosti in učinkovitosti računovodskih izkazov. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe v zvezi s poklicno etiko kot minimalne standarde. Pri tem se lahko upoštevajo načela iz Kodeksa etike računovodskih strokovnjakov Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC). |
|
(10) |
Zakoniti revizorji in revizijska podjetja spoštujejo zasebnost svojih strank. Zato bi jih morala zavezovati stroga pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti, ki pa ne bi smela ovirati pravilnega izvajanja te direktive. Ta pravila o zaupnosti bi morala veljati tudi za vsakega zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki ne sodeluje več pri določeni revizijski nalogi. |
|
(11) |
Zakoniti revizorji in revizijska podjetja bi morali biti pri opravljanju obveznih revizij neodvisni. Lahko obvestijo revidirani subjekt o zadevah, ki izhajajo iz revizije, toda morali bi se vzdržati sodelovanja v postopkih notranjega odločanja v revidiranem subjektu. Če se znajdejo v položaju, ko so nevarnosti za njihovo neodvisnost, celo po uporabi varoval za omilitev teh nevarnosti, prevelike, bi morali odstopiti od revizijskega posla ali pa ga zavrniti. Ugotovitev, da neki odnos ogroža revizorjevo neodvisnost, je lahko različna, če se nanaša na odnos med revizorjem in revidiranim subjektom ali če se nanaša na odnos med mrežo in revidiranim subjektom. Če določbe nacionalne zakonodaje določajo ali dopuščajo, da je zadruga v smislu člena 2(14) ali podoben subjekt kot v členu 45 Direktive 86/635/EGS član neprofitnega revizijskega subjekta, bi objektivna, razumna in informirana stranka ne mogla sklepati, da odnos, ki temelji na članstvu, ogroža neodvisnost zakonitega revizorja, pod pogojem, da ta revizijski subjekt ob izvajanju revizije v eni od svojih članic poskrbi, da revizorji, ki izvajajo revizijo, in tiste osebe, ki bi lahko vplivale na obvezno revizijo, ravnajo po načelu neodvisnosti. Primeri ogrožanja neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijske družbe so neposredni ali posredni finančni interes za revidirani subjekt in opravljanje dodatnih storitev, ki niso povezane z revizijo. Tudi višina honorarjev, prejetih od enega revidiranega subjekta, in/ali struktura honorarjev lahko ogrozita neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja. Vrste zaščitnih ukrepov za omilitev ali odstranitev te ogroženosti vključujejo prepovedi, omejitve, druge usmeritve in postopke ter razkritje. Zakoniti revizorji in revizijska podjetja bi morala zavrniti kakršno koli dodatno nerevizijsko storitev, ki bi lahko ogrozila njihovo neodvisnost. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe o neodvisnosti kot minimalne standarde. Ob tem bi Komisija lahko upoštevala načela iz zgoraj navedenega Priporočila z dne 16. maja 2002. Za določanje neodvisnosti revizorjev mora biti koncept „mreže“, v kateri delujejo revizorji, jasen. V tem oziru je treba upoštevati različne okoliščine, kot so primeri, v katerih lahko strukturo opišemo kot mrežo, ker je usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov. Merila za dokazovanje obstoja mreže se presojajo in tehtajo na osnovi vseh razpoložljivih dejanskih okoliščin, kot je na primer obstoj skupnih stalnih naročnikov. |
|
(12) |
V primerih samopregledovanja ali koristoljubja, kadar je to potrebno zaradi zaščite neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, bi se morala država članica in ne zakoniti revizor ali revizijsko podjetje odločiti, ali naj zakoniti revizor oziroma revizijsko podjetje odstopi od revizijskega posla ali ga zavrne. Vendar pa to ne bi smelo povzročiti položaja, v katerem bi imele države članice splošno dolžnost, da zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem preprečijo opravljanje nerevizijskih storitev za njihove naročnike revizije. Da se ugotovi, ali je primerno, da v primerih samopregledovanja ali koristoljubja zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zaradi zaščite neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja ne bi smel izvajati obveznih revizij, bi bilo treba upoštevati, ali je revidirani subjekt javnega interesa izdal prenosljive vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov ( 11 ). |
|
(13) |
Pomembno je zagotoviti stalno visoko kakovost vseh obveznih revizij, ki jih zahteva zakonodaja Skupnosti. Zato bi morale vse obvezne revizije potekati v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Ukrepe za izvajanje teh standardov v Skupnosti bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 12 ). Tehnični odbor ali skupina za revizijo bi morala pomagati Komisiji pri ocenjevanju tehnične ustreznosti vseh mednarodnih revizijskih standardov in bi morala vključevati tudi sistem javnih nadzornih organov držav članic. Da bi dosegli najvišjo stopnjo usklajenosti, lahko države članice predpišejo dodatne nacionalne revizijske postopke ali zahteve le, če to izhaja iz posebnih nacionalnih pravnih zahtev v zvezi z obsegom obvezne revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih ne vsebujejo sprejeti mednarodni revizijski standardi. Države članice lahko ohranijo dodatne revizijske postopke, dokler revizijski postopki ali zahteve niso vsebovani v naknadno sprejetih mednarodnih revizijskih standardih. Če bi sprejeti mednarodni revizijski standardi vseeno vsebovali revizijske postopke, izvajanje katerih bi povzročilo posebno pravno kolizijo z nacionalno zakonodajo zaradi posebnih nacionalnih zahtev v zvezi z obsegom obvezne revizije, lahko države članice izločijo del mednarodnih revizijskih standardov, ki so v koliziji, dokler so le-ti v koliziji, če se uporabljajo ukrepi iz člena 26(3). Vsak dodatek ali izločitev s strani držav članic mora prispevati k visoki stopnji verodostojnosti letnih računovodskih izkazov družb in koristiti javnemu interesu. Zgoraj navedeno pomeni, da lahko države članice na primer zahtevajo dodatno revizorjevo poročilo za nadzorni svet ali predpišejo druge zahteve na področju poročanja in revizije, ki temeljijo na nacionalnih pravilih o upravljanju družb. |
|
(14) |
Da bi Komisija sprejela mednarodni revizijski standard za uporabo v Skupnosti, mora biti le-ta sprejet na mednarodni ravni in nastati ob sodelovanju vseh zainteresiranih strank po jasnem, odprtem in preglednem postopku, prispevati k verodostojnosti in kvaliteti letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov ter koristiti splošnemu evropskemu interesu. Potrebo po sprejetju mednarodnega stališča o revizijskih postopkih kot dela standarda bi bilo treba za vsak posamezni primer oceniti v skladu s Sklepom 1999/468/ES. Komisija bi morala zagotoviti, da je pred začetkom postopka sprejetja opravljen pregled, s katerim se preveri, ali so te zahteve izpolnjene, in poroča članom odbora, ustanovljenim s to direktivo, o rezultatih pregleda. |
|
(15) |
V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov je pomembna jasna opredelitev odgovornosti zakonitih revizorjev, ki revidirajo sestavne dele skupine. V ta namen bi moral biti revizor skupine v celoti odgovoren za revizijsko poročilo. |
|
(16) |
Za doseganje večje primerljivosti med podjetji, ki uporabljajo enake revizijske standarde, in izboljšanje zaupanja javnosti v revizijsko funkcijo lahko Komisija sprejme skupno revizijsko poročilo za revizijo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljenih na podlagi odobrenih mednarodnih revizijskih standardov, razen če je bil ustrezen standard za takšno poročilo sprejet na ravni Skupnosti. |
|
(17) |
Redni pregledi so dober način doseganja stalne visoke kakovosti obveznih revizij. Zato morajo biti zakoniti revizorji in revizijska podjetja podvrženi sistemu zagotavljanja kakovosti, ki je neodvisen od pregledanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Za uporabo člena 29 o sistemih zagotavljanja kakovosti lahko države članice zahtevajo, da se v primeru, ko imajo posamezni revizorji skupno politiko zagotavljanja kakovosti, upoštevajo le zahteve za revizijska podjetja. Države članice lahko organizirajo sistem zagotavljanja kakovosti na način, ki bo zahteval pregled zagotavljanja kakovosti vsakega revizorja vsaj vsakih 6 let. Glede na to bi moralo biti financiranje sistema zagotavljanja kakovosti brez neprimernih vplivov. Komisija bi morala biti pristojna za sprejem izvedbenih ukrepov v zvezi z organizacijo sistemov zagotavljanja kakovosti in v zvezi s financiranjem v primerih, ko je zaupanje javnosti v sistem zagotavljanja kakovosti močno omajano. Sisteme javnega nadzora držav članic bi se moralo spodbujati, da poiščejo usklajen pristop za izvajanje pregledov zagotavljanja kakovosti, da se zadevne stranke izognejo naložitvi nepotrebnih obremenitev. |
|
(18) |
Preiskave in ustrezne kazni prispevajo k preprečevanju in popravljanju neustreznega opravljanja obvezne revizije. |
|
(19) |
Zakoniti revizorji in revizijska podjetja so odgovorni, da svoje delo opravijo z vso potrebno skrbnostjo, in bi zato morali biti odgovorni za finančno škodo, nastalo zaradi pomanjkanja potrebne skrbnosti. Vendar je lahko sposobnost revizorjev in revizijskih podjetij za pridobitev kritja poklicnega zavarovanja odvisna od tega, ali zanje velja neomejena finančna odgovornost. Komisija namerava proučiti te zadeve ob upoštevanju dejstva, da so ureditve odgovornosti držav članic lahko bistveno različne. |
|
(20) |
Države članice bi morale organizirati učinkovit sistem javnega nadzora za zakonite revizorje in revizijska podjetja na podlagi nadzora v matični državi. Ureditve javnega nadzora bi morale omogočiti učinkovito sodelovanje na ravni Skupnosti v zvezi z nadzornim delovanjem držav članic. Sistem javnega nadzora bi morale upravljati osebe, ki niso aktivni revizorji, vendar imajo potrebno znanje na področjih obvezne revizije. Ti neaktivni revizorji so lahko strokovnjaki, ki niso bili nikoli povezani s samim poklicem revizorja, ali bivši revizorji, ki so ta poklic opustili. Vendar pa lahko države članice dovolijo manjšini aktivnih revizorjev, da sodelujejo pri upravljanju sistema javnega nadzora. Pristojni organi držav članic bi morali medsebojno sodelovati, kadar je to potrebno za izvajanje nadzora nad zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji, katerim so podelili dovoljenja. Tako sodelovanje lahko pomembno prispeva k zagotavljanju stalne visoke kakovosti obveznih revizij v Skupnosti. Ker je pomembno zagotoviti učinkovito sodelovanje in usklajenost na evropski ravni med pristojnimi organi, imenovanimi s strani držav članic, imenovanje enega samega subjekta, odgovornega za zagotavljanje sodelovanja, ne sme vplivati na možnost vsakega posameznega organa, da neposredno sodeluje z drugimi pristojnimi organi držav članic. |
|
(21) |
Da se zagotovi skladnost s členom 32(3) o načelih javnega nadzora, se šteje, da ima neaktivni revizor znanje na področjih obvezne revizije zaradi preteklih delovnih izkušenj ali znanja vsaj enega predmeta iz člena 8. |
|
(22) |
Zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje imenuje skupščina delničarjev ali članov revidiranega subjekta. Za zaščito neodvisnosti revizorja je pomembno, da mora biti njegova razrešitev mogoča le iz utemeljenih razlogov, ki jih je treba sporočiti organu ali organom, odgovornim za javni nadzor. |
|
(23) |
Subjekti javnega interesa so bolj vidni in pomembnejši z gospodarskega vidika, zato morajo za obvezne revizije njihovih letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov veljati strožje zahteve. |
|
(24) |
Revizijska komisija in učinkovit sistem notranjega kontroliranja prispevata k zmanjšanju finančnih in operativnih tveganj ter tistih tveganj, ki izvirajo iz neupoštevanja predpisov, in izboljšujeta kakovost računovodskega poročanja. Države članice bi lahko upoštevale Priporočilo Komisije z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih ali nadzornih direktorjev družb, ki kotirajo, in o odborih nadzornega sveta ( 13 ), ki določa, kako naj bi se ustanovile in delovale revizijske komisije. Države članice lahko določijo, da naloge, dodeljene revizijski komisiji ali telesu, ki izvaja enakovredne naloge, lahko izvaja upravno ali nadzorno telo kot celota. Glede na dolžnosti revizijske komisije v skladu s členom 41 zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne bi smelo biti na noben način podrejeno komisiji. |
|
(25) |
Države članice se lahko tudi odločijo, da zahteva za revizijsko komisijo ne velja za subjekte javnega interesa, ki so kolektivna naložbena podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu. Ta možnost upošteva dejstvo, da kjer kolektivno naložbeno podjetje deluje le za namen združevanja sredstev, zaposlitev revizijske komisije ne bo vedno primerna. Računovodsko poročanje in s tem povezana tveganja niso primerljiva s tistimi drugih subjektov javnega interesa. Razen tega delujejo kolektivna naložbena podjetja za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in njihove družbe za upravljanje v strogo določenem zakonodajnem okolju ter jih upravljajo posebni mehanizmi, kot so kontrole, ki jih izvajajo njihovi skrbniki. Za tista kolektivna naložbena podjetja, ki niso usklajena z Direktivo 85/611/EGS ( 14 ), vendar so predmet enakih zaščitnih ukrepov, kot je predvideno v tej zadnji direktivi, se državam članicam v tem posebnem primeru dovoli, da jim omogočijo enako obravnavo kot kolektivnim naložbenim podjetjem, ki so usklajena s Skupnostjo. |
|
(26) |
Da se okrepi neodvisnost revizorjev subjektov javnega interesa, se morajo ključni revizijski partnerji, ki opravljajo revizijo teh subjektov, izmenjevati. Za organizacijo izmenjave bi morale države članice zahtevati zamenjavo enega ali več ključnih revizijskih partnerjev, ki imajo opravka z revidiranim subjektom, pri čemer omogočijo revizijskemu podjetju, s katerim so povezani ključni revizijski partnerji, da je še naprej zakoniti revizor tega subjekta. Kjer država članica oceni, da je za dosego zasledovanih ciljev to primerno, lahko ta država članica kot drugo možnost zahteva zamenjavo revizijskega podjetja brez poseganja v člen 42(2). |
|
(27) |
Medsebojna povezanost kapitalskih trgov narekuje potrebo po zagotovitvi visoke kakovosti opravljenega dela revizorjev iz tretjih držav v zvezi s kapitalskim trgom Skupnosti. Zato bi morali biti zadevni revizorji registrirani, da so tako vključeni v preglede zagotavljanja kakovosti ter sistem preiskav in kazni. Odstopanja na podlagi vzajemnosti bi bilo treba omogočiti s poenotenim preverjanjem, ki ga v sodelovanju z državami članicami opravi Komisija. V vsakem primeru bi moral subjekt, ki je izdal prenosljive vrednostne papirje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, zmeraj pregledati revizor, ki je ali registriran v državi članici ali pod nadzorom pristojnih organov v tretji državi, iz katere prihaja revizor, če Komisija ali država članica potrdi, da ta tretja država izpolnjuje zahteve, enakovredne zahtevam Skupnosti na področju načel nadzora, sistemov zagotavljanja kakovosti ter sistemov preiskave in kazni kakor tudi vzajemnosti. Če ena država članica meni, da je sistem zagotavljanja kakovosti tretje države enakovreden njenemu, to še ne pomeni, da morajo druge države članice sprejeti to oceno, niti s tem ne vpliva na odločitev Komisije. |
|
(28) |
Zapletenost revizij mednarodnih skupin zahteva dobro sodelovanje pristojnih organov držav članic in tistih v tretjih državah. Zato bi morale države članice pristojnim organom tretjih držav prek pristojnih nacionalnih organov zagotoviti dostop do revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov. Da se zaščitijo pravice prizadetih strank ter da se hkrati olajša dostop do teh papirjev in dokumentov, bi morale države članice pristojnim organom tretjih držav, ki prejmejo soglasje nacionalnih pristojnih organov, omogočiti neposredni dostop. Eno od zadevnih meril za omogočanje dostopa je presoja izpolnjevanja zahtev, ki jih določi Komisija, s strani pristojnih organov v tretjih državah. Dokler ni take odločitve Komisije, lahko brez poseganja v njeno odločitev države članice ocenijo, ali so zahteve izpolnjene. |
|
(29) |
Razkritje podatkov iz členov 36 in 47 mora biti v skladu s pravili prenosa osebnih podatkov tretjim državam, določenimi v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 15 ). |
|
(30) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES in ob upoštevanju deklaracije Komisije in Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah. |
|
(31) |
Evropski parlament bi moral imeti tri mesece časa od prvega posredovanja osnutka predlogov sprememb in izvedbenih ukrepov za njihovo preučitev in oblikovanje mnenja. V nujnih in ustrezno utemeljenih primerih bi bilo možno ta čas skrajšati. Če pa Evropski parlament v tem času sprejme resolucijo, bi morala Komisija osnutek predlogov ali ukrepov ponovno preučiti. |
|
(32) |
Ker ciljev te direktive, in sicer zahteve, da se uporablja en sklop mednarodnih revizijskih standardov, posodobitev zahtev o izobrazbi, opredelitev poklicne etike ter tehnična izvedba sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in med temi organi in organi tretjih držav, potrebna za dosego ciljev nadaljnje okrepitve in usklajevanja kakovosti obvezne revizije v Skupnosti ter omogočanje sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami zaradi okrepitve zaupanja v obvezno revizijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
|
(33) |
Za zagotovitev večje preglednosti razmerja med zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem in revidiranim subjektom bi bilo treba direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS spremeniti tako, da se zahteva razkritje stroškov revizije in stroškov nerevizijskih storitev v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom in konsolidiranim računovodskim izkazom. |
|
(34) |
Direktivo 84/253/EGS bi bilo treba razveljaviti, ker ne vsebuje celovitega sklopa pravil za zagotavljanje ustrezne revizijske infrastrukture, kot so javni nadzor, disciplinarni sistemi in sistemi za zagotavljanje kakovosti, ter ker ne zagotavlja posebnih pravil za regulativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami. Za zagotovitev pravne varnosti pa mora biti jasno opredeljeno, da se zakoniti revizorji in revizijska podjetja z dovoljenjem v skladu z Direktivo 84/253/EGS štejejo za imetnike dovoljenj v skladu s to direktivo — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta direktiva vzpostavlja pravila v zvezi z obveznimi revizijami letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov.
Člen 29 te direktive se ne uporablja za obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa, razen če je to določeno v Uredbi (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ).
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:
1. „obvezna revizija“ je revizija letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če to:
(a) zahteva pravo Unije;
(b) zahteva nacionalno pravo o malih podjetjih;
(c) prostovoljno izvedejo na zahtevo malih podjetij, ki ustrezajo nacionalnim pravnim zahtevam, enakovrednim zahtevam za revizijo v skladu s točko (b), kadar so v nacionalni zakonodaji takšne revizije določene kot obvezne revizije;
2. „zakoniti revizor“ je fizična oseba, ki ima v skladu s to direktivo dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij;
3. „revizijsko podjetje“ je pravna oseba ali kateri koli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima v skladu s to direktivo dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij;
4. „revizijski subjekt tretje države“ je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen subjekta, ki je registriran kot revizijsko podjetje v eni od držav članic, za kar imajo dovoljenje v skladu s členom 3;
5. „revizor iz tretje države“ je fizična oseba, ki izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen oseb, ki so registrirane kot zakoniti revizorji v eni od držav članic, za kar imajo dovoljenje v skladu s členom 3 in členom 44;
6. „revizor skupine“ je/so zakoniti revizor/zakoniti revizorji ali revizijsko podjetje/revizijska podjetja, ki izvaja/izvajajo obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov;
7. „mreža“ je večja struktura:
— ki je namenjena sodelovanju in v katero spada zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, in
— ki je jasno usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo blagovne znamke ali pomembnega dela strokovnih virov;
8. „podružnica revizijskega podjetja“ je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem;
9. „revizijsko poročilo“ je poročilo iz člena 51a Direktive 78/660/EGS in člena 37 Direktive 83/349/EGS, ki ga je izdal zakoniti revizor ali revizijsko podjetje;
10. „pristojni organi“ so organi, določeni z zakonodajo, ki so pooblaščeni za pravno ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve in/ali nadzora; sklicevanje na,pristojni organ' v posameznem členu je sklicevanje na organ, odgovoren za naloge iz navedenega člena;
▼M3 —————
12. „mednarodni računovodski standardi“ so Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, prihodnji standardi in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB);
13. „subjekti javnega interesa“ so:
(a) subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in ki lahko trgujejo z vrednostnimi papirji na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;
(b) kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ) razen tistih iz člena 2 navedene direktive;
(c) zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive 91/674/EGS, ali
(d) subjekti, ki jih države članice imenujejo za subjekte javnega interesa, na primer podjetja, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih velik javni pomen;
14. „zadruga“ je evropska zadruga, kot je določena v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) ( 18 ), ali katera koli druga zadruga, za katero se na podlagi zakonodaje Skupnosti zahteva obvezna revizija, kot so kreditne institucije, določene v točki 1 člena 1 Direktive 2000/12/ES, ter zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive 91/674/EGS;
15. „neaktivni revizor“ je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim;
16. „ključni revizijski partner/ključni revizijski partnerji“ je/so:
(a) zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki ga/jih revizijsko podjetje imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega/glavne odgovornega/odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijskega podjetja; ali
(b) v primeru revizije skupine vsaj zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki ga/jih revizijsko podjetje imenuje kot glavnega/glavne odgovornega/odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine, in zakoniti revizor/zakoniti revizorji, ki je določen/so določeni kot glavni odgovoren/odgovorni na ravni pomembnih odvisnih podjetij; ali
(c) zakonity revizor/zakoniti revizorji, ki podpiše/podpišejo revizijsko poročilo;
17. „srednja podjetja“ so podjetja iz člena 1(1) in člena 3(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 );
18. „mala podjetja“ so podjetja iz člena 1(1) in člena 3(2) Direktive 2013/34/EU;
19. „matična država članica“ je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobilo dovoljenje v skladu s členom 3(1);
20. „država članica gostiteljica“ je država članica, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, prav tako pridobiti dovoljenje v skladu s členom 14, ali država članica, v kateri, v kateri želi revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, biti registrirano ali je registrirano skladu s členom 3a.
POGLAVJE II
DOVOLJENJE, STALNO IZOBRAŽEVANJE IN MEDSEBOJNO PRIZNAVANJE
Člen 3
Podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem
1. Obvezno revizijo izvajajo le zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ki imajo dovoljenje države članice, ki zahteva obvezno revizijo.
2. saka država članica določi pristojni organ, odgovoren za podelitev dovoljenj zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem.
▼M3 —————
3. Brez poseganja v člen 11 lahko pristojni organi držav članic podelijo dovoljenje za zakonitega revizorja le fizičnim osebam, ki ustrezajo vsaj merilom, ki so določena v členih 4 in 6 do 10.
4. Pristojni organi držav članic lahko podelijo dovoljenje za revizijsko podjetje le tistim subjektom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) fizične osebe, ki izvajajo obvezne revizije v imenu revizijskega podjetja, morajo izpolnjevati vsaj pogoje iz členov 4 in 6 do 12 ter morajo imeti dovoljenje zakonitega revizorja v zadevni državi članici;
(b) večino glasovalnih pravic v subjektu morajo imeti revizijska podjetja z dovoljenjem katere koli države članice ali fizične osebe, ki izpolnjujejo vsaj pogoje iz člena 4 in členov 6 do 12. Države članice lahko določijo, da morajo imeti te fizične osebe tudi dovoljenje druge države članice. Države članice lahko določijo druge posebne predpise glede glasovalnih pravic za namen obveznih revizij zadrug, hranilnic in podobnih subjektov iz člena 45 Direktive 86/635/EGS ali za podružnice ali pravne naslednike zadrug, hranilnic ali podobnih subjektov iz člena 45 Direktive 86/635/EGS;
(c) večino – do največ 75 % – članov upravnega ali poslovodnega telesa subjekta morajo sestavljati revizijska podjetja z dovoljenjem katere koli države članice ali fizične osebe, ki izpolnjujejo vsaj pogoje iz členov 4 in 6 do 12. Države članice lahko določijo, da morajo imeti te fizične osebe tudi dovoljenje druge države članice. Kjer tako telo nima več kot dveh članov, mora eden izmed članov izpolnjevati vsaj pogoje te točke;
(d) podjetje mora izpolnjevati pogoje iz člena 4.
Države članice lahko postavijo dodatne zahteve le v zvezi s točko (c). Takšne zahteve morajo biti sorazmerne s cilji, ki jih želijo doseči, in ne presegati nujno potrebnega.
Člen 3a
Priznavanje revizijskih podjetij
1. Z odstopanjem od člena 3(1) lahko revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v državi članici, opravlja obvezne revizije v drugi državi članici, če ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja, izpolnjuje pogoje iz točke (a) člena 3(4) v državi članici gostiteljici.
2. Revizijsko podjetje, ki želi izvajati obvezne revizije v državi članici, ki ni njegova matična država članica, se mora registrirati pri pristojnem organu v državi članici gostiteljici v skladu s členoma 15 in 17.
3. Pristojni organ v državi članici gostiteljici registrira revizijsko podjetje, če je ugotovljeno, da je zadevno revizijsko podjetje registrirano pri pristojnem organu v matični državi članici. Kadar država članica gostiteljica namerava upoštevati potrdilo, ki dokazuje registracijo revizijskega podjetja v matični državi članici, lahko pristojni organ v državi članici gostiteljici zahteva, da potrdilo pristojnega organa v matični državi članici ne sme biti starejše od treh mesecev. Pristojni organ v državi članici gostiteljici obvesti pristojni organ v matični državi članici o registraciji revizijskega podjetja iz matične države članice.
Člen 4
Ugled
Pristojni organi države članice lahko podelijo dovoljenje le fizičnim osebam ali podjetjem, ki imajo dober ugled.
Člen 5
Odvzem dovoljenja
1. Zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju se dovoljenje odvzame, če je bil ugled te osebe ali podjetja resno ogrožen. Države članice pa lahko določijo razumen rok za izpolnitev zahtev o ugledu.
2. Revizijskemu podjetju se dovoljenje odvzame, če kateri koli pogoj iz člena 3(4)(b) in (c) ni več izpolnjen. Države članice pa lahko določijo razumen rok za izpolnitev teh pogojev.
3. Če se zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju iz kakršnega koli razloga odvzame dovoljenje, pristojni organ matične države članice, v kateri je dovoljenje odvzeto, o odvzemu in razlogih zanj obvesti ustrezne pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje tudi registrirano v skladu s členom 3a, točko (c) člena 16(1) in točko (i) člena (17)(1).
Člen 6
Izobrazba
Brez poseganja v člen 11 se fizični osebi lahko dovoli opravljanje obvezne revizije le, če je po pridobitvi izobrazbe, ustrezne za vpis na univerzitetno ali enakovredno raven, zaključila tečaj teoretičnega usposabljanja, opravila praktično usposabljanje in opravila izpit o strokovni usposobljenosti, ki je enakovreden zaključnemu izpitu na univerzitetni ali enakovredni ravni, ki ga organizira ali priznava zadevna država članica.
Pristojni organi iz člena 32 med seboj sodelujejo zaradi doseganja konvergence zahtev iz tega člena. Pristojni organi pri tem sodelovanju upoštevajo razvoj področja revizije in poklica revizorja, zlasti pa konvergence, ki je bila v tem poklicu že dosežena. Sodelujejo z Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev (CEAOB) ter pristojnimi organi iz člena 20 Uredbe (EU) št. 537/2014, če je ta konvergenca povezana z obveznimi revizijami subjektov javnega interesa.
Člen 7
Izpit o strokovni usposobljenosti
Izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 6 zagotavlja potrebno raven teoretičnega znanja pri predmetih, ki so pomembni za obvezno revizijo, in sposobnost uporabe tega znanja v praksi. Vsaj del tega izpita je pisen.
Člen 8
Preskus teoretičnega znanja
1. Preskus teoretičnega znanja, ki je del izpita o strokovni usposobljenosti, zajema zlasti naslednje predmete:
(a) splošna računovodska teorija in načela;
(b) pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
(c) mednarodni računovodski standardi;
(d) finančna analiza;
(e) stroškovno in poslovodno računovodstvo;
(f) obvladovanje tveganja in notranje kontroliranje;
(g) revidiranje in strokovno znanje;
(h) pravne zahteve in strokovni standardi v zvezi z obvezno revizijo in zakonitimi revizorji;
(i) mednarodne revizijske standarde iz člena 26;
(j) poklicna etika in neodvisnost.
2. Zajema vsaj še naslednje predmete, kolikor so pomembni za revizijo:
(a) pravo družb in upravljanje podjetij;
(b) pravo o plačilni nesposobnosti in podobnih postopkih;
(c) davčno pravo;
(d) civilno in gospodarsko pravo;
(e) pravo o socialni varnosti in delovno pravo;
(f) informacijska tehnologija in računalniški sistemi;
(g) poslovna, splošna in finančna ekonomija;
(h) matematika in statistika;
(i) temeljna načela finančnega upravljanja podjetij.
▼M3 —————
Člen 9
Izjeme
1. Z odstopanjem od členov 7 in 8 lahko država članica določi, da je lahko oseba, ki je opravila univerzitetni ali enakovredni izpit ali ima univerzitetno diplomo ali enakovredne kvalifikacije iz enega ali več predmetov iz člena 8, oproščena preskusa teoretičnega znanja iz predmetov, zajetih v ta izpit ali diplomo.
2. Z odstopanjem od člena 7 lahko država članica določi, da je oseba, ki ima univerzitetno diplomo ali enakovredne kvalifikacije iz enega ali več predmetov iz člena 8, lahko oproščena preskusa, ali je sposobna uporabiti svoje teoretično znanje v praksi, če se je iz teh predmetov praktično usposabljala in je bilo to usposabljanje potrjeno z izpitom ali diplomo, ki jo priznava država.
Člen 10
Praktično usposabljanje
1. Da bi zagotovili sposobnost uporabe teoretičnega znanja v praksi, kar je tudi eno od preizkušanj v izpitu opravi kandidat najmanj triletno praktično usposabljanje na področjih, ki med drugim zajemajo revidiranje letnih računovodskih izkazov, konsolidiranih računovodskih izkazov ali podobnih računovodskih izkazov. Vsaj dve tretjini takšnega praktičnega usposabljanja kandidat opravi pri zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju z dovoljenjem katere koli države članice.
2. Države članice zagotovijo, da usposabljanje izvajajo osebe z ustreznimi zagotovili glede njihovih sposobnosti za izvajanje praktičnega usposabljanja.
Člen 11
Usposobljenost z dolgoročnimi praktičnimi izkušnjami
Država članica lahko podeli dovoljenje za zakonitega revizorja osebi, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 6, če lahko dokaže, da je bila:
(a) 15 let zaposlena v poklicnih dejavnostih, v katerih je pridobila dovolj izkušenj na področjih financ, prava in računovodstva, in je opravila izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 7; ali
(b) 7 let zaposlena v poklicnih dejavnostih na teh področjih ter je opravila praktično usposabljanje iz člena 10 in izpit o strokovni usposobljenosti iz člena 7.
Člen 12
Povezovanje praktičnega usposabljanja in teoretične izobrazbe
1. Države članice lahko določijo, da se obdobja teoretičnega izobraževanja na področjih iz člena 8 štejejo k obdobju poklicne dejavnosti iz člena 11, pod pogojem, da je tako izobraževanje potrjeno z državno priznanim izpitom. Tako izobraževanje ne sme trajati manj kot eno leto in ne sme skrajšati obdobja poklicne dejavnosti za več kot štiri leta.
2. Obdobje poklicne dejavnosti in praktičnega usposabljanja ni krajše od obdobja teoretičnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja iz člena 10.
Člen 13
Stalno izobraževanje
Države članice zagotovijo, da morajo zakoniti revizorji sodelovati v ustreznih programih stalnega izobraževanja, da bi ohranili teoretično in strokovno znanje ter vrednote na ustrezno visoki ravni; zagotovijo tudi, da je neizpolnjevanje zahtev po stalnem izobraževanja predmet ustreznih sankcij v skladu s členom 30.
Člen 14
Podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem iz druge države članice
1. Pristojni organi uvedejo postopke za podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem z dovoljenjem drugih držav članic. V okviru teh postopkov je dovoljeno zahtevati samo zaključek prilagoditvenega obdobja iz točke (g) člena 3(1) Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ) ali uspešno opravljen preizkus poklicne usposobljenosti iz točke (h) navedene določbe.
2. Država članica gostiteljica odloči, ali za prosilca za dovoljenje velja prilagoditveno obdobje iz točke (g) člena 3(1) Direktive 2005/36/ES ali preizkus poklicne usposobljenosti iz točke (h) navedene določbe.
Prilagoditveno obdobje ne presega treh let, prosilca pa se oceni.
Preizkus poklicne usposobljenosti se izvede v enem od jezikov, dovoljenih v skladu z jezikovnimi pravili, ki se uporabljajo v zadevni državi članici gostiteljici. V preizkusu se preveri le ustrezno znanje zakonitega revizorja o zakonodaji in predpisih navedene države članice gostiteljice, kolikor je to pomembno za izvajanje obvezne revizije.
3. Pristojni organi sodelujejo v okviru CEAOB, da bi dosegli konvergenco zahtev prilagoditvenega obdobja in preizkusa poklicne usposobljenosti. Tako bodo povečali preglednost in predvidljivost zahtev. Sodelujejo s CEAOB in pristojnimi organi iz člena 20 Uredbe (EU) št. 537/2014, če je ta konvergenca povezana z obveznimi revizijami subjektov javnega interesa.
POGLAVJE III
REGISTRACIJA
Člen 15
Javni register
1. Vsaka država članica zagotovi, da so zakoniti revizorji in revizijska podjetja vpisani v javnem registru v skladu s členoma 16 in 17. V izjemnih okoliščinah lahko države članice odstopijo od zahtev, navedenih v tem členu in členu 16, v zvezi z razkritjem le do mere, potrebne za ublažitev neizbežne in hude nevarnosti glede osebne varnosti katere koli osebe.
2. Države članice zagotovijo, da imajo vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja v javnem registru individualno številko. Podatki o registraciji se shranijo v register v elektronski obliki in so v elektronski obliki dostopni javnosti.
3. Javni register vsebuje tudi ime in naslov organov, pristojnih za podelitev dovoljenja iz člena 3, zagotavljanje kakovosti iz člena 29, preiskave in kazni v zvezi z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji iz člena 30 ter javni nadzor iz člena 32.
4. Države članice zagotovijo, da je javni register v celoti pripravljen za uporabo do 29. junija 2009.
Člen 16
Registracija zakonitih revizorjev
1. Za zakonite revizorje vsebuje javni register vsaj naslednje podatke:
(a) ime, naslov in registracijsko številko;
(b) če pride v poštev, ime, naslov, spletni naslov in registracijsko številko revizijskega podjetja/podjetij, v katerem je zakoniti revizor zaposlen ali s katerim je povezan kot partner ali kako drugače;
(c) vse ostale registracije zakonitega revizorja pri pristojnih organih drugih držav članic in kot revizorja v tretjih državah, vključno z imenom organa/imeni organov za registriranje ter, če pride v poštev, registracijsko številko/registracijskimi številkami.
2. Revizorji tretjih držav, registrirani v skladu s členom 45, so jasno prikazani v registru kot taki in ne kot zakoniti revizorji.
Člen 17
Registracija revizijskih podjetij
1. Za revizijska podjetja vsebuje javni register vsaj naslednje podatke:
(a) ime, naslov in registracijsko številko;
(b) pravno obliko;
(c) podatke za kontakt s podjetjem, glavno kontaktno osebo in, kjer pride v poštev, spletni naslov;
(d) naslov vsakega urada v državi članici;
(e) ime in registracijsko številko vseh zakonitih revizorjev, ki so zaposleni v revizijskem podjetju ali pa so z revizijskem podjetjem povezani kot partnerji ali kako drugače;
(f) imena in službene naslove vseh lastnikov ali delničarjev;
(g) imena in službene naslove vseh članov upravnega ali poslovodnega telesa;
(h) če pride v poštev, navedbo članstva v mreži ter seznam imen in naslovov včlanjenih in pridruženih podjetij ali navedbo mesta, kjer so taki podatki javno dostopni;
(i) vse ostale registracije kot revizijsko podjetje pri pristojnih organih drugih držav članic in kot revizijski subjekt v tretjih državah, vključno z imenom organa/imeni organov za registriranje in, če pride v poštev, registracijsko številko/registracijskimi številkami;
(j) kadar je revizijsko podjetje registrirano v skladu s členom 3a(3), če je ustrezno.
2. Revizijski subjekti tretjih držav, registrirani v skladu s členom 45, so jasno prikazani v registru kot taki in ne kot revizijska podjetja.
Člen 18
Posodabljanje podatkov o registraciji
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojne organe, odgovorne za javni register, o vsaki spremembi podatkov iz javnega registra. Register je treba posodobiti po obvestilu brez nepotrebnega odlašanja.
Člen 19
Odgovornost za registracijske podatke
Podatke, posredovane ustreznim pristojnim organom v skladu s členi 16, 17 in 18, podpiše zakoniti revizor ali revizijsko podjetje. Kjer pristojni organ omogoči elektronsko dostavo podatkov, je to mogoče storiti na primer z elektronskim podpisom, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 2 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 21 ).
Člen 20
Jezik
1. Podatki, vpisani v javni register, se navajajo v enem od jezikov, dovoljenih z jezikovnimi pravili, ki se uporabljajo v zadevni državi članici.
2. Države članice lahko dovolijo, da se podatki dodatno vpišejo v javni register v katerem koli drugem/-ih uradnem jeziku/uradnih jezikih Skupnosti. Države članice lahko zahtevajo overovitev prevoda podatkov.
V vseh primerih zadevna država članica zagotovi, da je iz registra razvidno, ali je prevod overjen ali ne.
POGLAVJE IV
POKLICNA ETIKA, NEODVISNOST, NEPRISTRANSKOST, ZAUPNOST IN POSLOVNA SKRIVNOST
Člen 21
Poklicna etika in poklicna nezaupljivost
1. Države članice zagotovijo, da so vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja zavezani načelom poklicne etike, ki pokrivajo vsaj njihovo delovanje v javnem interesu, njihovo neoporečnost in nepristranskost ter njihovo strokovno usposobljenost in potrebno skrbnost.
2. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pri izvajanju obvezne revizije med celotno revizijo ohrani poklicno nezaupljivost, pri čemer se ne glede na svoje pretekle izkušnje v zvezi s poštenostjo in integriteto vodstva revidiranega subjekta in oseb, ki so odgovorne za upravljanje subjekta, priznava možnost pomembnih napačnih navedb zaradi dejstev ali ravnanj, ki nakazujejo nepravilnosti, vključno s prevarami ali napakami.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ohrani poklicno nezaupljivost zlasti pri pregledovanju ocen vodstva v zvezi s poštenimi vrednostmi, oslabitvijo sredstev, rezervacijami in prihodnjimi denarnimi tokovi, ki so pomembni za zmožnost subjekta, da nadaljuje z rednim poslovanjem.
V tem členu „poklicna nezaupljivost“ pomeni odnos, ki vključuje kritično razmišljanje, ki je pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno navedbo zaradi napake ali prevare, ter kritično oceno revizijskih dokazov.
Člen 22
Neodvisnost in nepristranskost
1. Države članice zagotavljajo, da so pri izvajanju obvezne revizije zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ter vse fizične osebe, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na rezultat obvezne revizije, neodvisni od revidiranega subjekta in niso vključeni v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta.
Neodvisnost se zahteva vsaj v obdobju, ki ga zajemajo računovodski izkazi, ki se revidirajo, ter obdobju, v katerem se izvaja obvezna revizija.
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje sprejme vse razumne ukrepe, s katerimi zagotovi, da med opravljanjem obvezne revizije na njegovo neodvisnost ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno nasprotje interesov ali poslovni ali drug neposreden ali posreden odnos, ki vključuje zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo, in po potrebi njegovo mrežo, poslovodno osebje, revizorje, zaposlene, katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ali kateri koli osebi, ki je z zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem neposredno ali posredno povezana zaradi nadzora, ali je pod njihovim nadzorom.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje obvezne revizije ne izvede, če obstaja kakršna koli nevarnost glede samopregledovanja, koristoljubja, zagovorništva, domačnosti ali ustrahovanja, ki nastane zaradi finančnih, osebnih ali poslovnih odnosov oz. delovnih ali drugačnih razmerij med:
— zakonitim revizorjem, revizijskim podjetjem, njegovim omrežjem in katero koli fizično osebo, ki bi lahko vplivala na rezultat obvezne revizije, ter
— revidiranim subjektom,
zaradi česar bi lahko nepristranska, razumna in obveščena tretja stran ob upoštevanju uporabljenih zaščitnih ukrepov sklepala, da je ogrožena neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.
2. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, njuni ključni revizijski partnerji, njuni zaposleni in katera koli druga fizična oseba, katere storitve so na voljo takemu zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ali so pod njegovim nadzorom in ki je neposredno vključena v dejavnosti obvezne revizije, ter osebe, ki so tesno povezane z njimi v smislu člena 1(2) Direktive Komisije 2004/72/ES ( 22 ), niso lastniki in nimajo materialnega interesa ali neposredne pravice do udeležbe oz. ne sodelujejo pri kakršni koli transakciji v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, ki ga izda, zanj jamči ali ga drugače podpira kateri koli revidirani subjekt s področja njihovih dejavnosti obvezne revizije, razen če gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem, vključno z upravljanimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja.
3. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v revizijskih delovnih papirjih zabeleži vse pomembne nevarnosti za svojo neodvisnost kot tudi uporabljena varovala za omilitev teh nevarnosti.
4. Države članice zagotovijo, da osebe ali podjetja iz odstavka 2 niso udeležene pri rezultatih ali drugače vplivajo na rezultate obvezne revizije katerega koli posameznega revidiranega subjekta, če so:
(a) lastniki finančnih instrumentov revidiranega subjekta, razen če gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem;
(b) lastniki finančnih instrumentov katerega koli subjekta, povezanega z revidiranim subjektom, katerih lastništvo bi lahko povzročilo ali se na splošno obravnavalo kot vzrok za nasprotje interesov, razen če gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem;
(c) bili v obdobju iz odstavka 1 v delovnem razmerju ali imeli poslovni ali drugačen odnos s tem revidiranim subjektom, ki bi lahko povzročil nasprotje interesov ali se na splošno obravnaval kot vzrok zanj.
5. Osebe ali podjetja iz odstavka 2 ne zahtevajo ali sprejemajo denarnih in nedenarnih daril ali uslug od revidiranega subjekta ali katerega koli subjekta, povezanega z revidiranim subjektom, razen če bi nepristranska, razumna in obveščena tretja stran zadevno vrednost ocenila kot zanemarljivo.
6. Če je revidirani subjekt v obdobju, na katerega se nanašajo računovodski izkazi, prevzet s strani drugega subjekta, če se z drugim subjektom združi ali če ga drug subjekt prevzame, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje opredeli in oceni vse trenutne ali nedavne interese ali odnose, vključno z vsemi nerevizijskimi storitvami, ki so se opravile za ta subjekt in bi lahko ob upoštevanju razpoložljivih zaščitnih ukrepov ogrozile revizorjevo neodvisnost in zmožnost nadaljevanja obvezne revizije po datumu začetka učinkovanja združitve ali prevzema.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje čim prej, najpozneje pa v treh mesecih, sprejme vse potrebne ukrepe za prekinitev kakršnih kolih trenutnih interesov ali odnosov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost in – če je to mogoče – sprejme zaščitne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšal vse nevarnosti za svojo neodvisnost, ki bi se lahko pojavile zaradi predhodnih in trenutnih interesov ter odnosov.
Člen 22a
Zaposlovanje nekdanjih zakonitih revizorjev ali zaposlenih pri zakonitih revizorjih ali v revizijskem podjetju s strani revidiranih subjektov
1. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja, vsaj eno leto, ali v primeru obveznih revizij subjektov javnega interesa vsaj dve leti po tem, ko je prenehal biti zakoniti revizor ali ključni revizijski partner v zvezi z revizijskim poslom, ne sme:
(a) prevzeti ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu;
(b) kadar je ustrezno, postati član revizijske komisije revidiranega subjekta ali, kadar taka komisija ne obstaja, organa, ki opravlja enake funkcije kot revizijska komisija;
(c) postati neizvršni član upravnega organa ali član nadzornega organa revidiranega subjekta.
2. Države članice zagotovijo, da zaposleni in partnerji razen ključnih revizijskih partnerjev, zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki izvaja obvezno revizijo, ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na razpolago ali pod nadzorom takega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, kadar so ti zaposleni, partnerji ali druge fizične osebe osebno imenovane za zakonitega revizorja, vsaj eno leto po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati pri dejavnostih obvezne revizije, ne prevzamejo nobenih dolžnosti iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1.
Člen 22b
Priprava na obvezno revizijo in ocena nevarnosti za neodvisnost
Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pred sprejetjem ali nadaljevanjem posla obvezne revizije oceni in dokumentira, ali:
— izpolnjuje zahteve iz člena 22 te direktive,
— obstajajo nevarnosti za njegovo neodvisnost in za uporabljene zaščitne ukrepe za omilitev navedenih nevarnosti,
— ima usposobljene zaposlene, čas in sredstva za ustrezno izvajanje obvezne revizije,
— ima v primeru revizijskega podjetja ključni revizijski partner dovoljenje za zakonitega revizorja v državi članici, v kateri se zahteva obvezna revizija.
Države članice lahko določijo poenostavljene zahteve za revizije iz točk (b) in (c) točke 1 člena 2.
Člen 23
Zaupnost in poslovna skrivnost
1. Države članice zagotovijo, da so vsi podatki in dokumenti, do katerih imajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja dostop, ko izvajajo obvezno revizijo, zaščiteni z ustreznimi pravili o zaupnosti in poslovni skrivnosti.
2. Pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti v zvezi z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji ne ovirajo uveljavljanja določb te direktive ali uredbe (EU) št. 537/2014.
3. Kadar zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje nadomesti drug zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, predhodni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zagotovi novemu zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju dostop do vseh pomembnih podatkov v zvezi z revidiranim subjektom in najnovejšo revizijo tega subjekta.
4. Zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki ne sodeluje več pri posamezni revizijski nalogi, in prejšnjega zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje še vedno zavezujejo določbe odstavkov 1 in 2 glede te revizijske naloge.
5. Kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izvaja obvezno revizijo podjetja, ki je del skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti iz odstavka 1 tega člena zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ne preprečujejo, da ustrezno dokumentacijo o opravljenem revizijskem delu predloži revizorju skupine v tretji državi, če je taka dokumentacija potrebna za uspešnost revizije konsolidiranih računovodskih izkazov nadrejenega podjetja.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo podjetja, ki je izdalo vrednostne papirje v tretji državi ali je del skupine, ki izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi, lahko revizijske delovne papirje ali druge dokumente, povezane z revizijo navedenega subjekta, s katerimi razpolaga, pristojnim organom zadevnih tretjih držav predloži le pod pogoji iz člena 47.
Revizorju skupine v tretji državi se informacije posredujejo v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES in veljavnimi nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Člen 24
Neodvisnost in nepristranskost zakonitih revizorjev, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskih podjetij
Države članice zagotovijo, da lastniki ali delničarji revizijskega podjetja ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov takšnega podjetja ali pridruženega podjetja ne posegajo v izvajanje obvezne revizije na kakršen koli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost zakonitega revizorja, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja.
Člen 24a
Notranja organizacija zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij
1. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izpolnjuje naslednje organizacijske zahteve:
(a) revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da njegovi lastniki ali delničarji ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov tega podjetja ali pridruženega podjetja ne posegajo v izvajanje obvezne revizije na kakršen koli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost zakonitega revizorja, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja;
(b) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ima zanesljive upravne in računovodske postopke, mehanizme notranjega obvladovanja kakovosti, učinkovite postopke za oceno tveganja ter učinkovite nadzorne in zaščitne ukrepe za sisteme obdelovanja informacij.
Namen teh mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh revizijskega podjetja ali delovne strukture zakonitega revizorja.
(c) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da imajo njegovi zaposleni in katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ali so pod njegovim nadzorom in ki so neposredno vključene v dejavnosti obvezne revizije, ustrezno znanje in izkušnje za izvajanje dodeljenih nalog;
(d) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se zunanje izvajanje pomembnih revizijskih funkcij ne opravlja tako na škodo kakovosti notranjega obvladovanja kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in zmožnosti pristojnih organov, da nadzirajo, kako zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izpolnjuje obveznosti iz te direktive in po potrebi Uredbe (EU) št. 537/2014;
(e) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi ustrezno in učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali obvladovanje in razkritje nevarnosti za neodvisnost iz členov 22, 22a in 22b;
(f) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oblikuje ustrezne politike in postopke za izvajanje obveznih revizij, usposabljanje, nadzor in pregled dejavnosti zaposlenih ter organiziranje strukture revizijskega spisa iz člena 24b(5);
(g) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi sistem notranjega obvladovanja kakovosti, da zagotovi kakovostno obvezno revizijo.
Sistem obvladovanja kakovosti zajema vsaj politike in postopke iz točke (f). V primeru revizijskega podjetja je za sistem notranjega obvladovanja kakovosti odgovorna oseba, ki je usposobljen za zakonitega revizorja;
(h) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje uporablja ustrezne sisteme, vire in postopke za zagotavljanje stalnosti in pravilnosti pri izvajanju svojih dejavnosti obvezne revizije;
(i) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi tudi primerno in učinkovito organizacijsko in upravno ureditev za ukrepanje v primeru dogodkov, ki imajo ali bi lahko imeli resne posledice za integriteto njegovih dejavnosti obvezne revizije, in za evidentiranje teh dogodkov;
(j) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ima ustrezne politike prejemkov, vključno z deljenjem dobička, ki z zadostnimi spodbudami za učinkovitost zagotavljajo kakovostno revizijo. Zlasti višina prihodkov, ki jih zakoniti revizor ali revizijsko podjetje prejme od opravljanja nerevizijskih storitev, revidiranemu subjektu, ni del ocene učinkovitosti in prejemkov nobene od oseb, vključenih v revizijo, ali oseb, ki bi lahko vplivale na njen potek;
(k) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje spremlja in ocenjuje ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti in ureditev, vzpostavljenih v skladu s to direktivo in po potrebi Uredbo (EU) št. 537/2014, ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izvaja zlasti letno ocenjevanje sistema notranjega obvladovanja kakovosti iz točke (g). Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vodi evidenco o ugotovitvah navedenega ocenjevanja in vseh predlaganih ukrepih za spremembo sistema notranjega obvladovanja kakovosti.
Politike in postopki iz prvega pododstavka se dokumentirajo in posredujejo zaposlenim pri zakonitem revizorju ali v revizijskem podjetju.
Države članice lahko določijo poenostavljene zahteve za revizije iz točk (b) in (c) točke 1 člena 2.
Vsako zunanje izvajanje revizijskih nalog iz točke (d) tega odstavka ne vpliva na odgovornost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja do revidiranega subjekta.
2. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1 tega člena upošteva obseg in kompleksnost svojih dejavnosti.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko pristojnemu organu dokaže, da so politike in postopki, zasnovani zaradi doseganja take skladnosti, ustrezni zaradi obsega in kompleksnosti dejavnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.
Člen 24b
Organizacija dela
1. Države članice zagotovijo, da kadar obvezno revizijo izvaja revizijsko podjetje, to revizijsko podjetje imenuje vsaj enega ključnega revizijskega partnerja. Revizijsko podjetje ključnim revizijskim partnerjem zagotovi zadostne vire in ustrezno osebje, ki ima potrebne sposobnosti in zmožnosti za ustrezno opravljanje nalog tega partnerja oziroma podjetja.
Glavna merila, na podlagi katerih revizijsko podjetje izbere ključne revizijske partnerje, so zagotavljanje kakovostne revizije, neodvisnost in usposobljenost.
Ključni revizijski partnerji dejavno sodelujejo pri izvajanju obvezne revizije.
2. Zakoniti revizor med izvajanjem obvezne revizije poslu nameni dovolj časa in mu dodeli dovolj virov za ustrezno opravljanje svojih nalog.
3. Države članice zagotovijo, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje evidentira kršitve določb te direktive in po potrebi Uredbe (EU) št. 537/2014. Države članice lahko zakonite revizorje in revizijska podjetja izvzamejo iz te obveznosti, kar zadeva manjše kršitve. Zakoniti revizorji in revizijska podjetja evidentirajo tudi morebitne posledice vseh kršitev, vključno z ukrepi za obvladovanje takih kršitev in za spremembo svojega sistema notranjega obvladovanja kakovosti. Pripravijo letno poročilo, ki vsebuje pregled vseh takih sprejetih ukrepov in o njem poroča znotraj podjetja.
Kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za nasvet zaprosi zunanje strokovnjake, to zahtevo in prejeti nasvet dokumentira.
4. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vodi evidenco za vsako posamezno stranko. Taka evidenca za vsako revidirano stranko vključuje naslednje podatke:
(a) ime, naslov in kraj poslovanja;
(b) v primeru revizijskega podjetja imena ključnih revizijskih partnerjev;
(c) zaračunana plačila za obvezno revizijo in druge storitve v vsakem poslovnem letu.
5. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pripravi revizijski spis za vsako obvezno revizijo.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dokumentira vsaj podatke, evidentirane v skladu s členom 22b(1) te direktive in po potrebi členi 6 do 8 Uredbe (EU) št. 537/2014.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje hrani vse druge podatke in dokumente, ki so pomembni za utemeljitev poročila iz člena 28 te direktive in po potrebi členov 10 in 11 Uredbe (EU) št. 537/2014 ter za spremljanje skladnosti s to direktivo in drugimi veljavnimi zakonskimi zahtevami.
Revizijski spis se zaključi najpozneje 60 dni po datumu podpisa revizijskega poročila iz člena 28 te direktive in po potrebi člena 10 Uredbe (EU) št. 537/2014.
6. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje evidentira vse pisne pritožbe, prejete v zvezi z uspešnostjo izvedenih obveznih revizij.
7. Države članice lahko določijo poenostavljene zahteve iz odstavkov 3 in 6 za revizije iz točk (b) in (c) točke 1 člena 2.
Člen 25
Plačila za revizijske storitve
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih pravil, ki zagotavljajo, da plačila za revizijske storitve:
(a) niso pod vplivom ali niso določena z zagotavljanjem dodatnih storitev, izvedenih za revidirani subjekt;
(b) niso predmet kakršnih koli pogojev.
Člen 25a
Obseg obvezne revizije
Brez poseganja v zahteve o poročanju iz člena 28 te direktive in po potrebi členov 10 in 11 Uredbe (EU) št. 537/2014 obvezna revizija ne vključuje zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja revidiranega subjekta ali učinkovitosti ali uspešnosti vodenja poslovanja subjekta s strani poslovodnega ali upravnega organa.
POGLAVJE V
REVIZIJSKI STANDARDI IN REVIZIJSKO POROČANJE
Člen 26
Revizijski standardi
1. Države članice od zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij zahtevajo, da izvajajo obvezne revizije v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, ki jih je Komisija sprejela v skladu z odstavkom 3.
Države članice lahko uporabljajo nacionalne revizijske standarde, postopke ali zahteve, dokler Komisija ne sprejme mednarodnega revizijskega standarda, ki zadeva isto področje.
2. Za namene odstavka 1 „mednarodni revizijski standardi“ pomenijo Mednarodne standarde revidiranja (MSR), mednarodni standard obvladovanja kakovosti (ISQC 1) ter druge povezane standarde, ki jih izda Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC) prek Odbora za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (IAASB), kolikor so pomembni za obvezno revizijo.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 48a sprejme mednarodne revizijske standarde iz odstavka 1 na področju revizijske prakse, neodvisnosti in notranjega obvladovanja kakovosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij za namene uporabe navedenih standardov v Uniji.
Komisija lahko sprejme mednarodne revizijske standarde le, če:
(a) so bili pripravljeni po primernem predpisanem postopku. pod, javnim nadzorom in z zagotovljeno preglednostjo ter so splošno mednarodno sprejeti;
(b) zagotavljajo visoko raven verodostojnosti in kakovosti letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z načeli iz člena 4(3) Direktive 2013/34/EU;
(c) koristijo splošnemu interesu Unije in
(d) ne spreminjajo nobenih zahtev iz te direktive ali dopolnjujejo katere od zahtev iz nje, razen tistih iz poglavja IV in členov 27 in 28.
4. Države članice lahko ne glede na drugi pododstavek odstavka 1 poleg mednarodnih revizijskih standardov, ki jih sprejme Komisija, predpišejo dodatne revizijske postopke ali zahteve le,
(a) če so ti revizijski postopki in zahteve potrebni zaradi učinkovanja nacionalnih pravnih zahtev v zvezi z obsegom obveznih revizij, ali
(b) če je potrebno za to, da se izboljšata verodostojnost in kakovost letnih računovodskih izkazov.
Države članice sporočijo revizijske postopke ali zahteve Komisiji vsaj tri mesece pred začetkom njihove veljavnosti ali v primerih zahtev, ki so že obstajale ob sprejetju mednarodnega revizijskega standarda, najpozneje v treh mesecih po sprejetju ustreznega mednarodnega revizijskega standarda.
5. Kadar države članice zahtevajo obvezne revizije malih podjetij, lahko določijo, da se revizijski standardi iz odstavka 1 uporabljajo sorazmerno z obsegom in kompleksnostjo dejavnosti takih podjetij. Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se revizijski standardi za obvezne revizije malih podjetij uporabljajo sorazmerno.
Člen 27
Zakonite revizije konsolidiranih računovodskih izkazov
1. Države članice zagotovijo, da pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov skupine podjetij:
(a) kar zadeva konsolidirane računovodske izkaze je revizor skupine v celoti odgovoren za revizijsko poročilo iz člena 28 te direktive in po potrebi člena 10 Uredbe (EU) št. 537/2014 ter po potrebi za dodatno poročilo k revizijskemu poročilu iz člena 11 navedene uredbe;
(b) revizor skupine oceni revizijsko delo, ki so ga za namen revizije skupine opravili kateri koli revizorji tretjih držav ali zakoniti revizorji, revizijski subjekti tretjih držav ali revizijska podjetja, in dokumentira vrsto, čas in obseg dela, ki so ga ti revizorji opravili, po potrebi vključno s pregledom revizorja skupine ustreznih delov dokumentacije teh revizorjev;
(c) revizor skupine pregleda in dokumentira revizijsko delo, ki so ga za namen revizije skupine opravili revizorji tretjih držav ali zakoniti revizorji, revizijski subjekti tretjih držav ali revizijska podjetja.
Dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, mora biti takšna, da lahko ustrezen pristojni organ pregleda delo revizorja skupine.
Za namene točke (c) prvega pododstavka tega odstavka revizor skupine zadevne revizorje tretjih držav, zakonite revizorje, revizijske subjekte tretjih držav ali revizijska podjetja zaprosi za odobritev glede prenosa ustrezne dokumentacije med izvajanjem revizije konsolidiranih računovodskih izkazov kot pogoj za to, da se lahko revizor skupine zanese na delo navedenih revizorjev tretjih držav, zakonitih revizorjev, revizijskih subjektov tretjih držav ali revizijskih podjetij.
2. Kadar revizor skupine ne more izpolniti zahtev iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1, sprejme ustrezne ukrepe in obvesti pristojni organ.
Takšni ukrepi po potrebi vključujejo neposredno ali zunanje izvajanje dodatnih nalog obvezne revizije v ustreznem odvisnem podjetju.
3. Kadar se za revizorja skupine izvede pregled za zagotavljanje kakovosti ali preiskava v zvezi z obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine podjetij, revizor skupine na zahtevo predloži pristojnemu organu ustrezno dokumentacijo, ki jo hrani v zvezi z revizijskim delom, ki so ga za namen revizije skupine opravili zadevni revizorji tretjih držav, zakoniti revizorji, revizijski subjekti tretjih držav ali revizijska podjetja, vključno z delovnimi papirji v zvezi z revizijo skupine.
Pristojni organ lahko od ustreznih pristojnih organov v skladu s členom 36 zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga za namen revizije skupine opravili kateri koli zakoniti revizorji ali revizijska podjetja.
Kadar revizijo nadrejenega podjetja ali podrejenega podjetja skupine podjetij izvajajo revizorji ali revizijski subjekti iz tretje države, lahko pristojni organ od ustreznih pristojnih organov iz tretjih držav na podlagi delovnih dogovorov iz člena 47 zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga opravili kateri koli revizorji iz tretjih držav ali revizijski subjekti iz tretjih držav.
Z odstopanjem od tretjega pododstavka je v primeru, če revizijo nadrejenega podjetja ali podrejenega podjetja skupine podjetij izvede revizor ali revizorji ali revizijski subjekt ali subjekti iz tretje države, s katero ni bil sklenjen delovni dogovor iz člena 47, revizor skupine odgovoren tudi za to, da na zahtevo ustrezno zagotovi dodatno dokumentacijo o revizijskem delu, ki so ga opravili revizorji ali revizijski subjekti iz take tretje države, vključno z delovnimi papirji v zvezi z revizijo skupine. Da bi to lahko zagotovil, hrani revizor skupine kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorji ali revizijskimi subjekti tretjih držav o svojem dovoljenem in neomejenem dostopu do take dokumentacije na zahtevo ali sprejme druge ustrezne ukrepe. Kadar je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine zaradi pravnih ali drugih razlogov onemogočen, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter v primeru ovir, ki niso pravne in izhajajo iz zakonodaje zadevne tretje države, dokazila v podporo obstoja takšnih ovir.
Člen 28
Revizijsko poročanje
1. Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja predstavijo rezultate obvezne revizije v revizijskih poročilih. Poročilo se pripravi v skladu z zahtevami revizijskih standardov iz člena 26, ki jih sprejme Unija ali zadevna država članica.
2. Revizijsko poročilo je v pisni obliki, v njem pa je:
(a) opredeljen subjekt, katerega letni ali konsolidirani računovodski izkazi so predmet zakonite revizije, so navedeni letni ali konsolidirani računovodski izkazi ter datum in obdobje, ki ga zajemajo, ter opredeljen okvir računovodskega poročanja, uporabljen pri njihovi pripravi;
(b) vsebovan opis obsega obvezne revizije, v katerem se opredelijo vsaj revizijski standardi, v skladu s katerimi je bila izvedena obvezna revizija;
(c) vključeno revizijsko mnenje, ki je brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno mnenje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij o tem:
(i) ali so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter,
(ii) kjer je to ustrezno, ali letni računovodski izkazi izpolnjujejo zakonske zahteve.
Če zakoniti revizorji ali revizijska podjetja ne morejo dati revizijskega mnenja, poročilo vsebuje zavrnitev mnenja;
(d) sklic na vse morebitne druge zadeve, na katere zakoniti revizorji ali revizijska podjetja posebej opozarjajo, ne da bi se revizijsko mnenje zato spremenilo;
(e) vključeno mnenje in izjava, ki temeljita na delu, opravljenem med revizijo, iz drugega pododstavka člena 34(1) Direktive 2013/34/EU;
(f) vsebovana izjava o kakršni koli pomembni negotovosti, povezani z dogodki ali okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomemben dvom o zmožnosti subjekta, da bi nadaljeval poslovanje;
(g) naveden sedež zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.
Države članice lahko določijo dodatne zahteve v zvezi z vsebino revizijskega poročila.
3. Kadar je obvezno revizijo izvajal več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, se zakoniti revizorji ali revizijska podjetja sporazumejo o rezultatih obvezne revizije ter predložijo skupno poročilo in mnenje. V primeru nestrinjanja vsak zakoniti revizor ali revizijsko podjetje predloži svoje mnenje v ločenih odstavkih revizijskega poročila ter navede razlog za nestrinjanje.
4. Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor. Kadar obvezno revizijo izvaja revizijsko podjetje, podpišejo revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja. Kadar pri poslu istočasno sodeluje več kot en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, revizijsko poročilo podpišejo vsi zakoniti revizorji ali vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu vsakega revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da teh podpisov ni treba razkriti javnosti, če bi to neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe.
V vsakem primeru se imena zadevnih oseb sporoči ustreznim pristojnim organom.
5. Poročilo zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja o konsolidiranih računovodskih izkazih ustreza zahtevam iz odstavkov 1 do 4. Pri poročanju o usklajenosti poslovnega poročila z računovodskimi izkazi v skladu s točko (e) odstavka 2 zakoniti revizor ali revizijsko podjetje upošteva konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo. Kadar so letni računovodski izkazi nadrejenega podjetja priloženi konsolidiranim računovodskim izkazom, se lahko poročila zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij iz tega člena združijo.
POGLAVJE VI
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Člen 29
Sistemi zagotavljanja kakovosti
1. Vsaka država članica zagotovi, da so vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja izpostavljeni sistemu zagotavljanja kakovosti, ki izpolnjuje vsaj naslednja merila:
(a) sistem zagotavljanja kakovosti je organiziran tako, da je neodvisen od pregledovanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter je predmet javnega nadzora;
(b) financiranje sistema zagotavljanja kakovosti je varno in brez vsakega možnega čezmernega vpliva zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij;
(c) sistem zagotavljanja kakovosti ima ustrezna sredstva;
(d) osebe, ki izvajajo preglede zagotavljanja kakovosti, imajo ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje na področju obvezne revizije in računovodskega poročanja v povezavi s posebnim usposabljanjem za preglede zagotavljanja kakovosti;
(e) izbira ocenjevalcev za posebne naloge pregleda zagotavljanja kakovosti je izvedena v skladu z objektivnim postopkom, ki zagotavlja, da med ocenjevalci in zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, ki ga pregledujejo, ni navzkrižja interesov;
(f) pregled zagotavljanja kakovosti, podprt z ustrezno preiskavo izbranih revizijskih arhivov, vključuje oceno skladnosti z uporabljenimi revizijskimi standardi in zahtevami za neodvisnost, oceno količine in kakovosti porabljenih sredstev, zaračunanih plačil za revizijske storitve in sistema notranjega obvladovanja kakovosti v revizijskem podjetju;
(g) pregled zagotavljanja kakovosti je predmet poročila, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda zagotavljanja kakovosti;
(h) pregledi zagotavljanja kakovosti potekajo na osnovi analize tveganja ter v primeru zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki opravljajo obvezne revizije, kakor so določene v točki (a) točke 1 člena 2, vsaj vsakih šest let;
(i) skupni rezultati sistema zagotavljanja kakovosti so objavljeni enkrat letno;
(j) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v razumnem obdobju začne upoštevati priporočila pregledov kakovosti;
(k) pregledi v okviru zagotavljanja kakovosti so ustrezni in sorazmerni glede na obseg in kompleksnost dejavnosti pregledanega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.
Če priporočil iz točke (j) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne začne upoštevati v razumnem obdobju, se mu, če to pride v poštev, izrečejo disciplinski ukrepi ali kazni iz člena 30.
2. Za namene točke (e) odstavka 1 se pri izbiri ocenjevalcev uporabljajo vsaj naslednja merila:
(a) ocenjevalci imajo ustrezno strokovno izobrazbo in ustrezne izkušnje na področju obvezne revizije in računovodskega poročanja v povezavi s posebnim usposabljanjem za preglede zagotavljanja kakovosti;
(b) oseba ne sme opravljati nalog ocenjevalca pri pregledu za zagotavljanje kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja vsaj tri leta, odkar ta oseba ni več partner zadevnega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja ali ni več zaposlena pri zadevnem zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njima;
(c) ocenjevalci izjavijo, da med njimi ter zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem, ki ga revidirajo, ni nasprotja interesov.
3. Države članice za namene točke (k) odstavka 1 od pristojnih organov zahtevajo, da pri opravljanju pregledov zagotavljanja kakovosti zakonitih revizij letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov srednjih in malih podjetij upoštevajo dejstvo, da so revizijski standardi, sprejeti v skladu s členom 26, zasnovani za uporabo, sorazmerno z obsegom in kompleksnostjo poslovanja revidiranega subjekta.
POGLAVJE VII
PREISKAVE IN SANKCIJE
Člen 30
Sistemi preiskav in sankcij
1. Države članice zagotovijo učinkovite sisteme preiskav in sankcij za odkrivanje, popravljanje in preprečevanje neustreznega opravljanja obvezne revizije.
2. Države članice brez poseganja v nacionalne ureditve civilne odgovornosti predvidijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za zakonite revizorje in revizijska podjetja, če ti obveznih revizij ne izvajajo v skladu s predpisi, sprejetimi za izvajanje te direktive in po potrebi Uredbe (EU) št. 537/2014.
Države članice se lahko odločijo, da ne določijo pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere že velja nacionalno kazensko pravo. V tem primeru Komisiji sporočijo zadevne določbe kazenskega prava.
3. Države članice določijo, da so sprejeti ukrepi in sankcije proti zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem ustrezno dostopni javnosti. Sankcije vključujejo možnost odvzema dovoljenja. Države članice se lahko odločijo, da takšno razkritje ne vsebuje osebnih podatkov v smislu točke (a) člena 2 Direktive 95/46/ES.
4. Države članice do 17. junija 2016 uradno obvestijo Komisijo o pravilih ali, kot je primerno, zadevnih določbah kazenskega prava, navedenih v odstavku 2. Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila.
Člen 30a
Pooblastila za sankcioniranje
1. Države članice pristojnim organom zagotovijo pristojnosti za sprejemanje in/ali uvedbo vsaj naslednjih upravnih ukrepov in sankcij za kršitve določb te direktive in Uredbe (EU) št. 537/2014, če je ustrezno:
(a) uradno obvestilo, ki od fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, naj preneha zadevno ravnanje in se odreče njegovi ponovitvi;
(b) javna izjava, v kateri je navedena odgovorna oseba in narava kršitve in ki se objavi na spletni strani pristojnih organov;
(c) začasna prepoved za obdobje največ treh let, v kateri zakoniti revizor, revizijsko podjetje ali ključni revizijski partner ne sme izvajati obveznih revizij in/ali podpisovati revizijskih poročil;
(d) izjava o tem, da revizijsko poročilo ne izpolnjuje zahtev člena 28 te direktive ali člena 10 Uredbe (EU) št. 537/2014, če je ustrezno;
(e) začasna prepoved izvajanja funkcij v revizijskih podjetjih ali subjektih javnega interesa za člana revizijskega podjetja ali člana upravnega ali poslovodnega organa subjekta javnega interesa za obdobje največ treh let;
(f) naložitev upravne denarne kazni za fizične in pravne osebe.
2. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi izvajajo svoja pooblastila na področju sankcij v skladu s to direktivo in nacionalnim pravom ter na enega od naslednjih načinov:
(a) neposredno;
(b) v sodelovanju z drugimi organi;
(c) z vložitvijo zahtevka pri pristojnih pravosodnih organih.
3. Države članice lahko na pristojne organe poleg pooblastil iz odstavka 1 prenesejo druga pooblastila za sankcioniranje.
4. Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 na organe, ki nadzorujejo subjekte javnega interesa, kadar niso imenovani za pristojni organ v skladu s členom 20(2) Uredbe (EU) št. 537/2014, prenesejo pooblastila za naložitev sankcij za kršitve obveznosti poročanja iz navedene uredbe.
Člen 30b
Učinkovita uporaba sankcij
Države članice pri uvedbi pravil na podlagi člena 30 zahtevajo, da pristojni organi pri določanju vrste in višine upravnih kazni in ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, kar po potrebi zajema:
(a) resnost in trajanje kršitve;
(b) stopnjo odgovornosti odgovorne osebe;
(c) finančno trdnost odgovorne osebe, na primer kakor kaže skupni promet odgovornega podjetja ali letni prihodek odgovorne osebe, če je ta oseba fizična oseba;
(d) zneske pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne osebe, če jih je mogoče opredeliti;
(e) raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom;
(f) prejšnje kršitve odgovorne pravne ali fizične osebe.
Pristojni organi lahko upoštevajo dodatne dejavnike, kadar so taki dejavniki opredeljeni v nacionalnem pravu.
Člen 30c
Objava sankcij in ukrepov
1. Pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu objavijo vsaj podrobnosti vsake upravne kazni, naložene za kršitve določb te direktive ali Uredbe (EU) št. 537/2014, za katere so izčrpane ali pretekle vse pritožbe, in sicer brez nepotrebnega odlašanja takoj po obvestilu sankcionirane osebe o tej odločitvi, vključno s podatki o vrsti in naravi kršitve ter identiteto fizične ali pravne osebe, kateri se naloži sankcija.
Kadar države članice dovolijo objavo sankcij, zoper katere je mogoča pritožba, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavijo tudi podatke o statusu pritožbe in njenem izidu.
2. Pristojni organi naložene sankcije objavijo anonimno in na način, ki je skladen z nacionalnim pravom, v katerem koli od naslednjih primerov:
(a) kadar se v primeru, ko se sankcije naložijo zoper fizično osebo, pri obvezni predhodni oceni sorazmernosti objave osebnih podatkov izkaže, da takšna objava ni sorazmerna;
(b) kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;
(c) kadar bi objava vpletenim institucijam ali posameznikom povzročila nesorazmerno škodo.
3. Pristojni organi zagotovijo, da je trajanje objav v skladu z odstavkom 1 sorazmerno in da na njihovem spletnem mestu ostanejo najmanj pet let po tem, ko so izčrpane ali pretekle vse možnosti za pritožbo.
Pri objavi sankcij, ukrepov ter javnih izjav je treba spoštovati temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica do varstva osebnih podatkov. Države članice lahko določijo, da takšne objave ali javne izjave ne smejo vsebovati osebnih podatkov v smislu točke (a) člena 2 Direktive 95/46/ES.
Člen 30d
Pritožba
Države članice zagotovijo, da je zoper odločitve pristojnega organa v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 537/2014 možna pritožba.
Člen 30e
Poročanje o kršitvah
1. Države članice zagotovijo, da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi za spodbujanje poročanja pristojnim organom o kršitvah te direktive ali Uredbe (EU) št. 537/2014.
2. Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
(a) posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi;
(b) varstvo osebnih podatkov o osebi, ki prijavi domnevne ali dejanske kršitve, in osebi, ki je osumljena kršitve ali naj bi storila navedeno kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES;
(c) ustrezne postopke za zagotavljanje pravice obtožene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev ali ukrep v zvezi z njo.
3. Države članice zagotovijo, da revizijska podjetja uvedejo ustrezne postopke, ki zaposlenim omogočajo notranje poročanje po posebnem kanalu o morebitnih ali dejanskih kršitvah te direktive ali Uredbe (EU) št. 537/2014.
Člen 30f
Izmenjava informacij
1. Pristojni organi CEAOB vsako leto posredujejo informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih in vseh sankcijah, izrečenih v skladu s tem poglavjem. CEAOB te informacije objavi v letnem poročilu.
2. Pristojni organi CEAOB nemudoma sporočijo vse začasne prepovedi iz točk (c) in (e) člena 30a(1).
POGLAVJE VIII
JAVNI NADZOR IN UREDITVENI PREDPISI MED DRŽAVAMI ČLANICAMI
Člen 32
Načela javnega nadzora
1. Države članice organizirajo učinkovit sistem javnega nadzora za zakonite revizorje in revizijska podjetja na podlagi načel iz odstavkov 2 do 7 ter določijo pristojni organ, odgovoren za ta nadzor.
2. Vsi zakoniti revizorji in revizijska podjetja so predmet javnega nadzora.
3. Pristojni organ vodijo osebe, ki niso aktivni revizorji, vendar imajo potrebno znanje na področjih obvezne revizije. Izberejo se v skladu z neodvisnim in preglednim postopkom imenovanja.
Pristojni organ lahko vključi revizorje za izvajanje posebnih nalog, lahko pa mu tudi pomagajo strokovnjaki, če je to bistveno za pravilno izvajanje njegovih nalog. V teh primerih revizorji in strokovnjaki ne smejo sodelovati pri sprejemanju nikakršnih odločitev pristojnega organa.
4. Pristojni organ ima končno odgovornost za nadzor nad:
(a) podelitvijo dovoljenj in registracijo zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij;
(b) sprejetjem standardov o poklicni etiki ter notranjem obvladovanju kakovosti revizorskih podjetij in revizij, razen če te standarde sprejmejo ali odobrijo drugi organi države članice;
(c) nadaljnjim izobraževanjem;
(d) sistemom za celovito zagotavljanje kakovosti;
(e) preiskovalnimi in administrativnimi disciplinskimi sistemi.
4a. Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za izvajanje nalog, predvidenih s to direktivo. Države članice določijo le en pristojni organ, ki je dokončno odgovoren za naloge iz tega člena, razen za namen obvezne revizije zadrug, hranilnic ali podobnih subjektov, navedenih v členu 45 Direktive 86/635/EGS, ali podružnic ali pravnih naslednikov zadrug, hranilnic ali podobnih subjektov iz člena 45 Direktive 86/635/EGS.
Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.
Pristojni organi so organizirani tako, da ne pride do nasprotja interesov.
4b. Države članice lahko prenesejo – ali pristojnemu organu dovolijo, da prenese – katere koli od njegovih nalog na druge organe ali subjekte, ki so določeni ali kako drugače zakonsko pooblaščeni za izvajanje takšnih nalog.
Prenos določa prenesene naloge in pogoje, pod katerimi jih je treba izvajati. Organi in subjekti morajo biti organizirani tako, da ne pride do nasprotij interesov.
Kadar pristojni organ naloge prenese na druge organe ali subjekte, lahko za vsak primer posebej zahteva ponovni prevzem prenesenih pristojnosti.
5. Pristojni organ ima pravico, da po potrebi začne in opravi preiskave zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ter pravico, da ustrezno ukrepa.
Kadar pristojni organ za izvajanje posebnih nalog vključi strokovnjake, zagotovi, da med temi strokovnjaki in zadevnim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem ni nasprotja interesov. Taki strokovnjaki zadostijo istim zahtevam kot tisti iz točke (a) člena 29(2).
Pristojnemu organu se podelijo potrebna pooblastila za izvajanje njegovih nalog in odgovornosti v skladu s to direktivo.
6. Pristojni organ je pregleden. To vključuje objavo letnih delovnih programov in poročil o delu.
7. Sistem javnega nadzora se ustrezno financira in ima ustrezne vire za začetek in izvajanje preiskav iz odstavka 5. Financiranje sistema javnega nadzora je varno in brez vsakega neustreznega vpliva zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.
Člen 33
Sodelovanje med sistemi javnega nadzora na ravni Skupnosti
Države članice zagotovijo, da ureditveni predpisi za sisteme javnega nadzora omogočajo učinkovito sodelovanje na ravni Skupnosti v zvezi z nadzornim delovanjem držav članic. S tem namenom oblikuje vsaka država članica posebno telo, odgovorno za sodelovanje.
Člen 34
Vzajemno priznavanje ureditvenih predpisov med državami članicami
1. Ureditveni predpisi držav članic morajo upoštevati načelo ureditve in nadzora matične države, v kateri ima zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dovoljenje in v kateri ima revidirana družba sedež.
Za revizijska podjetja, odobrena v eni državi članici, ki opravljajo revizijske storitve v drugi državi članici, se brez poseganja v prvi pododstavek v skladu s členom 3a te direktive uporablja pregled zagotavljanja kakovosti v matični državi članici in nadzor v državi članici gostiteljici za vse revizije, izvedene v njej.
2. V primeru obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov država članica, ki zahteva to obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov, ne sme za zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo odvisnega podjetja, ustanovljenega v drugi državi članici, določiti dodatnih zahtev v zvezi z obvezno revizijo glede registracije, pregleda zagotavljanja kakovosti, revizijskih standardov, poklicne etike in neodvisnosti.
3. V primeru podjetja, ki je izdalo vrednostne papirje, s katerimi se trguje na reguliranem trgu v državi članici, ki ni država članica sedeža tega podjetja, država članica, v kateri se trguje z vrednostnimi papirji, za zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov zadevnega podjetja, ne sme določiti dodatnih zahtev v zvezi z obvezno revizijo glede registracije, pregleda zagotavljanja kakovosti, revizijskih standardov, poklicne etike in neodvisnosti.
4. Kadar je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje registrirano v kateri koli državi članici z dovoljenjem v skladu s členom 3 ali členom 44 in ta zakoniti revizor ali revizijsko podjetje posreduje revizijska poročila v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi ali konsolidiranimi računovodskimi izkazi iz člena 45(1), država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje registrirano, za tega zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje uporablja svoj sistem nadzora, svoje sisteme za celovito zagotavljanje kakovosti in svoje sisteme preiskovanja in sankcij.
▼M3 —————
Člen 36
Poslovna skrivnost in regulativno sodelovanje držav članic
1. Pristojni organi držav članic, odgovorni za podelitev dovoljenj, registracijo, zagotavljanje kakovosti, inšpekcijo in disciplino, pristojni organi, določeni v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 537/2014 in ustrezni evropski nadzorni organi medsebojno sodelujejo, kadar koli je potrebno zaradi izvajanja svojih pristojnosti in nalog v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 537/2014. Pristojni organi v državi članici pomagajo pristojnim organom v drugih državah članicah in ustreznim evropskim nadzorni organom. Zlasti si pristojni organi izmenjujejo informacije in sodelujejo pri preiskavah v zvezi z izvajanjem obveznih revizij.
2. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih. Podatki, za katere velja poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen če tako določajo zakoni ali drugi predpisi oziroma upravni postopki države članice.
3. Odstavek 2 pristojnim organom ne preprečuje izmenjave zaupnih podatkov. Za tako izmenjane podatke velja poslovna skrivnost, ki jo morajo spoštovati osebe, ki so ali so bile zaposlene v pristojnih organih. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja tudi za vse druge osebe, na katere pristojni organi prenesejo naloge v zvezi z nameni iz te direktive.
4. Pristojni organi na zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo podatke za namen, določen v odstavku 1. Kjer je potrebno, pristojni organi, ki sprejmejo kakršne koli take zahteve, brez nepotrebnega odlašanja izvedejo potrebne ukrepe, da zberejo zahtevane podatke. Za tako izmenjane podatke velja poslovna skrivnost, ki jo morajo spoštovati osebe, ki so ali so bile zaposlene v pristojnih organih, ki so prejeli podatke.
Če naslovljeni pristojni organ ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, obvesti o ovirah pristojni organ, ki je podatke zahteval.
Pristojni organ lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:
(a) posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice ali krši nacionalna varnostna pravila; ali
(b) pred organi naslovljene države članice so že bili sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam, ali
(c) pristojni organi naslovljene države članice so zaradi enakih dejanj že izrekli končno sodbo istim osebam.
Brez poseganja v odgovornosti, ki jo imajo v sodnih postopkih, lahko pristojni organi ali Evropski nadzorni organi, ki dobijo podatke v skladu z odstavkom 1, te podatke uporabijo le za opravljanje svojega dela v okviru področja uporabe te direktive ali Uredbe (EU) št. 537/2014 in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so izrecno povezani z opravljanjem tega dela.
4a. Države članice lahko pristojnim organom dovolijo, da pristojnim organom, odgovornim za nadzor subjektov javnega interesa, centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki v njihovi vlogi monetarnih organov ter Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredujejo zaupne podatke, namenjene opravljanju njihovih nalog. Takšnim organom se ne prepreči, da pristojnim organom posredujejo podatke, ki jih ti morda potrebujejo za opravljanje svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 537/2014.
5. Kjer pristojni organ pride do spoznanja, da se izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s to direktivo na ozemlju druge države članice, o tem spoznanju natančno obvesti pristojni organ druge države članice. Pristojni organ druge države članice ustrezno ukrepa. O rezultatu in vmesnih dogodkih kar najbolje obvesti pristojni organ, ki je prijavil nepravilnosti.
6. Pristojni organ ene države članice lahko tudi zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi.
Lahko tudi zahteva, da njegovo osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.
Preiskava je v celoti nadzorovana s strani države članice, na ozemlju katere poteka.
Pristojni organi lahko zavrnejo zahtevo po izvedbi preiskave, določene v prvem pododstavku, ali zahtevo po tem, da njihovo osebje spremlja osebje pristojnega organa druge države članice, kot je to določeno v drugem pododstavku, če:
(a) bi taka preiskava lahko škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice ali kršila nacionalna varnostna pravila, ali
(b) so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred organi naslovljene države članice; ali
(c) je proti takim osebam za enaka dejanja že izrečena končna sodba s strani pristojnih organov naslovljene države članice.
▼M3 —————
POGLAVJE IX
IMENOVANJE IN RAZREŠITEV
Člen 37
Imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij
1. Zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje imenuje skupščina delničarjev ali člani revidiranega subjekta.
2. Države članice lahko dopuščajo druge sisteme ali načine za imenovanje zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, če ti sistemi ali načini zagotavljajo neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja od izvršnih članov upravnega odbora ali vodstvenega odbora revidiranega subjekta.
3. Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki skupščini delničarjev ali članov revidiranega subjekta v skladu z odstavkom 1 omejujejo izbiro glede imenovanja določenega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki bo izvedlo obvezno revizijo te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname zakonitih revizorjev. Vse takšne obstoječe klavzule so nične in neveljavne.
Člen 38
Razrešitev ali odstop zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij
1. Države članice zagotovijo, da so zakoniti revizorji ali revizijska podjetja lahko razrešeni le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev.
2. Države članice zagotovijo, da revidirani subjekt in zakoniti revizor ali revizijsko podjetje obvesti organ ali organe, ki so odgovorni za javni nadzor, o razrešitvi ali o odstopu zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop.
3. Pri obveznih revizijah subjektov javnega interesa države članice zagotovijo, da je dovoljeno, da lahko:
(a) delničarji, ki zastopajo 5 % ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala,
(b) drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa nacionalna zakonodaja, ali
(c) pristojni organi iz člena 32 te direktive ali določeni v skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) št. 537/2014 ali, če tako določa nacionalno pravo, s členom 20(2) navedene uredbe,
na nacionalnih sodiščih vložijo zahtevek za razrešitev zakonitega revizorja ali zakonitih revizorjev na podlagi utemeljenih razlogov.
POGLAVJE X
REVIZIJSKA KOMISIJA
Člen 39
Revizijska komisija
1. Države članice zagotovijo, da ima vsak subjekt javnega interesa revizijsko komisijo. Revizijska komisija je samostojna komisija ali upravno oziroma nadzorni organ revidiranega subjekta. Revizijsko komisijo sestavljajo neizvršni člani upravnega organa in/ali člani nadzornega organa revidiranega subjekta in/ali člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega subjekta ali, pri subjektih brez delničarjev, enakovredni organ.
Vsaj en član revizijske komisije je usposobljen za računovodstvo in/ali revizijo.
Vsi člani komisije so ustrezno usposobljeni za področje delovanja revidiranega subjekta.
Večina članov revizijske komisije je neodvisnih od revidiranega subjekta. Predsednika revizijske komisije, ki je neodvisen od revidiranega subjekta, imenujejo člani te komisije ali nadzorni organ revidiranega subjekta. Države članice lahko zahtevajo, naj se predsednik revizijske komisije letno izvoli na skupščini delničarjev revidiranega subjekta.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da v subjektih javnega interesa, ki izpolnjujejo merila iz točk (f) in (t) člena 2(1) Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ), naloge, dodeljene revizijski komisiji, lahko izvaja upravni ali nadzorni organ kot celota, pri čemer predsednik takšnega organa, če je izvršni član, ne opravlja nalog predsednika v času, ko takšen organ opravlja naloge revizijske komisije.
Kadar je revizijska komisija del upravnega ali nadzornega organa revidiranega subjekta v skladu z odstavkom 1, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da upravni ali nadzorni organ, kar je ustrezno, opravlja naloge revizijske komisije za namene obveznosti iz te direktive in Uredbe (EU) št. 537/2014.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice določijo, da naslednjim subjektom javnega interesa ni treba imeti revizijske komisije:
(a) vsak subjekt javnega interesa, ki je odvisno podjetje v smislu točke 10 člena 2 Direktive 2013/34/EU, če navedeni subjekt izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1, 2 in 5 tega člena, člena 11(1) in (2) ter člena 16(5) Uredbe (EU) št. 537/2014 na ravni skupine;
(b) vsak subjekt javnega interesa, ki je KNPVP iz člena 1(2) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ) ali alternativni investicijski sklad (AIF) iz člena 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 );
(c) vsak subjekt javnega interesa, katerega izključna poslovna dejavnost je izdajanje s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev iz točke 5 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 ( 26 );
(d) vsaka kreditna institucija v smislu točke 1 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU, katere delnice niso uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice v skladu s točko 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES in ki je na stalno ali ponavljajoče izdajala le dolžniške vrednostne papirje, uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, če je skupna nominalna vrednost vseh takšnih dolžniških vrednostnih papirjev manj kot 100 000 000 EUR in ni objavila prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.
Subjekti javnega interesa iz točke (c) javnosti pojasnijo razloge, zakaj menijo, da ni ustrezno imeti revizijske komisije ali upravnega ali nadzornega organa, pooblaščenega za izvajanje funkcij revizijske komisije.
4. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da subjektom javnega interesa dovolijo biti brez revizijske komisije, če imajo organ ali organe, ki opravljajo enake naloge kot revizijska komisija ter so bili ustanovljeni in delujejo v skladu z določbami, veljavnimi v državi članici, v kateri je subjekt, ki ga je treba revidirati, registriran. V takem primeru subjekt razkrije, kateri organ izvaja te naloge in kako je sestavljen.
5. Kadar so vsi člani revizijske komisije člani upravnega ali nadzornega organa revidiranega subjekta, lahko država članica določi, da je revizijska komisija izvzeta iz zahtev po neodvisnosti iz četrtega pododstavka odstavka 1.
6. Brez poseganja v odgovornost članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa ali drugih članov, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega subjekta, revizijska komisija med drugim:
(a) upravni ali nadzorni organ revidiranega subjekta obvesti o rezultatu obvezne revizije ter pojasni, kako je obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem postopku;
(b) spremlja postopek računovodskega poročanja in pripravi priporočila ali predloge za zagotovitev njegove celovitosti;
(c) spremlja učinkovitost sistemov notranjega obvladovanja kakovosti in sistemov obvladovanja tveganja v podjetju ter po potrebi njegove notranje revizije v zvezi z računovodskim poročanjem revidiranega subjekta, ne da bi pri tem ogrožala svojo neodvisnost;
(d) spremlja obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti uspešnost obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa v skladu s členom 26(6) Uredbe (EU) št. (EU) št. 537/2014;
(e) pregleduje in spremlja neodvisnost zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu s členi 22, 22a, 22b, 24a in 24b te direktive ter členom 6 Uredbe (EU) št. 537/2014, zlasti pa ustreznost opravljanja nerevizijskih storitev za revidirani subjekt v skladu s členom 5 navedene uredbe;
(f) odgovarja za postopek izbire zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij in priporoči zakonite revizorje ali revizijska podjetja, ki se imenujejo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 537/2014, razen če se uporabljajo določbe iz člena 16(8) Uredbe (EU) št. 537/2014.
POGLAVJE XI
MEDNARODNI VIDIKI
Člen 44
Podelitev dovoljenj revizorjem iz tretjih držav
1. Pristojni organi države članice lahko pod pogojem vzajemnosti podelijo dovoljenje za zakonitega revizorja revizorju iz tretje države, če je oseba priskrbela dokaz, da izpolnjuje zahteve, ki so enakovredne tistim iz členov 4 in 6 do 13.
2. Pristojni organi države članice pred podelitvijo dovoljenja revizorju iz tretje države, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, upoštevajo zahteve, določene v členu 14.
Člen 45
Registracija in nadzor revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav
1. Pristojni organi države članice v skladu s členi 15, 16 in 17 registrirajo vse revizorje in revizijske subjekte tretjih držav, kadar ti revizorji in revizijski subjekti tretjih držav pripravijo revizijsko poročilo v zvezi z letnimi ali konsolidiranimi računovodskimi izkazi podjetja, ki je registrirano zunaj Unije in katerega prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu zadevne države članice v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, razen če je zadevno podjetje izdajatelj izključno nedospelih dolžniških vrednostnih papirjev, za katere velja eno od naslednjega:
(a) v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici v smislu točke (c) člena 2(1) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ) so bili sprejeti pred 31. decembrom 2010, pri čemer je denominacija na enoto na dan izdaje vsaj 50 000 EUR ali najmanj enakovredna 50 000 EUR, če so dolžniški vrednostni papirji izraženi v drugi valuti;
(b) v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici v smislu točke (c) člena 2(1) Direktive 2004/109/ES so sprejeti po 31. decembru 2010, pri čemer je denominacija na enoto vsaj 100 000 EUR ali najmanj enakovredna 100 000 EUR na dan izdaje, če so dolžniški vrednostni papirji izraženi v drugi valuti.
2. Uporabita se člena 18 in 19.
3. Države članice vključijo registrirane revizorje in revizijske subjekte tretjih držav v svoj sistem nadzora, v svoj sistem zagotavljanja kakovosti ter v svoje sisteme preiskav in kazni. Države članice lahko izključijo registrirane revizorje ali revizijske subjekte tretjih držav iz sistema zagotavljanja kakovosti, če je bil v sistemu zagotavljanja kakovosti druge države članice ali tretje države, ki je bil ocenjen za enakovrednega v skladu s členom 46, v zadnjih treh letih izveden pregled kakovosti zadevnega revizorja ali revidiranega subjekta tretje države.
4. Brez poseganja v člen 46 revizijska poročila v zvezi z letnimi ali konsolidiranimi računovodski izkazi iz odstavka 1 tega člena, ki jih izdajo revizorji ali revizijski subjekti tretjih držav, ki niso registrirani v državi članici, nimajo pravnih posledic v zadevni državi članici.
5. Države članice lahko registrirajo revizijske subjekte iz tretjih držav le, če:
▼M3 —————
(b) večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega subjekta tretje države izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10;
(c) revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta tretje države, izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz členov 4 do 10;
(d) se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov iz odstavka 1 izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi iz člena 26 ter v skladu z zahtevami iz členov 22, 22b in 25 ali v skladu z enakovrednimi standardi in zahtevami;
(e) na svojem spletnem mestu objavijo letno poročilo o preglednosti, ki vključuje podatke iz člena 13 Uredbe (EU) št. 537/2014, ali izpolnjujejo enakovredne zahteve po razkritju.
5a. Država članica lahko registrira revizorja iz tretje države le, če ta izpolnjuje zahteve iz točk (c), (d) in (e) odstavka 5 tega člena.
6. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe točke (d) odstavka 5 tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo, da z izvedbenimi akti odloči o enakovrednosti iz tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2). Države članice lahko ocenjujejo enakovrednost iz točke (d) odstavka 5 tega člena, dokler Komisija ne sprejme take odločitve.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namen vzpostavitve splošnih meril enakovrednosti, ki se uporabljajo pri oceni skladnosti izvajanja revizij računovodskih izkazov iz odstavka 1 tega člena z mednarodnimi revizijskimi standardi iz člena 26 in zahtevami iz členov 22, 24 in 25. Ta merila, ki veljajo za vse tretje države, države članice uporabljajo za ocenjevanje enakovrednosti na nacionalni ravni.
Člen 46
Odstopanje v primeru enakovrednosti
1. Države članice lahko na podlagi vzajemnosti ne uporabijo ali spremenijo zahteve iz člena 45(1) in (3) le, če so revizijski subjekti ali revizorji tretjih držav vključeni v sisteme javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskav in kazni v tretji državi, ki izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim iz členov 29, 30 in 32.
2. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo, da z izvedbenimi akti odloči o enakovrednosti iz tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2). Ko Komisija prizna enakovrednost iz odstavka 1 tega člena, se lahko države članice odločijo, ali jo bodo upoštevale delno ali v celoti, s čimer bodo delno ali v celoti razveljavile ali spremenile zahteve iz člena 45(1) in (3). Države članice lahko ocenjujejo enakovrednost iz odstavka 1 tega člena ali upoštevajo ocene drugih držav članic, dokler Komisija ne sprejme take odločitve. Če Komisija odloči, da zahteva po enakovrednosti iz odstavka 1 tega člena ni izpolnjena, lahko revizorjem tretjih držav in revizijskim subjektom tretjih držav za ustrezno prehodno obdobje dovoli nadaljnje opravljanje revizijskih dejavnosti v skladu z zahtevami ustrezne države članice.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namen vzpostavitve splošnih meril enakovrednosti na podlagi zahtev iz členov 29, 30 in 32, ki se uporabijo pri oceni, ali so zahteve za javni nadzor, zagotavljanje kakovosti, preiskovalne in kaznovalne sisteme tretje države enakovredne zahtevam Unije. Takšna splošna merila države članice uporabljajo pri ocenjevanju enakovrednosti na nacionalni ravni, dokler Komisija ne sprejme sklepa v zvezi z zadevno tretjo državo.
3. Države članice sporočijo Komisiji:
(a) svoje ocene enakovrednosti iz odstavka 2; in
(b) glavne elemente dogovorov o sodelovanju s sistemi javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti ter preiskav in kazni v tretjih državah na podlagi odstavka 1.
Člen 47
Sodelovanje s pristojnimi organi iz tretjih držav
1. Države članice lahko pristojnim organom tretje države dovolijo prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja z dovoljenjem držav članic, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah v zvezi z zadevnimi revizijami, če:
(a) so ti revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti povezani z revizijami družb, ki so izdale vrednostne papirje v zadevni tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v zadevni tretji državi;
(b) prenos teh dokumentov poteka od domačih pristojnih organov k pristojnim organom zadevne tretje države na njihovo zahtevo;
(c) pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve, ki so priznane za ustrezne glede na odstavek 3;
(d) obstajajo delovni dogovori, ki temeljijo na vzajemnosti med zadevnimi pristojnimi organi;
(e) prenos osebnih podatkov v tretjo državo je v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES.
2. Delovni dogovori iz odstavka 1(d) zagotovijo, da:
(a) pristojni organi zagotovijo obrazložitev namena zahteve po revizijskih delovnih papirjih in drugih dokumentih;
(b) za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države, ki so prejemniki podatkov, veljajo dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti;
(ba) zaščita poslovnih interesov revidiranega subjekta, vključno z industrijsko in intelektualno lastnino, ni ogrožena;
(c) pristojni organi tretje države lahko uporabljajo revizijske delovne papirje in druge dokumente le za izvajanje svojih funkcij javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki izpolnjujejo zahteve, enakovredne tistim iz členov 29, 30 in 32;
(d) se zahtevo pristojnih organov tretje države po revizijskih delovnih papirjih in drugih dokumentih, ki jih poseduje revizor ali revizijsko podjetje, lahko zavrne:
— če bi posredovanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Skupnosti ali naslovljene države članice, ali
— kadar so se v naslovljeni državi članici v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam že začeli sodni postopki, ali
— kadar so pristojni organi države članice, ki je prejela zahtevo, v zvezi z enakimi dejanji in istimi zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji že izrekli končno sodbo.
3. Za spodbujanje sodelovanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da z izvedbenimi akti odloči o ustreznosti iz točke (c) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2). Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s sklepom Komisije.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48 z namenom vzpostavitve splošnih meril ustreznosti, v skladu s katerimi Komisija oceni, ali se pristojni organi tretjih držav lahko priznajo kot ustrezni za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic pri izmenjavi revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij. Splošna merila ustreznosti temeljijo na zahtevah člena 36 ali na dejansko enakovrednih reprezentativnih rezultatih neposredne izmenjave revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.
4. Izjemoma in z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem, ki so jim podelile dovoljenje, dovolijo prenos revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov neposredno k pristojnim organom tretje države, če:
(a) so pristojni organi v zadevni tretji državi uvedli preiskave;
(b) prenos ni v nasprotju z obveznostmi, ki jih morajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja spoštovati v zvezi s prenosom revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov k svojim domačim pristojnim organom;
(c) obstajajo delovni dogovori s pristojnimi organi zadevne tretje države, ki pristojnim organom države članice omogočajo vzajemni neposredni dostop do revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov revizijskih subjektov navedene tretje države;
(d) pristojni organ – prosilec tretje države predhodno obvesti domači pristojni organ zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja o vsaki neposredni zahtevi po podatkih in navede razloge zanjo;
(e) se upoštevajo pogoji iz odstavka 2.
▼M3 —————
6. Države članice obvestijo Komisijo o delovnih dogovorih iz odstavkov 1 in 4.
POGLAVJE XII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 48
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 28 ).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
2a. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Komisija do 31. decembra 2010 in nato najmanj vsaka tri leta pregleda določbe o svojih izvedbenih pooblastilih in Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o delovanju teh pooblastil. Navedeno poročilo obravnava zlasti vprašanje, ali naj Komisija predlaga spremembe k tej direktivi, da se tako zagotovi ustrezen obseg izvedbenih pooblastil, ki so ji podeljena. Zaključek o tem, ali je sprememba potrebna ali ne, spremlja podrobna obrazložitev razlogov, ki so privedli do tega zaključka. Če je to potrebno, je poročilu priložen zakonodajni predlog, ki spreminja določbe, ki Komisiji podeljujejo izvedbena pooblastila.
Člen 48a
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 26(3), 45(6), 46(2) in 47(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz členov 26(3), 45(6), 46(2) in 47(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 26(3), 45(6), 46(2) in 47(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
▼M3 —————
Člen 50
Razveljavitev Direktive 84/253/EGS
Direktiva 84/253/EGS se razveljavi z učinkom od 29. junija 2006. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo.
Člen 51
Prehodna določba
Šteje se, da imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, katerim pristojni organi države članice podelijo dovoljenje v skladu z Direktivo 84/253/EGS pred začetkom veljavnosti določb iz člena 53(1), dovoljenje v skladu s to direktivo.
Člen 52
Najmanjša uskladitev
Države članice, ki zahtevajo obvezno revizijo, lahko določijo strožje zahteve, razen če besedilo te direktive navaja drugače.
Člen 53
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 29. junija 2008. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.
2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
3. Države članice Komisiji predložijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 54
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 55
Naslovljenci
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
( 1 ) UL C 157, 28.6.2005, str. 115.
( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 25. aprila 2006.
( 3 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
( 4 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
( 5 ) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
( 6 ) UL L 374, 31.12.1991, str. 7. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.
( 7 ) UL L 126, 12.5.1984, str. 20.
( 8 ) UL C 143, 8.5.1998, str. 12.
( 9 ) UL L 91, 31.3.2001, str. 91.
( 10 ) UL L 191, 19.7.2002, str. 22.
( 11 ) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
( 12 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 13 ) UL L 52, 25.2.2005, str. 51.
( 14 ) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjetjih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).
( 15 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 16 ) Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).
( 17 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
( 18 ) UL L 207, 18.8.2003, str. 1.
( 19 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 20 ) Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).
( 21 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
( 22 ) Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih (UL L 162, 30.4.2004, str. 70).
( 23 ) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
( 24 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
( 25 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
( 26 ) Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).
( 27 ) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
( 28 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
