02005R0184-20200201

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02005R0184-20200201 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02005R0184-20200201

Help

Consolidated text: Uredba (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

01/02/2020

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2005/184/2020-02-01

Date of document:: 01/02/2020
Date of effect:: 01/02/2020

Author:: Not available
Form:: Konsolidirano besedilo

Link
Link
Link: Select all documents mentioning this document
Consolidation: basic act:: 32005R0184

HTML

PDF

02005R0184 — SL — 01.02.2020 — 007.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (ES) št. 184/2005 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. januarja 2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb (UL L 035 8.2.2005, str. 23)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 602/2006 z dne 18. aprila 2006	L 106	10	19.4.2006
M2	UREDBA (ES) št. 1137/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008	L 311	1	21.11.2008
M3	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 707/2009 z dne 5. avgusta 2009	L 204	3	6.8.2009
►M4	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 555/2012 z dne 22. junija 2012	L 166	22	27.6.2012
M5	spremenjena z: UREDBA KOMISIJE (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013	L 158	74	10.6.2013
►M6	UREDBA (EU) 2016/1013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2016	L 171	144	29.6.2016
►M7	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/505 z dne 19. decembra 2018	L 85	1	27.3.2019

▼B

UREDBA (ES) št. 184/2005 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. januarja 2005

o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za sistematično izdelavo statistike Skupnosti o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah.

Člen 2

Predložitev podatkov

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) podatke o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah, kakor to določa Priloga I. Podatki so opredeljeni v Prilogi II.

2. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) podatke skladno z roki, navedenimi v Prilogi I.

▼M6

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10, kadar je zaradi gospodarskih ali tehničnih sprememb treba posodobiti ravni geografske razčlenitve, razčlenitve institucionalnih sektorjev ter razčlenitve gospodarskih dejavnosti iz tabel 6, 7 in 8 Priloge I, če te posodobitve ne vplivajo na poročevalsko obremenitev in ne spreminjajo veljavnega osnovnega konceptualnega okvira.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10, kadar je treba določene zahteve glede tokov podatkov iz Priloge I odpraviti ali skrčiti, če takšna odprava ali skrčenje ne zmanjša kakovosti statistike, izdelane v skladu s to uredbo.

Komisija pri izvajanju teh pooblastil zagotovi, da se državam članicam in dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno breme.

Komisija poleg tega ustrezno utemelji ukrepe iz teh delegiranih aktov, pri čemer po potrebi upošteva stroškovno učinkovitost, vključno z obremenitvijo dajalcev podatkov in stroški priprave v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

▼B

Člen 3

Viri podatkov

1. Države članice zbirajo informacije, ki se zahtevajo po tej uredbi, z uporabo vseh virov, za katere menijo, da so ustrezni in primerni. Ti viri lahko vključujejo administrativne vire podatkov, kot so poslovni registri.

2. Fizične in pravne osebe, ki morajo predložiti informacije, pri tem upoštevajo časovne omejitve in opredelitve, ki jih določajo nacionalne institucije, odgovorne za zbiranje podatkov v državah članicah, skladno s to uredbo.

3. Kadar se zahtevani podatki ne morejo zbrati z razumnimi stroški, se lahko predložijo najboljše ocene (vključno z ničelnimi vrednostmi).

▼M6

Člen 4

Merila in poročila o kakovosti

1. V tej uredbi se za podatke, ki jih je treba prenesti v skladu s členom 5 te uredbe, uporabljajo merila kakovosti, določena v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.

2. Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo poročilo o kakovosti prenesenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: poročilo o kakovosti).

3. Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 1 za podatke, na katere se nanaša ta uredba, Komisija z izvedbenimi akti določi oblike, strukturo in pogostost poročil o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

4. Komisija (Eurostat) oceni kakovost prenesenih podatkov na podlagi ustrezne analize poročil o kakovosti, pri čemer ji pomaga Odbor za evropski statistični sistem iz člena 11(1), ter pripravi in objavi poročilo o kakovosti evropske statistike, na katero se nanaša ta uredba. To poročilo se predloži v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

5. Države članice sporočijo Komisiji (Eurostatu) vse večje metodološke ali druge spremembe, ki bi lahko vplivale na prenesene podatke, najpozneje v treh mesecih po začetku uporabe takšnih sprememb. Komisija o vseh takšnih sporočilih uradno obvesti Evropski parlament in druge države članice.

Člen 5

Tokovi podatkov

1. Statistika, ki se izdela, se za prenos Komisiji (Eurostatu) razdeli v skupine glede na naslednje tokove podatkov:

(a)

mesečna statistika plačilne bilance;

(b)

četrtletna statistika plačilne bilance;

(c)

mednarodna trgovina s storitvami;

(d)

tokovi neposrednih tujih naložb;

(e)

stanja neposrednih tujih naložb.

2. Komisija (Eurostat) in države članice v sodelovanju z zadevnimi mednarodnimi partnerji razvijejo ustrezno metodologijo za zbiranje statistike neposrednih tujih naložb glede na koncept končnega lastništva, poleg načela o gospodarstvu izvora naložb, ter statistike neposrednih tujih naložb, ki razlikuje med transakcijami, povezanimi z novimi neposrednimi tujimi naložbami, in prevzemi.

3. Najpozneje 20. julija 2018 Komisija (Eurostat) začne pilotne študije, ki jih morajo države članice izvesti v zvezi z letno statistiko neposrednih tujih naložb glede na koncept končnega lastništva ter statistiko neposrednih tujih naložb, ki razlikuje med transakcijami, povezanimi z novimi neposrednimi tujimi naložbami, in prevzemi. Namen takšnih študij je določiti pogoje, vključno z metodološkim okvirom za uvedbo novega zbiranja podatkov o letnih statistikah neposrednih tujih naložb, obenem pa oceniti stroške zadevnega zbiranja podatkov in implicitno kakovost statistike ter primerljivost med državami.

4. Za lažjo izvedbo študij iz odstavka 3 lahko Unija državam članicam zagotovi finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

5. Najpozneje 20. julija 2019 Komisija (Eurostat) pripravi poročilo o ugotovitvah študij iz odstavka 3. To poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to ustrezno, pa se v njem opredelijo preostali pogoji, ki jih je treba izpolniti, da bi lahko razvili metodologijo iz odstavka 2.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10, da se za 12 mesecev podaljša rok za poročanje, ki je določen v odstavku 5 tega člena, kadar Komisija v oceni pilotnih študij iz navedenega odstavka ugotovi, da je opredelitev preostalih pogojev ustrezna.

Komisija pri izvajanju teh pooblastil zagotovi, da se državam članicam in dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno breme.

7. Komisija najpozneje 12 mesecev po datumu objave poročila iz odstavka 5, kjer je primerno in zlasti na podlagi svoje ocene glede rezultatov pilotnih študij iz odstavka 3, predlaga spremembe te uredbe zaradi opredelitve zahtev glede metodologije in podatkov za letno statistiko neposrednih tujih naložb glede na koncept končnega lastništva ter za letno statistiko neposrednih tujih naložb, ki razlikuje med transakcijami, povezanimi z novimi neposrednimi tujimi naložbami, in prevzemi.

▼B

Člen 6

Referenčno obdobje in pogostost

Države članice pripravljajo tokove podatkov v skladu z ustreznim prvim referenčnim obdobjem in pogostostjo, kakor je določeno v Prilogi I.

Člen 7

Prenos podatkov

Države članice Komisiji (Eurostatu) prenesejo podatke, ki se zahtevajo s to uredbo, v obliki in po postopku, kakor ju je opredelila Komisija v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 8

Prenos in izmenjava zaupnih podatkov

1. Ne glede na pravila iz člena 5(4) Uredbe (Euratom, EGS) št. 1588/90 se lahko prenos zaupnih podatkov med Eurostatom in ECB opravlja toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev skladnosti med podatki za plačilno bilanco Evropske unije in tistimi iz gospodarskega ozemlja držav članic, ki so sprejele enotno valuto.

2. Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da ECB ustrezno upošteva načela, določena v členu 10 Uredbe (ES) št. 322/97, in izpolnjuje pogoje iz člena 14 te uredbe.

3. Izmenjava zaupnih podatkov, kakor jo določa člen 13 Uredbe (ES) 322/97, se med državami članicami dovoli, če je izmenjava potrebna za zaščito kakovosti podatkov o plačilni bilanci Evropske unije.

Države članice, ki prejmejo zaupne podatke od drugih držav članic, te informacije obravnavajo kot zaupne.

▼M6

Člen 9

Razširjanje

1. Komisija (Eurostat) evropsko statistiko, ustvarjeno na podlagi te uredbe, razširja s podobno pogostostjo, kot je določena v Prilogi I. Ta statistika je na voljo na spletnem mestu Komisije (Eurostata).

2. Države članice in Komisija (Eurostat) v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 223/2009 in brez poseganja v varstvo zaupnosti statističnih podatkov, zagotovijo razširjanje podatkov in metapodatkov, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, pa tudi natančno metodologijo, ki se uporablja za njihovo zbiranje.

Člen 10

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(3) in 5(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 19. julija 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 2(3) in 5(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 ( 3 ).

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 2(3) in 5(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 11

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Poročila o izvajanju

Komisija najpozneje do 28. februarja 2018 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe.

V tem poročilu zlasti:

(a)

oceni kakovost podatkov o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah;

(b)

oceni koristi za Unijo, države članice ter ponudnike in uporabnike ustvarjenih statističnih informacij glede na stroške;

(c)

navede področja, ki se lahko izboljšajo, in spremembe, ki se štejejo za potrebne z vidika pridobljenih rezultatov.

▼M6

Člen 12a

Sodelovanje z drugimi odbori

Komisija v skladu s Sklepom Sveta 2006/856/ES ( 5 ) Odbor za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ki je bil ustanovljen z navedenim sklepom, zaprosi za mnenje o vseh zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.

▼B

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M4

PRILOGA I

Tabela 1

Mesečna plačilna bilanca

	V dobro	V breme	Saldo
1. Tekoči račun
Blago	Geo 3	Geo 3
Storitve	Geo 3	Geo 3
Primarni dohodek
Sredstva za zaposlene	Geo 3	Geo 3
Investicijski dohodek
Neposredne naložbe
Lastniški kapital	Geo 3	Geo 3
Od tega: Reinvestirani dohodki po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dolžniški instrumenti	Geo 3	Geo 3
Portfeljske naložbe
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 3	Geo 1
Dolžniški vrednostni papirji	Geo 3	Geo 1
Druge naložbe	Geo 3	Geo 3
Od tega: Obresti	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Rezervna sredstva	Geo 3	Geo 3
Od tega: Obresti	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Drugi primarni dohodek	Geo 3	Geo 3
Sekundarni dohodek	Geo 3	Geo 3
2. Račun kapitala
Račun kapitala	Geo 3	Geo 3
	Neto pridobitev finančnih sredstev	Neto prevzem obveznosti	Neto
3. Finančni račun
Neposredne naložbe
Lastniški kapital po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dolžniški instrumenti po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Portfeljske naložbe
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 1)	Geo 2 (1)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 1)	Geo 2 (1)
Dolgoročni
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 1)	Geo 2 (1)
Izvedeni finančni instrumenti (razen rezerv) in delniške opcije za zaposlene			Geo 2 (1)
Druge naložbe
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Od tega: Gotovina in vloge	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Rezervna sredstva
Denarno zlato
Naložbeno zlato	Geo 1 (1)
Nedodeljeni računi za zlato	Geo 1 (1)
Posebne pravice črpanja (PPČ)	Geo 1 (1)
Rezervne postavke pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS)	Geo 1 (1)
Druga rezervna sredstva
Gotovina in vloge
Terjatve do denarnih oblasti, MDS in Banke za mednarodne poravnave (BIS)	Geo 1 (1)
Terjatve do drugih subjektov (banke)	Geo 1 (1)
Vrednostni papirji
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 1 (1)
Dolgoročni	Geo 1 (1)
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 1 (1)
Izvedeni finančni instrumenti (neto)	Geo 1 (1)
Druge terjatve	Geo 1 (1)
(1) Ni obvezno za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

Tabela 2

Četrtletna plačilna bilanca in stanje mednarodnih naložb

▼M6

Periodičnost : vsako četrtletje

Prvo referenčno obdobje : prvo četrtletje leta 2014

Rok : t + 85 od leta 2014 do 2016; t + 82 od leta 2017 (7)

▼M4

	V dobro	V breme	Saldo
A. Tekoči račun
Blago	Geo 4	Geo 4
Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance	Geo 3	Geo 3
Neto izvoz blaga za preprodajo	Geo 3
Blago, pridobljeno pri preprodaji (negativni kredit)	Geo 3
Blago, prodano pri preprodaji	Geo 3
Nedenarno zlato	Geo 3	Geo 3
Prilagoditev zaradi blagovne znamke – neprave tranzitne trgovine	Geo 4	Geo 4
Storitve	Geo 4	Geo 4
Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih	Geo 4	Geo 4
Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje	Geo 4	Geo 4
Promet	Geo 4	Geo 4
Potovanja	Geo 4	Geo 4
Gradbeništvo	Geo 4	Geo 4
Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja	Geo 4	Geo 4
Finančne storitve	Geo 4	Geo 4
Izrecno zaračunane in druge finančne storitve	Geo 3	Geo 3
Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)	Geo 3	Geo 3
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključene drugje	Geo 4	Geo 4
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve	Geo 4	Geo 4
Druge poslovne storitve	Geo 4	Geo 4
Raziskovalne in razvojne storitve	Geo 3	Geo 3
Strokovno in podjetniško svetovanje	Geo 3	Geo 3
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve	Geo 3	Geo 3
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve	Geo 4	Geo 4
Javno blago in storitve, ki niso vključeni drugje	Geo 4	Geo 4
Primarni dohodek
Sredstva za zaposlene	Geo 4	Geo 4
Investicijski dohodek
Dohodek od neposrednih naložb
Lastniški kapital	Geo 4	Geo 4
Dividende in dohodek, odtegnjen iz nepravih družb
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Reinvestirani dohodki	Geo 4	Geo 4
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dolžniški instrumenti	Geo 4	Geo 4
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Od tega: Obresti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dohodek od portfeljskih naložb
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 4	Geo 1
Lastniški vrednostni papirji
Dividende
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Delnice investicijskih skladov
Dividende
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Reinvestirani dohodki
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 4	Geo 1
Obresti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Dolgoročni	Geo 4	Geo 1
Obresti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Drug investicijski dohodek	Geo 4	Geo 4
Dohodek, odtegnjen iz nepravih družb	Geo 3	Geo 3
Obresti	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Od tega: Posebne pravice črpanja (PPČ)		Geo 1
Od tega: Obresti pred PMSFP	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Investicijski dohodek, ki se pripiše imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dohodek od rezervnih sredstev	Geo 3
Od tega: Obresti	Geo 3
Drugi primarni dohodek	Geo 4	Geo 4
Država	Geo 3	Geo 3
Davki na proizvodnjo in na uvoz	institucije Unije	institucije Unije
Davki na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Drugi davki na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Druge subvencije na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Najemnine	Geo 3	Geo 3
Drugi sektorji	Geo 3	Geo 3
Davki na proizvodnjo in na uvoz	institucije Unije	institucije Unije
Davki na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Drugi davki na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije	institucije Unije	institucije Unije
Subvencije na proizvode	institucije Unije	institucije Unije
Druge subvencije na proizvodnjo	institucije Unije	institucije Unije
Najemnine	Geo 3	Geo 3
Sekundarni dohodek	Geo 4	Geo 4
Država	Geo 3	Geo 3
Tekoči davki na dohodke, premoženje itd.	Geo 3	Geo 3
Socialni prispevki	Geo 3	Geo 3
Socialni prejemki	Geo 3	Geo 3
Tekoče mednarodno sodelovanje (D74)	Geo 3	Geo 3
Od tega: v razmerju do institucij Unije (razen ECB)	institucije Unije	institucije Unije
Raznovrstni tekoči transferji (D75)	Geo 3	Geo 3
Lastna sredstva Unije iz davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka (D76)	institucije Unije	institucije Unije
Drugi sektorji	Geo 3	Geo 3
Tekoči davki na dohodke, premoženje itd.	Geo 3	Geo 3
Socialni prispevki	Geo 3	Geo 3
Socialni prejemki	Geo 3	Geo 3
Neto premije neživljenjskega zavarovanja	Geo 3	Geo 3
Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja	Geo 3	Geo 3
Raznovrstni tekoči transferji (D75)	Geo 3	Geo 3
Od tega: Osebni transferji med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi	Geo 3	Geo 3
Od tega: Nakazila delavcev	Geo 4	Geo 4
Popravek za spremembo pokojninskih pravic	Geo 3	Geo 3
B. Račun kapitala
Račun kapitala	Geo 4	Geo 4
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev	Geo 3	Geo 3
Kapitalski transferji	Geo 3	Geo 3
Država	Geo 3	Geo 3
Davki na kapital	Geo 3	Geo 3
Investicijske podpore	Geo 3	Geo 3
Drugi kapitalski transferji	Geo 3	Geo 3
Od tega: Oprostitev dolga	Geo 3	Geo 3
Drugi sektorji	Geo 3	Geo 3
Davki na kapital	Geo 3	Geo 3
Investicijske podpore	Geo 3	Geo 3
Drugi kapitalski transferji	Geo 3	Geo 3
Od tega: Oprostitev dolga	Geo 3	Geo 3

	Neto pridobitev finančnih sredstev	Neto prevzem obveznosti	Neto
C. Finančni račun
Finančni račun	Geo 1	Geo 1
Neposredne naložbe	Geo 4	Geo 4
Lastniški kapital	Geo 4	Geo 4
Lastniški kapital razen reinvesticije dohodkov
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Drugo (npr. nepremičnine)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Reinvesticija dohodkov	Geo 4	Geo 4
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dolžniški instrumenti	Geo 4	Geo 4
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 3	Geo 3
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 3	Geo 3
Med sestrskimi podjetji	Geo 3	Geo 3
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Portfeljske naložbe	Geo 4	Geo 1
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 4	Geo 1
Lastniški vrednostni papirji
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (1)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (1)
Delnice investicijskih skladov
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Od tega: Reinvesticija dohodkov	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Od tega: Reinvesticija dohodkov	Geo 2 (1)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 4	Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Dolgoročni	Geo 4	Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 1 (4)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)
Izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)			Geo 3
Druge naložbe	Geo 4	Geo 4
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 4	Geo 4
Drugi lastniški kapital	Geo 3	Geo 3
Gotovina in vloge
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3	Geo 3
Dolgoročni	Geo 3	Geo 3
Posojila
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3, MDS	Geo 3, MDS
Dolgoročni	Geo 3, MDS	Geo 3, MDS
Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3	Geo 3
Komercialni krediti in predujmi
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3	Geo 3
Dolgoročni	Geo 3	Geo 3
Druge terjatve/obveznosti
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3	Geo 3
Dolgoročni	Geo 3	Geo 3
Posebne pravice črpanja		Geo 1
Rezervna sredstva	Geo 3
D. Izravnalne postavke
Saldo blaga in storitev			Geo 4
Saldo tekočega računa			Geo 1
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (–) (saldo tekočega računa in računa kapitala)			Geo 1
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (–) (iz finančnega računa)			Geo 1
Neto napake in opustitve			Geo 1

	Sredstva			Obveznosti
	Postavke	Revalorizacije zaradi sprememb deviznih tečajev	Revalorizacije zaradi drugih sprememb cene	Postavke	Revalorizacije zaradi sprememb deviznih tečajev	Revalorizacije zaradi drugih sprememb cene
E. Stanje mednarodnih naložb
Finančni račun	Geo 1			Geo 1
Neposredne naložbe	Geo 4 (3)			Geo 4 (3)
Lastniški kapital	Geo 4 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 4 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Med sestrskimi podjetji	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Drugo (npr. nepremičnine)	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Dolžniški instrumenti	Geo 4 (3)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 4 (3)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Pri podjetjih z neposrednimi naložbami	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Pri neposrednem investitorju (povratne naložbe)	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Med sestrskimi podjetji	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Portfeljske naložbe	Geo 4 (3)			Geo 1
Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov	Geo 4 (3)			Geo 1
Lastniški vrednostni papirji
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (3)			Geo 1 (4)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)
Ki kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Ki ne kotirajo na borzi	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Delnice investicijskih skladov
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni	Geo 4 (3)			Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (3)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (4)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Po valuti:
Euro	Geo 2 (1)			Geo 1 (1)
Ameriški dolar	Geo 2 (1)			Geo 1 (1)
Druge valute	Geo 2 (1)			Geo 1 (1)
Dolgoročne	Geo 4 (3)			Geo 1
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (3)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 1 (4)	Geo 1 (1)	Geo 1 (1)
Z odkupom v enem letu ali prej				Geo 1 (1)
Z odkupom po več kakor enem letu				Geo 1 (1)
Po nasprotnem sektorju izdajatelju (Sek 2)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Z odkupom v enem letu ali prej	Geo 2 (1)
Z odkupom po več kakor enem letu	Geo 2 (1)
Po valuti
Euro	Geo 2 (1)			Geo 1 (1)
Ameriški dolar	Geo 2 (1)			Geo 1 (1)
Druge valute	Geo 2 (1)			Geo 1 (1)
▼M6
Izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene	Geo 2 (1)			Geo 2 (1)		Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
▼M4
Druge naložbe	Geo 4 (3)			Geo 4 (3)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)	Geo 4 (3)			Geo 4 (3)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)		Geo 2 (1)	Geo 2 (1)		Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Drugi lastniški kapital	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Gotovina in vloge	Geo 4 (3)	Geo 2 (1)		Geo 4 (3)	Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3 (3)			Geo 3 (3)
Dolgoročni	Geo 3 (3)			Geo 3 (3)
Posojila	Geo 4 (3)	Geo 2 (1)		Geo 4 (3)	Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3 (3), MDS			Geo 3 (3), MDS
Dolgoročni	Geo 3 (3), MDS			Geo 3 (3), MDS
Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme		Geo 2 (1)	Geo 2 (1)		Geo 2 (1)	Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)	Geo 3 (3)			Geo 3 (3)
Komercialni krediti in predujmi	Geo 4 (3)	Geo 2 (1)		Geo 4 (3)	Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročni	Geo 3 (3)			Geo 3 (3)
Dolgoročni	Geo 3 (3)			Geo 3 (3)
Druge terjatve/obveznosti		Geo 2 (1)			Geo 2 (1)
Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)
Kratkoročne	Geo 3 (3)			Geo 3 (3)
Dolgoročne	Geo 3 (3)			Geo 3 (3)
Posebne pravice črpanja				Geo 1	Geo 1 (1)

(1) Ni obvezno za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

(2) ►M6 Prehod na t + 82 ni obvezen za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji. ◄

(3) Geografski podatki so obvezni za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, od leta 2019 naprej.

(4) Raven 1 (sektor 1) razčlenitve po institucionalnih sektorjih, vendar ne sektor 2, je obvezna za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

Tabela 3

Mednarodna trgovina s storitvami

	V dobro	V breme	Saldo
Sredstva za zaposlene	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Osebni transferji	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Nakazila delavcev	Geo 5	Geo 5	Geo 5
STORITVE	Geo 6	Geo 6	Geo 6
Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve vzdrževanja in popravila, ki niso zajeta drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomorski promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomorski potniški promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomorski tovorni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zračni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zračni potniški promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zračni tovorni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge vrste prometa	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Potniški	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Tovorni	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Razširjena klasifikacija „drugih vrst prometa“
Vesoljski promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Železniški promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Železniški potniški	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Železniški tovorni	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cestni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cestni potniški	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cestni tovorni	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Promet po celinskih plovnih poteh	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Potniški promet po celinskih plovnih poteh	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Tovorni promet po celinskih plovnih poteh	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Cevovodni promet	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Prenos električne energije	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge pomožne storitve v prometu	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Poštne in kurirske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Potovanja
Poslovna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pridobitev blaga in storitev obmejnih, sezonskih in drugih kratkoročnih delavcev	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druga poslovna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Osebna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izdatki, povezani z zdravjem	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izdatki, povezani z izobraževanjem	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druga osebna potovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Gradbeništvo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Gradbene dejavnosti v tujini	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Gradbene dejavnosti v poročevalskem gospodarstvu	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredno zavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Življenjsko zavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zavarovanje tovora	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo neposredno zavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pozavarovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pomožne zavarovalne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve pokojninskega zavarovanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve standardiziranega jamstva	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Finančne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izrecno zaračunane in druge finančne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)	Geo 3	Geo 3	Geo 3
Stroški uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Telekomunikacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Računalniške storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Informacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve tiskovnih agencij	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge informacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge poslovne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve raziskovanja in razvoja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Delo, ki se opravlja sistematično za povečanje zaloge znanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, prirejenih po meri ali neprirejenih	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Prodaja lastniških pravic, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Poklicno, podjetniško in poslovno svetovanje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pravno, računovodsko, podjetniško in poslovno svetovanje ter odnosi z javnostmi	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Pravne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Računovodske, revizijske, knjigovodske in davčne svetovalne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Poslovno in podjetniško svetovanje ter storitve odnosov z javnostmi	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Oglaševanje, raziskovanje trga in javnega mnenja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Tehnične storitve, storitve, povezane s trgovino, in druge poslovne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Arhitekturne, inženirske, znanstvene in druge tehnične storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Arhitekturne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Projektiranje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Znanstvene in druge tehnične storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve poslovnega najema	Geo 5	Geo 5	Geo 5
S trgovino povezane storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Avdiovizualne in sorodne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Zdravstvene storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Izobraževalne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Storitve kulturne dediščine in rekreacijske storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Druge osebne storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Državno blago in storitve, ki niso zajeti drugje	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Veleposlaništva in konzulati	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Vojaške enote in agencije	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Drugo državno blago in storitve	Geo 5	Geo 5	Geo 5

Tabela 4

Transakcije z neposrednimi tujimi naložbami (vključno z dohodki)

Tabela 4.1 Finančne transakcije z neposrednimi naložbami

	Neto	Neto pridobitve finančnih sredstev	Neto prevzemi obveznosti
VSE REZIDENČNE ENOTE
▼M6
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – Transakcije	Geo 6	Geo 6 (2)	Geo 6 (2)
▼M4
DIA lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov (izključuje lastniški kapital med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Reinvestiranje dohodkov	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
▼M6
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – Transakcije	Geo 6	Geo 6 (2)	Geo 6 (2)
▼M4
DIRE lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov (izključuje lastniški kapital med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE lastniški kapital, razen reinvestiranih dohodkov med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
DIRE Reinvestiranje dohodkov	Geo 5		Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – transakcije (1)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – Transakcije (1)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
(1) Obvezno od referenčnega leta 2015 naprej. (2) Geo 6: Geo 6 v krepkem tisku, obvezno od leta 2015 naprej.

Tabela 4.2 Dohodek od neposrednih naložb

	Saldo	V dobro	V breme
VSE REZIDENČNE ENOTE
▼M6
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – Dohodki	Geo 6	Geo 6 (2)	Geo 6 (2)
▼M4
DIA Dividende	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dividende (razen dividend med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dividende med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Reinvestirani dohodki	Geo 5	Geo 5
DIA Dohodki iz dolgov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dohodki iz dolgov (razen dohodkov iz dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dohodki iz dolgov med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
▼M6
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – Dohodki	Geo 6	Geo 6 (2)	Geo 6 (2)
▼M4
DIRE Dividende	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dividende (razen dividend med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dividende med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
DIRE Reinvestirani dohodki	Geo 5		Geo 5
DIRE Dohodki iz dolgov	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dohodki iz dolgov (razen dohodkov iz dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dohodki iz dolgov med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) – dohodki (1)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) – Dohodki (1)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
(1) Obvezno od referenčnega leta 2015 naprej. (2) Geo 6: Geo 6 v krepkem tisku, obvezno od leta 2015 naprej.

Tabela 4.3 - Razčlenitev po dejavnosti in geografska razčlenitev

	Vrsta podatkov	Geografska razčlenitev	Razčlenitev po dejavnosti NACE REV. 2
VSE REZIDENČNE ENOTE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Neto	Geo 5	Raven 1
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Neto	Geo 4	Raven 2
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Neto	Geo 5	Raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Neto	Geo 4	Raven 2
Dohodek od neposrednih naložb	Kredit, breme, saldo	Geo 5	Raven 1
Dohodek od neposrednih naložb	Kredit, breme, saldo	Geo 4	Raven 2
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA) (1)	Neto	Geo 5	Raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE) (1)	Neto	Geo 5	Raven 1
Dohodki iz neposrednih naložb (1)	Kredit, breme, saldo	Geo 5	Raven 1
(1) Obvezno od referenčnega leta 2015 naprej.

Tabela 5

Postavke neposrednih tujih naložb

Tabela 5.1 – Postavke neposrednih naložb

▼M6

▼M4

	Neto	Sredstva	Obveznosti
VSE REZIDENČNE ENOTE
▼M6
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Geo 6	Geo 6 (1)	Geo 6 (1)
▼M4
DIA Lastniški kapital	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Lastniški kapital (razen lastniškega kapitala med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Lastniški kapital med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIA Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP je rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
▼M6
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Geo 6	Geo 6 (1)	Geo 6 (1)
▼M4
DIRE Lastniški kapital	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Lastniški kapital (razen lastniškega kapitala med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Lastniški kapital med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti (razen dolgov med sestrskimi družbami)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
DIRE Dolžniški instrumenti med sestrskimi družbami (UCP ni rezident v državi poročevalki)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Od tega: UCP je rezident v drugi državi euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident v EU, vendar zunaj euroobmočja	Geo 5
UCP je rezident zunaj EU	Geo 5
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	Geo 5	Geo 5	Geo 5
(1) Geo 6: Geo 6 v krepkem tisku, obvezno od leta 2015 naprej.

Tabela 5.2: postavke neposrednih naložb: razčlenitev po dejavnosti in geografska razčlenitev

	Vrsta podatkov	Geografska razčlenitev	Razčlenitev po dejavnosti NACE REV. 2
VSE REZIDENČNE ENOTE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	neto stanja	Geo 5	raven 1
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	neto stanja	Geo 4	raven 2
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	neto stanja	Geo 5	raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	neto stanja	Geo 4	raven 2
REZIDENČNE ENOTE ZA POSEBNE NAMENE
Neposredne naložbe v tujini (DIA)	neto stanja	Geo 5	raven 1
Neposredne naložbe v poročevalskem gospodarstvu (DIRE)	neto stanja	Geo 5	raven 1

Tabela 6

▼M7

Ravni geografske razčlenitve

GEO 1	GEO 2	GEO 3
TUJINA	TUJINA	TUJINA
	znotraj euroobmočja	ZNOTRAJ UNIJE
	zunaj euroobmočja	ZUNAJ UNIJE
		znotraj euroobmočja
		zunaj euroobmočja

GEO 4	GEO 5	GEO 6
TUJINA	TUJINA	TUJINA
	EVROPA	EVROPA
Države članice, ki niso v euroobmočju (1)	Belgija	Belgija
	Bolgarija	Bolgarija
	Češka	Češka
	Danska	Danska
	Nemčija	Nemčija
	Estonija	Estonija
	Irska	Irska
	Grčija	Grčija
	Španija	Španija
	Francija	Francija
	Hrvaška	Hrvaška
	Italija	Italija
	Ciper	Ciper
	Latvija	Latvija
	Litva	Litva
	Luksemburg	Luksemburg
	Madžarska	Madžarska
	Malta	Malta
	Nizozemska	Nizozemska
	Avstrija	Avstrija
	Poljska	Poljska
	Portugalska	Portugalska
	Romunija	Romunija
	Slovenija	Slovenija
	Slovaška	Slovaška
	Finska	Finska
	Švedska	Švedska
	Islandija	Islandija
	Lihtenštajn	Lihtenštajn
	Norveška	Norveška
Švica	Švica	Švica
	DRUGE EVROPSKE DRŽAVE	DRUGE EVROPSKE DRŽAVE
		Albanija
		Andora
		Belorusija
		Bosna in Hercegovina
		Ferski otoki
		Gibraltar
		Guernsey
		Sveti sedež (Vatikanska mestna država)
		Otok Man
		Jersey
		nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
		Moldavija
		Črna gora
Rusija	Rusija	Rusija
		Srbija
		San Marino
	Turčija	Turčija
		Ukrajina
Združeno kraljestvo	Združeno kraljestvo	Združeno kraljestvo
	AFRIKA	AFRIKA
	SEVERNA AFRIKA	SEVERNA AFRIKA
		Alžirija
	Egipt	Egipt
		Libija
	Maroko	Maroko
		Tunizija
	DRUGE AFRIŠKE DRŽAVE	DRUGE AFRIŠKE DRŽAVE
		Angola
		Benin
		Bocvana
		Britansko ozemlje v Indijskem oceanu
		Burkina Faso
		Burundi
		Kamerun
		Zelenortski otoki
		Srednjeafriška republika
		Čad
		Komori
		Kongo
		Slonokoščena obala
		Demokratična republika Kongo
		Džibuti
		Ekvatorialna Gvineja
		Eritreja
		Etiopija
		Gabon
		Gambija
		Gana
		Gvineja
		Gvineja-Bissau
		Kenija
		Lesoto
		Liberija
		Madagaskar
		Malavi
		Mali
		Mavretanija
		Mauritius
		Mozambik
		Namibija
		Niger
	Nigerija	Nigerija
	Južna Afrika	Južna Afrika
		Ruanda
		Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha
		São Tomé in Príncipe
		Senegal
		Sejšeli
		Sierra Leone
		Somalija
		Sudan
		Južni Sudan
		Svazi
		Tanzanija
		Togo
		Uganda
		Zambija
		Zimbabve
	AMERIKA	AMERIKA
	SEVERNOAMERIŠKE DRŽAVE	SEVERNOAMERIŠKE DRŽAVE
Kanada	Kanada	Kanada
		Grenlandija
Združene države	Združene države	Združene države
	SREDNJEAMERIŠKE DRŽAVE	SREDNJEAMERIŠKE DRŽAVE
		Angvila
		Antigva in Barbuda
		Aruba
		Bahami
		Barbados
		Belize
		Bermudi
		Bonaire, Sint Eustatius in Saba
		Britanski Deviški otoki
		Kajmanski otoki
		Kostarika
		Kuba
		Curaçao
		Dominika
		Dominikanska republika
		Salvador
		Grenada
		Gvatemala
		Haiti
		Honduras
		Jamajka
	Mehika	Mehika
		Montserrat
		Nikaragva
		Panama
		Saint Kitts in Nevis
		Sveta Lucija
		Sint Maarten
		Saint Vincent in Grenadine
		Trinidad in Tobago
		Otoki Turks in Caicos
		Ameriški Deviški otoki
	JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE	JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE
	Argentina	Argentina
		Bolivija
Brazilija	Brazilija	Brazilija
	Čile	Čile
		Kolumbija
		Ekvador
		Falklandski otoki
		Gvajana
		Paragvaj
		Peru
		Surinam
	Urugvaj	Urugvaj
	Venezuela	Venezuela
	AZIJA	AZIJA
	BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE	BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE
	ARABSKE ZALIVSKE DRŽAVE	ARABSKE ZALIVSKE DRŽAVE
		Bahrajn
		Irak
		Kuvajt
		Oman
		Katar
		Saudova Arabija
		Združeni arabski emirati
		Jemen
	DRUGE BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE	DRUGE BLIŽNJE- IN SREDNJEVZHODNE DRŽAVE
		Armenija
		Azerbajdžan
		Gruzija
		Izrael
		Jordanija
		Libanon
		ozemlje zasedene Palestine
		Sirija
	DRUGE AZIJSKE DRŽAVE	DRUGE AZIJSKE DRŽAVE
		Afganistan
		Bangladeš
		Butan
		Brunej
		Burma/Mjanmar
		Kambodža
Kitajska	Kitajska	Kitajska
Hongkong	Hongkong	Hongkong
Indija	Indija	Indija
	Indonezija	Indonezija
		Iran
Japonska	Japonska	Japonska
		Kazahstan
		Kirgizistan
		Laos
		Macao
	Malezija	Malezija
		Maldivi
		Mongolija
		Nepal
		Severna Koreja
		Pakistan
	Filipini	Filipini
	Singapur	Singapur
	Južna Koreja	Južna Koreja
		Šrilanka
	Tajvan	Tajvan
		Tadžikistan
	Tajska	Tajska
		Vzhodni Timor
		Turkmenistan
		Uzbekistan
		Vietnam
	OCEANIJA IN POLARNA OBMOČJA	OCEANIJA IN POLARNA OBMOČJA
		Ameriška Samoa
		Guam
		Stranski zunanji otoki Združenih držav
	Avstralija	Avstralija
		Kokosovi otoki
		Božični otok
		Heardov otok in McDonaldovi otoki
		Norfolški otok
		Fidži
		Francoska Polinezija
		Kiribati
		Marshallovi otoki
		Mikronezija
		Nauru
		Nova Kaledonija
	Nova Zelandija	Nova Zelandija
		Cookovi otoki
		Niue
		Tokelau
		Severni Marianski otoki
		Palau
		Papua Nova Gvineja
		Pitcairn
		Antarktika
		Bouvetov otok
		Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki
		Francoska južna in antarktična ozemlja
		Salomonovi otoki
		Tonga
		Tuvalu
		Vanuatu
		Samoa
		Wallis in Futuna
ZNOTRAJ UNIJE	ZNOTRAJ UNIJE	ZNOTRAJ UNIJE
ZUNAJ UNIJE	ZUNAJ UNIJE	ZUNAJ UNIJE
znotraj euroobmočja	znotraj euroobmočja	znotraj euroobmočja
zunaj euroobmočja	zunaj euroobmočja	zunaj euroobmočja
institucije Unije (razen ECB)	institucije Unije (razen ECB)	institucije Unije (razen ECB)
Evropska investicijska banka	Evropska investicijska banka	Evropska investicijska banka
	Evropska centralna banka (ECB)	Evropska centralna banka (ECB)
	ZNOTRAJ UNIJE NERAZPOREJENO	ZNOTRAJ UNIJE NERAZPOREJENO
	ZUNAJ UNIJE NERAZPOREJENO	ZUNAJ UNIJE NERAZPOREJENO
off-shore finančna središča	off-shore finančna središča	off-shore finančna središča
mednarodne organizacije (brez institucij Unije)	mednarodne organizacije (brez institucij Unije)	mednarodne organizacije (brez institucij Unije)
Mednarodni denarni sklad (MDS)	Mednarodni denarni sklad (MDS)	Mednarodni denarni sklad (MDS)
(1) Države članice Unije, ki niso v euroobmočju: posamezna razčlenitev po državah.

▼M4

Tabela 7

Ravni razčlenitve po institucionalnih sektorjih

Sektor 1	Sektor 2
Centralna banka (S.121)	Centralna banka (S.121)
Druge denarne finančne institucije (oMFI)	Druge denarne finančne institucije (oMFI)
Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)	Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)
Skladi denarnega trga (S.123)	Skladi denarnega trga (S.123)
Država (S.13)	Država (S.13)
Drugi sektorji	Drugi sektorji
	Finančne družbe razen denarnih finančnih institucij (S.124+S.125+S.126+S.127+S.128+S.129)
	Nefinančne družbe, gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.11+S.14+S.15)

Tabela 8

Raven razčlenitve po gospodarskih dejavnostih

Raven 1	Raven 2	NACE rev. 2
	KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO	področje A
RUDARSTVO	RUDARSTVO	področje B
	Pridobivanje surove nafte, zemeljskega plina in storitve za rudarstvo	oddelka 06, 09
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI	PREDELOVALNE DEJAVNOSTI	področje C
	Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov	oddelki 10, 11, 12
	SKUPAJ tekstilne in lesne dejavnosti	oddelki 13, 14, 16, 17, 18
	Proizvodnja tekstilij in oblačil	oddelka 13, 14
	Obdelava in predelava lesa, proizvodnja papirja, tiskarstvo in razmnoževanje	oddelki 16, 17, 18
Proizvodnja nafte, kemikalij, farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas	SKUPAJ proizvodnja nafte, kemikalij, farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas	oddelki 19, 20, 21, 22
	Proizvodnja koksa in naftnih derivatov	oddelek 19
	Kemikalije in kemični izdelki	oddelek 20
	Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas	oddelek 22
Računalniki, elektronski in optični izdelki	SKUPAJ proizvodnja kovin, kovinskih izdelkov, strojev in naprav	oddelki 24, 25, 26, 28
	Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov	oddelka 24, 25
	Računalniki, elektronski in optični izdelki	oddelek 26
	Drugi stroji in naprave	oddelek 28
Proizvodnja motornih vozil ter drugih vozil in plovil	SKUPAJ proizvodnja motornih vozil ter drugih vozil in plovil	oddelka 29, 30
	Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic	oddelek 29
	Druga vozila in plovila	oddelek 30
	SKUPAJ druge raznovrstne predelovalne dejavnosti	oddelki 15, 23, 27, 31, 32, 33
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO	OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO	področje D
OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA	OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA	področje E
	Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode	oddelek 36
	Ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja	oddelki 37, 38, 39
GRADBENIŠTVO	GRADBENIŠTVO	področje F
SKUPAJ STORITVE	SKUPAJ STORITVE	področja G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T, U
TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL	TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL	področje G
	Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil	oddelek 45
	Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili	oddelek 46
	Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili	oddelek 47
PROMET IN SKLADIŠČENJE	PROMET IN SKLADIŠČENJE	področje H
	SKUPAJ promet in skladiščenje	oddelki 49, 50, 51, 52
	Kopenski promet; cevovodni transport	oddelek 49
	Vodni promet	oddelek 50
	Zračni promet	oddelek 51
	Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti	oddelek 52
	Poštna in kurirska dejavnost	oddelek 53
GOSTINSTVO	GOSTINSTVO	področje I
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI	INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI	področje J
	Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi, druge razvedrilne dejavnosti	oddelka 59, 60
	Telekomunikacijske dejavnosti	oddelek 61
	Druge informacijske in komunikacijske dejavnosti	oddelki 58, 62, 63
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI	FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI	področje K
	Finančno posredništvo, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov	oddelek 64
	Dejavnost holdingov	skupina 64.2
	Dejavnost zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti	oddelek 65
	Druge finančne dejavnosti	oddelek 66
	POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI	področje L
STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI	STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI	področje M
	Pravne in računovodske dejavnosti	oddelek 69
	Pravne dejavnosti	skupina 69.1
	Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje	skupina 69.2
	Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje	oddelek 70
	Dejavnost uprav podjetij	skupina 70.1
	Podjetniško in poslovno svetovanje	skupina 70.2
	Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje	oddelek 71
Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost	Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost	oddelek 72
	Oglaševanje in raziskovanje trga	oddelek 73
	Oglaševanje	skupina 73.1
	Raziskovanje trga in javnega mnenja	skupina 73.2
	Druge strokovne in tehnične dejavnosti, veterinarstvo	oddelka 74, 75
	DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI	področje N
	Dajanje v najem in zakup	oddelek 77
	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti	oddelki 78, 79, 80, 81, 82
	IZOBRAŽEVANJE	področje P
	ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO	področje Q
KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI	KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI	področje R
	Kulturne in razvedrilne dejavnosti	oddelek 90
	Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti	oddelek 91
	Športne in druge dejavnosti za prosti čas; prirejanje iger na srečo	oddelka 92, 93
	DRUGE DEJAVNOSTI	področje S
	Dejavnost članskih organizacij	oddelek 94
	Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, druge storitvene dejavnosti	oddelka 95, 96
	Nerazporejeno
	Zasebni nakupi in prodaja nepremičnin
SKUPAJ DEJAVNOST	SKUPAJ DEJAVNOST

PRILOGA II

OPREDELITVE iz člena 10

Naslednje opredelitve temeljijo na Priročniku za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb MDS, šesta izdaja. (BPM6), Evropskem sistemu računov, Priročniku o statističnih podatkih v mednarodni trgovini s storitvami 2010, Referenčni opredelitvi neposrednih tujih naložb OECD (BD4).

A. TEKOČI RAČUN

Tekoči račun prikazuje tokove blaga, storitev ter primarnih in sekundarnih dohodkov med rezidenti in nerezidenti.

1. BLAGO

Ta komponenta zajema premično blago, pri katerem se zamenja lastništvo med rezidenti in nerezidenti.

1.1 Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance

Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance zajema blago, pri katerem se zamenja ekonomsko lastništvo med rezidentom in nerezidentom in ki ni vključeno v druge posebne kategorije, kot sta blago, ki je namenjeno preprodaji (glej oddelek 1.2) in nedenarno zlato (glej oddelek 1.3), ali kot del storitve. Splošno trgovsko blago je treba meriti po tržni vrednosti na osnovi franko ladja (fob). Med prispevke držav k pripravljanju agregatov Unije je treba vključiti uvoz in izvoz blaga v nepravi tranzitni trgovini, za trgovino znotraj Unije pa je treba partnersko državo opredeliti skladno s konsignacijskim načelom.

1.2 Neto izvoz blaga za preprodajo

Preprodaja je opredeljena kot nakup blaga, ki ga opravi rezident (gospodarstva zbiratelja podatkov) pri nerezidentu in nadaljnja prodaja istega blaga drugemu nerezidentu, pri čemer zadevno blago ne vstopi v gospodarstvo zbiratelja podatkov. Neto izvoz blaga za preprodajo predstavlja razliko med prodajo in nakupom blaga, ki je namenjeno preprodaji. Ta postavka vključuje trgovske marže, dobičke in izgube iz lastnine ter spremembe zalog blaga, ki je namenjeno preprodaji.

1.2.1

Blago, pridobljeno pri preprodaji, se prikazuje kot negativni izvoz/v dobro gospodarstva trgovca.

1.2.2

Prodaja blaga se prikazuje pod postavko blago, prodano pri preprodaji, kot pozitivni izvoz/v dobro gospodarstva trgovca.

1.3 Nedenarno zlato

Nedenarno zlato zajema vso zlato razen denarnega zlata. Denarno zlato je v lasti denarnih oblasti in pomeni rezervno sredstvo (glej oddelek 6.5.1). Nedenarno zlato je lahko v obliki naložbenega zlata (tj. kovanci, ingoti ali palice s čistostjo najmanj 995 delov na 1 000 , vključno s takim zlatom na dodeljenih računih za zlato), zlata v prahu in zlata v drugih surovih ali polizdelanih oblikah.

1.4 Prilagoditev zaradi blagovne znamke – neprave tranzitne trgovine

Neprava tranzitna trgovina je pojem, ki se uporablja za opredelitev blaga, ki ga je subjekt, ki ne šteje kot rezidenčna institucionalna enota, uvozil v državo članico in dal ocariniti za prosti promet znotraj Unije (in predložil za odmero uvoznih dajatev), nato pa je bilo odposlano v drugo državo članico. Države članice, ki jih zadeva „neprava tranzitna trgovina“, morajo zajeti blagovno znamko, da sporočijo razliko med vrednostjo splošnega trgovskega blaga, prijavljenega ob prvotnem uvozu blaga iz tretje države, in njegovo vrednostjo ob odpošiljanju v drugo državo članico. Geografska razčlenitev se mora pripraviti na podlagi rezidenčne države matičnega podjetja, ki nadzira družbo, ki vodi carinski postopek v zvezi s tem blagom v gospodarstvu, ki sporoča podatke.

2. STORITVE

Storitve so rezultat proizvodne dejavnosti, ki spremeni pogoje enot porabnic ali olajša izmenjavo proizvodov ali finančnih sredstev. Storitve na splošno niso ločene postavke, nad katerimi bi se lahko vzpostavila lastninska pravica, in na splošno jih ni mogoče ločiti od njihove proizvodnje.

2.1 Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih

Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih zajemajo obdelovanje, sestavljanje, označevanje, embaliranje in tako naprej, ki jih izvajajo podjetja, ki niso lastniki zadevnega blaga. Predelovalno dejavnost opravlja subjekt, ki za to od lastnika prejme nadomestilo. Ker se lastništvo blaga ne spreminja, se med obdelovalcem in lastnikom ne prikaže nobena transakcija s splošnim trgovskim blagom. Vrednost nadomestil, zaračunanih za predelavo fizičnih vložkov v lasti drugih, ni nujno enaka razliki med vrednostjo blaga, ki se pošlje v predelavo, in vrednostjo blaga po predelavi. Izključeni so sestavljanje montažnih konstrukcij (vključeno v gradbeništvo) ter označevanje in embaliranje, ki sta povezana s prometom (vključeno v promet).

2.2 Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje

Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje, zajemajo vzdrževanje in popravila, ki jih opravijo rezidenti na blagu v lasti nerezidentov (in obratno). Popravila je mogoče izvesti na kraju popravljavca ali drugje. Vrednost vzdrževanja in popravil vključuje vse dele ali materiale, ki jih dobavi popravljavec in so vključeni v zaračunano storitev. Deli in materiali, ki se zaračunajo ločeno, morajo biti vključeni v splošno trgovsko blago. Popravila in vzdrževanje ladij, zrakoplovov in druge transportne opreme so vključena v to postavko. Čiščenje transportne opreme je izključeno, ker je vključeno v prometne storitve. Vzdrževanje in popravila gradenj so izključena, ker so vključena v gradbeništvo. Vzdrževanje in popravila računalnikov so izključena, ker so vključena v računalniške storitve.

2.3 Promet

Promet pomeni prevoz ljudi in predmetov z ene lokacije na drugo ter s tem povezane podporne in pomožne storitve. Promet vključuje tudi poštne in kurirske storitve. Prometne storitve se prikažejo v plačilni bilanci, kadar jih opravijo rezidenti enega gospodarstva v korist rezidentov drugega gospodarstva. Promet se lahko razvrsti glede na:

(a)

vrsto prometa, in sicer pomorski, zračni ali drugi. „Drugo“ se lahko nadalje razdeli na železniški promet, cestni promet, promet po celinskih plovnih poteh, cevovodni transport in vesoljski promet ter prenos električne energije;

(b)

vrsto tovora, in sicer potniški ali tovorni ali drugo (kar zajema spremljajoče in pomožne dejavnosti, kot so natovarjanje in raztovarjanje kontejnerjev, hranjenje in skladiščenje, pakiranje in prepakiranje, čiščenje vozil in plovil, ki se opravlja v pristaniščih in na letališčih).

2.3.1 Pomorski promet

Pokriva vse prometne storitve po morju. Potrebna je razčlenitev za pomorski potniški promet, pomorski tovorni promet in drugi pomorski promet.

2.3.2 Zračni promet

Pokriva vse prometne storitve, opravljene po zraku. Potrebna je razčlenitev za potniški zračni promet, tovorni zračni promet in drugi zračni promet.

2.3.3 Druge vrste prometa

Pokriva vse prometne storitve, ki niso opravljene po morju ali zraku. Razčlenitev je potrebna za potniški promet, tovorni promet in drugo. Zahteva se razširjena klasifikacija drugega prometa:

2.3.3.1

Vesoljski promet zajema lansiranje satelitov, ki jih opravijo podjetja za lastnike satelitov (kakor so telekomunikacijska podjetja), ter druge storitve, ki jih opravijo upravljavci vesoljske opreme, kakor je prevoz blaga in ljudi za znanstvene poskuse. Zajema tudi vesoljski potniški promet in plačila, ki jih gospodarstvo opravi za to, da so njegovi rezidenti na vesoljskih plovilih drugega gospodarstva.

2.3.3.2

Železniški promet pokriva prevoz z vlaki. Potrebna je nadaljnja natančnejša razčlenitev med železniškim potniškim prometom, železniškim tovornim prometom in drugim.

2.3.3.3

Cestni promet zajema prevoz s tovornjaki, kamioni in avtobusi. Potrebna je nadaljnja natančnejša razčlenitev med potniškim cestnim prometom, tovornim cestnim prometom in drugim cestnim prometom.

2.3.3.4

Promet po celinskih plovnih poteh se nanaša na mednarodni promet po rekah, kanalih in jezerih. Vključuje plovne poti, ki so znotraj ene države, in tiste, ki si jih delita dve ali več držav. Potrebna je nadaljnja natančnejša razčlenitev med potniškim prometom po celinskih plovnih poteh, tovornim prometom po celinskih plovnih poteh in drugim prometom po celinskih plovnih poteh.

2.3.3.5

Cevovodni transport zajema mednarodni prevoz blaga po ceveh, kot je prevoz nafte in sorodnih proizvodov, vode in plina. Izključene so distribucijske storitve, običajno od razdelilnih postaj do potrošnika (vključeno v drugih poslovnih storitvah, ki niso vključene drugje), in vrednost prevoženih proizvodov (vključeno v splošno trgovsko blago).

2.3.3.6

Prenos električne energije zajema storitve za prenos električne energije pod visoko napetostjo po medsebojno povezanih skupinah napeljav in povezane opreme med dobavnim mestom in mesti, kjer se pretvori v nizko napetost, da se dobavi potrošnikom ali drugim električnim sistemom. Vključuje stroške za prenos električne energije, če so ti ločeni od proizvodnega in distribucijskega procesa. Dobava električne energije je izključena. Izključene so tudi distribucijske storitve za električno energijo (vključene v druge poslovne storitve, druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje).

2.3.3.7

Druge podporne in pomožne prometne storitve zajemajo vse prometne storitve, ki jih ni mogoče razporediti v nobeno komponento prometnih storitev, navedeno zgoraj.

2.3.4 Poštne in kurirske storitve

Poštne in kurirske storitve pokrivajo prevzem, prevoz in dostavo pisem, časopisov, revij, brošur, drugih tiskovin, paketov, vključno s storitvami na poštnih okencih in dajanjem poštnih nabiralnikov v najem.

2.4 Potovanja

Knjiženja v dobro iz naslova potovanj zajemajo blago in storitve za lastno uporabo ali za izročitev, ki jih nerezidenti pridobijo od gospodarstva med obiskom v tem gospodarstvu. Knjiženja v breme iz naslova potovanj zajemajo blago in storitve za lastno uporabo ali za oddajo, ki jih rezidenti pridobijo od drugih gospodarstev med obiskom v teh drugih gospodarstvih. Potovanja vključujejo lokalni prevoz (tj. prevoz znotraj obiskanega gospodarstva, ki ga zagotavlja rezident tega gospodarstva), vendar pa izključujejo mednarodni transport (ki je vključen v prevozu potnikov). Izključeno je tudi blago, ki ga potnik kupi za nadaljnjo prodajo v svojem ali drugem gospodarstvu. Potovanja se delijo v dve glavni podskupini: poslovna potovanja in osebna potovanja.

2.4.1 Poslovna potovanja

Poslovna potovanja zajemajo pridobitev blaga in storitev poslovnih potnikov. Vključujejo tudi pridobitev blaga in storitev za osebno uporabo sezonskih, obmejnih in drugih delavcev, ki niso rezidenti gospodarstva, v katerem so zaposleni. Poslovna potovanja se nadalje delijo na pridobitev blaga in storitev obmejnih in sezonskih ali drugih kratkoročnih delavcev in druga poslovna potovanja.

2.4.1.1

Pridobitev blaga in storitev obmejnih in sezonskih ali drugih kratkoročnih delavcev vključuje pridobitev blaga in storitev za osebno uporabo sezonskih, obmejnih in drugih delavcev, ki niso rezidenti gospodarstva, v katerem so zaposleni, in katerih delodajalec je rezident tega gospodarstva.

2.4.1.2

Druga poslovna potovanja pokrivajo vse izdatke za poslovna potovanja, ki jih niso opravili obmejni delavci in sezonski ali drugi kratkoročni delavci.

2.4.2 Osebna potovanja

Osebna potovanja vključujejo blago in storitve, ki jih potniki pridobijo v tujini za neposlovne namene, kakor so počitnice, sodelovanje v rekreacijskih in kulturnih dejavnostih, obiski prijateljev in sorodnikov ter romanja, in namene, povezane z izobraževanjem in zdravjem. Osebna potovanja se delijo v tri podskupine: izdatki, povezani z zdravjem, izdatki, povezani z izobraževanjem in druga osebna potovanja.

2.4.2.1

Izdatki, povezani z zdravjem, so opredeljeni kot skupni izdatki ljudi, ki potujejo v zdravstvene namene.

2.4.2.2

Izdatki, povezani z izobraževanjem, so opredeljeni kot skupni izdatki ljudi, ki se izobražujejo.

2.4.2.3

Druga osebna potovanja pokrivajo vsa osebna potovanja, ki niso vključena v izdatke, povezane z zdravjem ali izdatke, povezane z izobraževanjem.

2.5 Gradbeništvo

Gradbeništvo zajema izgradnjo, obnovo, popravilo ali razširitev osnovnih sredstev v obliki zgradb, izboljšav zemljišča, ki so tehnične narave, in druge tehnične gradnje (vključno s cestami, mostovi, jezovi itd.). Vključuje s tem povezana inštalacijska in montažna dela, pripravljalna dela na gradbišču in splošno gradbeništvo, specializirane storitve, kot so pleskanje, vodovodne inštalacije, rušenje ter vodenje gradbenih projektov. Gradbene pogodbe, ki so zajete v mednarodni trgovini s storitvami, so na splošno kratkoročne narave. Velik gradbeni projekt, ki ga je pridobilo nerezidenčno podjetje in ki za dokončanje potrebuje več kot eno leto, bo običajno vodil do rezidenčne poslovalnice.

Gradbeništvo se lahko deli na gradbene dejavnosti v tujini in gradbene dejavnosti v gospodarstvu zbiratelja podatkov.

2.5.1 Gradbene dejavnosti v tujini

Gradbene dejavnosti v tujini vključujejo gradbene storitve, ki jih za nerezidente opravijo rezidenčna podjetja gospodarstva zbiratelja podatkov (v dobro/izvoz), ter blago in storitve, ki jih ta podjetja kupijo v gospodarstvu gostitelju (v breme/uvoz).

2.5.2 Gradbene dejavnosti v gospodarstvu zbiratelja podatkov

Gradbene dejavnosti v gospodarstvu zbiratelja podatkov sestavljajo gradbene storitve, ki jih opravijo nerezidenčna gradbena podjetja za rezidente gospodarstva zbiratelja podatkov (v breme), ter blago in storitve, ki jih ta nerezidenčna podjetja kupijo v gospodarstvu zbiratelju podatkov (v dobro).

2.6. Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja

Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja obsegajo: neposredno zavarovanje, pozavarovanje, pomožne zavarovalne storitve, storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva. Neposredno zavarovanje se nadalje deli na življenjsko zavarovanje, zavarovanje blaga v prevozu in drugo neposredno zavarovanje. Storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva so nadalje razdeljene na storitve pokojninskega zavarovanja in standardizirana jamstva. Te storitve se običajno ocenijo ali ovrednotijo glede na stroške, vključene v celotne premije, in ne glede na skupno vrednost premij.

2.6.1 Življenjsko zavarovanje

Imetniki polic življenjskega zavarovanja opravljajo redna plačila zavarovatelju (obstaja lahko tudi samo enkratno plačilo), v zameno pa zavarovatelj jamči, da bo imetniku police izplačal dogovorjeni minimalni znesek ali rento na določen datum ali ob smrti imetnika police, če ta nastopi prej. Začasno zavarovanje za smrt, pri katerem se zavarovalnina izplača v primeru smrti in v nobenih drugih okoliščinah, tukaj ni zajeto, temveč je vključeno v drugo neposredno zavarovanje.

2.6.2 Zavarovanje tovora

Storitev zavarovanja blaga v prevozu se nanaša na zavarovanje blaga, ki je v procesu izvoza ali uvoza, na osnovi tega, da je konsistentno z meritvijo blaga fob in prevozom tovora.

2.6.3 Drugo neposredno zavarovanje

Drugo neposredno zavarovanje pokriva vse oblike zavarovanja odgovornosti. Vključuje začasno zavarovanje za smrt; nezgodno in zdravstveno zavarovanje (razen če je to del vladnega sistema socialne varnosti); pomorsko, letalsko in prevozno zavarovanje; požarno škodo in drugo premoženjsko škodo; zavarovanje denarnih izgub; splošno zavarovanje odgovornosti; in drugo zavarovanje, kot je turistično zavarovanje in zavarovanje, povezano s posojili in kreditnimi karticami.

2.6.4 Pozavarovanje

Pozavarovanje je proces odstopanja dela zavarovalniškega tveganja podizvajalcem, pogosto specializiranim zavarovateljem, v zameno za sorazmerni delež premijskih dohodkov. Transakcije pozavarovanja se lahko vežejo na pakete, ki vključujejo razne vrste tveganj.

2.6.5 Dodatne zavarovalniške storitve

Sestavljajo jih transakcije, ki so tesno povezane z zavarovalništvom in posli pokojninskih skladov. Vključujejo zastopniške provizije, zavarovalniško posredovanje in storitve zastopanja, zavarovalniške in pokojninske svetovalne storitve, storitve ocenjevanja in popravkov, aktuarske storitve, reševalne upraviteljske storitve ter regulativne in nadzorovalne storitve za odškodnine in izterjave.

2.6.6 Storitve pokojninskega zavarovanja

Storitve pokojninskega zavarovanja pokrivajo storitve, ki jih nudijo skladi, ustanovljeni zato, da izplačujejo dohodek ob upokojitvi in pokojnine za smrt in invalidnost za posebne skupine zaposlenih s strani države ali zavarovalnih družb v imenu zaposlenih.

2.6.7 Storitve standardiziranih jamstev

Storitve standardiziranih jamstev so storitve, povezane s standardiziranimi jamstvenimi shemami. So dogovori, pri katerih se ena stran (porok) zaveže, da bo pokrila izgube posojilodajalca v primeru, da je posojilojemalec plačilno nesposoben. Primeri vključujejo izvozna kreditna jamstva in jamstva za študentska posojila.

2.7 Finančne storitve

Finančne storitve zajemajo posredniške in pomožne storitve, razen zavarovalniških storitev in storitev pokojninskih skladov, običajno pa jih opravljajo banke in druge finančne družbe.

2.7.1 Izrecno zaračunane in druge finančne storitve

Finančne storitve se v mnogo primerih zaračunajo na podlagi določene tarife in ne zahtevajo posebnega izračuna. Vključujejo nadomestila za sprejemanje vlog in posojanje, nadomestila za enkratna jamstva, nadomestila ali kazni za zgodnje ali prepozno odplačilo, stroške za vodenje računa, nadomestila, povezana z akreditivi, storitve kreditnih kartic, provizije in nadomestila, povezana s finančnim najemom, faktoringom, prevzetimi obveznostmi kreditiranja ter obračunom plačil. Vključene so tudi storitve finančnega svetovanja, skrbništvo finančnih sredstev ali naložbenega zlata, upravljanje s finančnimi sredstvi, storitve nadzorovanja, storitve zagotavljanja likvidnosti, storitve prevzemanja tveganj (razen zavarovanja), storitve v zvezi z združitvami in prevzemi, storitve bonitetnega ocenjevanja, borzne storitve in fiduciarne storitve. Trgovci s finančnimi instrumenti lahko v celoti ali delno zaračunajo svoje storitve tako, da obstaja razlika med njihovo nakupno in prodajno ceno. Marže na transakcije nakupa in prodaje so vključene v izrecno zaračunane in druge finančne storitve.

2.7.2 Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)

Za dejanske obresti se lahko šteje, da vključujejo element prihodkov in nadomestilo za storitev. Posojilodajalci in tisti, ki sprejemajo vloge, delujejo tako, da svojim deponentom ponujajo obrestne mere, ki so nižje od obrestnih mer, ki jih zaračunajo svojim posojilojemalcem. Finančne družbe uporabijo nastale obrestne marže za pokrivanje svojih stroškov in za zagotavljanje poslovnega presežka. Po dogovoru se ta posredna nadomestila v zvezi z obrestmi uporabijo zgolj za posojila in vloge ter samo v primeru, kadar ta posojila zagotovijo finančne družbe oziroma so te vloge deponirane pri finančnih družbah.

2.8 Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje, vključujejo:

(a)

nadomestila za uporabo lastniških pravic (kot so patenti, blagovne znamke, avtorske pravice, industrijski postopki in dizajni, vključno s poslovnimi skrivnostmi in franšizami). Te pravice lahko izvirajo iz raziskav, razvoja in trženja; in

(b)

nadomestila za licence za reproduciranje ali distribuiranje intelektualne lastnine iz proizvedenih izvirnikov ali prototipov (kot so avtorske pravice za knjige in rokopise, računalniško programsko opremo, kinematografska dela in nosilce zvoka) in sorodne pravice (kot so pravice za predvajanja v živo ter za televizijsko, kabelsko ali satelitsko razširjanje programov).

2.9 Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve

Računalniške in telekomunikacije storitve so opredeljene glede narave storitve in ne načina izvajanja.

2.9.1 Telekomunikacijske storitve

Telekomunikacijske storitve obsegajo prenos zvoka, podob ali drugih informacij po telefonu, teleksu, s telegramom, po radijskem ali televizijskem kablu in z oddajanjem, preko satelitskega razširjanja, po elektronski pošti, s faksimilom ipd., vključno s poslovnimi omrežnimi storitvami, telekonferencami in podpornimi storitvami. Vrednost prenesenih informacij ni vključena. Vključene so tudi storitve mobilne telefonije, glavne internetne storitve in storitve spletnega dostopa, vključno z zagotavljanjem dostopa do interneta. Izključene so storitve nameščanja opreme telefonskega omrežja, ker so vključene v storitve gradbeništva in podatkovnih zbirk (vključene v informacijske storitve).

2.9.2 Računalniške storitve

Računalniške storitve sestavljajo storitve, povezane s strojno in/ali programsko opremo, ter storitve obdelave podatkov. Vključene so tudi storitve svetovanja in izvedbe v zvezi s strojno in programsko opremo; vzdrževanje in popravilo računalnikov in periferne opreme; storitve vzpostavljanja stanja po nesrečah, svetovanje in pomoč pri zadevah, povezanih z upravljanjem računalniških virov; analiza, oblikovanje in programiranje sistemov, pripravljenih za uporabo (vključno z razvojem in oblikovanjem spletnih strani) ter tehnično svetovanje v zvezi s programsko opremo; licence za uporabo neprirejene programske opreme; razvoj, izdelava, dobava in dokumentiranje programske opreme po meri, vključno z operacijskimi sistemi, izdelanimi po naročilu določenih uporabnikov; vzdrževanje sistemov in druge podporne storitve, na primer izobraževanje kot del svetovanja; storitve obdelave podatkov, na primer vnos podatkov, izdelava tabel in obdelava na osnovi časovnega zakupa; storitve gostovanja na spletnih straneh (tj. zagotavljanje strežniškega prostora na internetu za gostovanje spletnih strani strank); in upravljanje računalniških zmogljivosti. Izključena so nadomestila za licence za reproduciranje in/ali distribuiranje programske opreme, ki so vključena med nadomestila za uporabo intelektualne lastnine. Najem računalnikov brez upravljavca je vključen v poslovni najem.

2.9.3 Informacijske storitve

Vključuje: storitve tiskovnih agencij in druge informacijske storitve.

2.9.3.1

Storitve tiskovnih agencij vključujejo posredovanje novic, fotografij in člankov medijem.

2.9.3.2

Druge informacijske storitve vključujejo storitve podatkovnih zbirk (zasnovo podatkovnih zbirk, hranjenje podatkov ter razširjanje podatkov in podatkovnih zbirk (vključno z direktoriji in seznami naslovnikov/prejemnikov), na spletu in prek magnetnih, optičnih ali tiskanih medijev ter spletne iskalne portale (storitve iskalnikov, ki najdejo spletne naslove za stranke, ki vnesejo povpraševanje s ključnimi besedami). Vključene so tudi neposredne, osebne naročnine na časopise in periodični tisk po pošti, z elektronskim prenosom ali drugače; druge storitve zagotavljanja spletnih vsebin; ter knjižnične storitve in storitve arhiviranja. Množični časopisi in periodični tisk so vključeni v splošno trgovsko blago. Prenesene vsebine, ki niso programska oprema (vključeno v računalniške storitve) ali avdio in video (vključeno v avdiovizualne in sorodne storitve), so vključene v informacijske storitve.

2.10 Druge poslovne storitve

Te vključujejo: raziskovalne in razvojne storitve, strokovno in podjetniško svetovanje, tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve.

2.10.1 Raziskovalne in razvojne storitve

Raziskovalne in razvojne storitve sestavljajo storitve, ki so povezane s temeljnimi raziskavami, uporabnimi raziskavami in eksperimentalnim razvojem novih proizvodov in procesov. Načeloma so take dejavnosti v fizikalnih, družbenih in humanističnih vedah zajete znotraj te kategorije, vključno z razvojem operacijskih sistemov, ki pomenijo tehnološki napredek. Vključeno je tudi komercialno raziskovanje, povezano z elektroniko, farmacevtskimi izdelki in biotehnologijo.

To obsega: 1) delo, ki se opravlja sistematično za povečanje zaloge znanja in 2) druge raziskovalne in razvojne storitve.

2.10.1.1

Delo, ki se opravlja sistematično za povečanje znanja, obsega: a) zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, prirejenih po meri ali neprirejenih in b) prodajo lastniških pravic, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja.

2.10.1.1.a

Zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, prirejenih po meri ali neprirejenih, zajema zagotovitev storitev raziskovanja in razvoja, ki so prirejene po naročilu (prirejene) in razvoj neprirejenega raziskovanja in razvoja, izključujoč prodajo lastniških pravic (vključeno v 2.10.1.1.b) in prodajo, povezano z licencami za reproduciranje ali uporabo (vključeno v stroške uporabe intelektualne lastnine).

2.10.1.1.b

Prodaja lastniških pravic, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja zajema patente, avtorske pravice, ki izhajajo iz raziskovanja in razvoja, industrijske procese in načrte (vključno s poslovno tajnostjo).

2.10.1.2

Druge storitve raziskovanja in razvoja vključujejo druge dejavnosti razvoja proizvodov/postopkov.

2.10.2 Strokovno in podjetniško svetovanje

Strokovno in podjetniško svetovanje vključuje: 1) pravne storitve, računovodske storitve, podjetniško svetovanje, podjetniške storitve in storitve v zvezi z odnosi z javnostmi; ter (2) storitve oglaševanja, raziskovanja trga in preučevanja javnega mnenja.

2.10.2.1

Pravno, računovodsko, podjetniško in poslovno svetovanje ter odnosi z javnostmi obsega:

a) pravne storitve; b) računovodske, revizijske, knjigovodske in davčne svetovalne storitve; c) poslovno in podjetniško svetovanje ter storitve odnosov z javnostmi.

2.10.2.1.a

Pravne storitve pokrivajo storitve pravnega svetovanja in zastopanja v katerem koli pravnem, sodnem ali zakonskem postopku; storitve priprave pravne dokumentacije in instrumentov; davčno svetovanje ter depozitne in poravnalne storitve.

2.10.2.1.b

Računovodske, revizijske, knjigovodske in davčne svetovalne storitve zajemajo evidentiranje komercialnih transakcij za podjetja in druge; storitve proučevanja računovodske dokumentacije in finančnih izkazov; poslovno davčno načrtovanje in svetovanje ter pripravo davčne dokumentacije.

2.10.2.1.c

Poslovno in podjetniško svetovanje ter storitve odnosov z javnostmi pokrivajo storitve svetovanja, usmerjanja in operativne pomoči za podjetja v zvezi s poslovno politiko in strategijo ter splošno načrtovanje, strukturiranje in nadzor organizacije. Vključuje plačila upravljanja, revizije upravljanja; tržno upravljanje, človeške vire, upravljanje proizvodnje in svetovanje o vodenju projektov ter svetovalne, usmerjevalne in operativne storitve, povezane z izboljšanjem ugleda strank ter njihovih odnosov s splošno javnostjo in drugimi institucijami.

2.10.2.2

Oglaševanje ter raziskovanje trga in javnega mnenja zajema oblikovanje, ustvarjanje in trženje oglasov s strani oglaševalskih agencij; objavo v medijih, vključno z nakupom in prodajo oglaševalskega prostora; storitve razstavljanja na trgovinskih sejmih; promocijo izdelkov v tujini; tržne raziskave; telemarketing ter raziskovanje javnega mnenja glede različnih vprašanj.

2.10.3 Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve

Te vključujejo: 1) arhitekturne storitve in projektiranje, znanstvene in druge tehnične storitve, 2) storitve ravnanja z odpadki in odpravljanje onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve, 3) storitve operativnega lizinga, 4) s trgovino povezane storitve in 5) druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje.

2.10.3.1 Arhitekturne, inženirske, znanstvene in druge tehnične storitve

Zajemajo: a) arhitekturne storitve, b) inženirske storitve, c) znanstvene in druge tehnične storitve.

2.10.3.1.a

Arhitekturne storitve vključujejo transakcije, povezane z načrtovanjem stavb.

2.10.3.1.b

Inženirske storitve vključujejo oblikovanje, razvoj in uporabo strojev, materialov, instrumentov, struktur, procesov in sistemov. Tovrstne storitve vključujejo zagotovitev oblikovanja, načrtov in študij, povezanih z inženirskimi projekti. Rudarski inženiring je izključen (vključen v storitve, ki spremljajo rudarstvo ter črpanje nafte in plina).

2.10.3.1.c

Znanstvene in druge tehnične storitve vključujejo raziskovanje; kartografijo; preskušanje in certificiranje izdelkov ter storitve tehničnih pregledov.

2.10.3.2. Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve

Zajema: a) obdelavo odpadkov in odpravljanje onesnaževanja, b) storitve, ki spremljajo kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, c) storitve, ki spremljajo rudarstvo ter črpanje nafte in plina.

2.10.3.2.a

Obdelava odpadkov in odpravljanje onesnaževanja vključujeta zbiranje odpadkov in njihovo odlaganje, saniranje in druge storitve varstva okolja. Vključujejo tudi okoljske storitve, kot so zmanjšanje ogljikovih emisij ali sekvestracija ogljika, ki niso vključene v drugih bolj specifičnih kategorijah.

2.10.3.2.b

Storitve, ki spremljajo kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, vključujejo kmetijske storitve, ki spremljajo kmetijstvo, kakor so zagotavljanje kmetijskih strojev s posadko, žetev, obdelava pridelkov, zatiranje škodljivcev, nalaganje živali, skrb za živali ter storitve nege in reje. Vključene so tudi storitve lova, lova s pastmi, gozdarstva in sečnje ter ribolova, pa tudi veterinarske storitve.

2.10.3.2.c

Storitve, ki spremljajo rudarstvo, ter črpanje nafte in plina vključujejo rudarske storitve na naftnih in plinskih poljih, vključno z vrtanjem, postavitvijo vrtalnih stolpov, storitvami popravila in demontiranja ter cementiranjem naftnih in plinskih vrtin. Zajete so tudi storitve, ki spremljajo iskanje rud in raziskovanje ter rudarski inženiring in geološko raziskovanje.

2.10.3.3 Storitve poslovnega najema

Poslovni najem je dejavnost dajanja v najem proizvedenih sredstev v skladu z dogovori, ki zagotavljajo uporabo opredmetenih sredstev zakupniku, vendar ne vključujejo prenosa glavnine tveganja in koristi lastništva na zakupnika. Poslovni najem se lahko imenuje najem, če gre za stavbe ali opremo. Storitve poslovnega najema pokrivajo poslovni najem (najem) in zakup ladij, zrakoplovov in transportne opreme, brez posadke. Vključujejo tudi plačila poslovnega najema, povezana z drugimi vrstami opreme brez upravljavca, vključno z računalniki in telekomunikacijsko opremo. Tantieme za uporabo neopredmetenih sredstev, kot so programska oprema, intelektualna lastnina in tako naprej so vključene v posamezne naslove (računalniške storitve, stroški uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje itd.) in ne v poslovni najem. Iz storitev poslovnega najema je izključen poslovni najem telekomunikacijskih vodov ali sposobnosti (vključeno v telekomunikacijske storitve); najem ladij ali zrakoplovov s posadko (vključeno v prometne storitve) in najemi, ki spremljajo potovanja (vključeno v potovanja).

2.10.3.4 S trgovino povezane storitve

S trgovino povezane storitve pokrivajo provizije za transakcije z blagom in storitvami, plačljive trgovcem, posrednikom na blagovni borzi, prodajalcem, dražbarjem in komisionarjem. Iz storitev, povezanih s trgovino, so izključene franšizne provizije (vključene v stroške uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje); stroški posredništva za finančne instrumente (vključeni v finančne storitve); posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic (vključeno v dodatne zavarovalne storitve) in storitve, povezane s prometom, kot so provizije za zastopanje (vključene v promet).

2.10.3.5 Druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje

Druge poslovne storitve vključujejo distribucijske storitve, povezane z vodnimi, parnimi, plinskimi proizvodi ali drugimi naftnimi derivati, kadar so ti opredeljeni ločeno od storitev prenosa; kadrovanje, varnostne in preiskovalne storitve; prevajanje in tolmačenje; fotografske storitve; založništvo; čiščenje prostorov in poslovanje z nepremičninami.

2.11 Personal, cultural and recreational services

Vključujejo avdiovizualne in sorodne storitve ter druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve.

2.11.1 Avdiovizualne in sorodne storitve

Se lahko nadalje delijo na avdiovizualne storitve in z umetnostjo povezane storitve. Zajemajo storitve in povezane stroške v zvezi s proizvodnjo filmov (na filmskem platnu ali videozapisu), radijskih in televizijskih programov (predvajanih v živo ali kot posnetek) ter glasbenih posnetkov. Vključeni so najemi avdiovizualnih in podobnih izdelkov ter dostop do kodiranih televizijskih kanalov (na primer kabelske ali satelitske storitve); množično proizvedeni avdiovizualni izdelki, kupljeni ali prodani za stalno uporabo, ki se dobavijo elektronsko (z nalaganjem); nadomestila izvajalcem (igralcem, glasbenikom, plesalcem), avtorjem, skladateljem itd. Izključeni so nadomestila ali licence za reproduciranje in/ali distribuiranje avdiovizualnih izdelkov (vključeni med nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje).

2.11.2 Druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve

Zajemajo: a) izobraževalne storitve, b) zdravstvene storitve, c) storitve v zvezi s kulturno dediščino in rekreacijske storitve ter d) druge osebne storitve.

2.11.2.a

Izobraževalne storitve vključujejo storitve med rezidenti in nerezidenti v povezavi z izobraževanjem, kakor so korespondenčni tečaji in izobraževanje prek televizije ali interneta, ter storitve učiteljev in drugih oseb, ki storitve opravljajo neposredno v gospodarstvih gostiteljih.

2.11.2.b

Zdravstvene storitve vključujejo storitve, ki jih opravijo zdravniki, sestre ter paramedicinsko in podobno osebje, ter laboratorijske in podobne storitve, ki so opravljene na kraju samem ali na daljavo. Izdatki potnikov za izobraževanje in zdravje niso vključeni (vključeni v potovanja).

2.11.2.c

Storitve kulturne dediščine in rekreacijske storitve vključujejo storitve, povezane z muzeji in drugimi kulturnimi, športnimi in drugimi dejavnostmi za prosti čas, prirejanjem iger na srečo, razen tistih, ki vključujejo osebe izven njihovega rezidenčnega gospodarstva (vključeno v potovanja).

2.11.2.d

Druge osebne storitve vključujejo socialne storitve, gospodinjske storitve itd.

2.12 Državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje

To je rezidualna kategorija, ki zajema transakcije države (vključno s transakcijami mednarodnih organizacij) z blagom in storitvami in je ni mogoče razvrstiti pod druge postavke. Vključene so vse transakcije (z blagom in storitvami) enklav, kot so veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča in mednarodne organizacije, z rezidenti gospodarstev, v katerih so te enklave. Izključene so transakcije enklav z rezidenti domačih gospodarstev. Glede na državni organ, ki izvaja transakcijo, je mogoče to točko nadalje razčleniti na dobrine in storitve veleposlaništev in konzulatov, vojaških enot in agencij ter druge državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje.

3. PRIMARNI DOHODEK

Primarni dohodek predstavlja donos institucionalnih enot, ki nastane zaradi njihovega prispevka k proizvodnemu procesu ali zaradi zagotavljanja finančnih sredstev ali ki izvira iz dajanja naravnih virov v najem drugim institucionalnim enotam. Obsega sredstva za zaposlene, investicijski dohodek in druge primarne dohodke.

3.1 Sredstva za zaposlene (D1)

Dohodki od dela se prikažejo, kadar sta delodajalec (proizvodna enota) in zaposleni rezidenta različnih gospodarstev. Za gospodarstvo, v katerem so proizvodne enote rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila (vključno s prispevki, ki jih plačajo delodajalci v sisteme socialne varnosti ali v zasebne zavarovalniške ali pokojninske sklade), v denarju ali v naravi, ki jih rezidenčna podjetja plačajo nerezidenčnim zaposlenim v zameno za delo, ki ga slednji opravijo v obračunskem obdobju. Za gospodarstvo, v katerem so posamezniki rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila, v denarju ali v naravi, ki jih posamezniki prejmejo od nerezidenčnih podjetij v zameno za delo, opravljeno v obračunskem obdobju. Pomembno je ugotoviti, ali obstaja delovno razmerje med delodajalcem in zaposlenim; če ne, plačilo pomeni nakup storitev.

3.2 Investicijski dohodek

Investicijski dohodek izvira iz rezidentovega lastništva zunanjih finančnih sredstev (v dobro) in, simetrično, iz nerezidentovega lastništva domačih finančnih sredstev (v breme). Investicijski dohodek vključuje dohodke od lastniškega kapitala (dividende, dohodek, odtegnjen iz nepravih družb, reinvestirani dohodki) in dohodke od dolžniškega kapitala (obresti) ter investicijski dohodek, ki se pripiše imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah.

V plačilni bilanci se investicijski dohodek razvrsti tudi glede na funkcijo osnovne naložbe kot neposredne naložbe, portfeljske naložbe, druge naložbe in rezervna sredstva ter nadalje glede na vrsto naložbe. Za opredelitev naložb po funkciji glej finančni račun.

Kadar je dobičke in izgube iz (kapitalskega) imetja mogoče identificirati ločeno, se ne razvrstijo kot investicijski dohodek, temveč kot spremembe v vrednosti naložb zaradi gibanj cen na trgu. Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se zajamejo izključno pod izvedenimi finančnimi instrumenti v finančnem računu.

3.2.1 Obresti (D41)

Obresti so oblika investicijskega dohodka, ki ga prejmejo lastniki določenih vrst finančnih sredstev, in sicer vlog (AF2), dolžniških vrednostnih papirjev (AF3), posojil (AF4) in drugih terjatev (AF8), zaradi dajanja finančnih sredstev na razpolago drugi institucionalni enoti. Med obresti so vključeni tudi dohodki od posebnih pravic črpanja (PPČ) in alokacija posebnih pravic črpanja. Na računu primarnega dohodka so prikazane „čiste obresti“, tako da se iz „dejanskih obresti“ izločijo komponente PMSFP. Dohodek od obresti se prikaže po obračunskem načelu.

3.2.2 Razdeljeni dohodek družb (D42)

3.2.2.1 Dividende (D421)

Dividende so razdeljeni dohodki, ki se dodelijo imetnikom lastniških vrednostnih papirjev (AF5) v zameno za dajanje sredstev na razpolago družbam. Dividende se zajamejo na presečni datum dividend.

3.2.2.2 Dohodek, odtegnjen iz nepravih družb (D422)

Odtegnjeni dohodek nepravih družb (nekorporativna podjetja, ki delujejo, kakor da bi bila družbe, npr. poslovalnice, namišljene rezidenčne enote za zemljišča in drugi naravni viri, ki so v lasti nerezidentov, skupna podjetja, skladi itd.), so tisti zneski, ki jih lastniki nepravih družb za namene lastne uporabe odtegnejo od dobičkov nepravih družb, ki jim pripadajo. Nastanek odtegnjenega dohodka iz nepravih družb se zajame na datum dejanske odtegnitve.

3.2.3 Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D43)

Reinvestirani dohodki predstavljajo delež neposrednih vlagateljev v smislu njihovega lastniškega kapitala, dohodkov, ki jih tuje podružnice, pridružena podjetja in poslovalnice ne razdelijo kot dividende. Opredeljeni so kot delež neposrednega vlagatelja v celotnem konsolidiranem dobičku podjetja, v katero se neposredno vlaga, v referenčnem obdobju (po plačilu davkov, obresti ter amortizaciji), zmanjšanem za dividende, ki zapadejo v plačilo v referenčnem obdobju, četudi se te dividende nanašajo na dobiček iz prejšnjih obdobij.

Reinvestirani dohodki se zajamejo v obdobju, v katerem nastane zadržani dohodek.

3.2.4 Dohodek iz delnic investicijskih skladov (D443)

Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati delničarjem kolektivnih investicijskih skladov, vključno z vzajemnimi skladi in vzajemnimi naložbenimi skladi, je sestavljen iz dveh ločenih postavk: dividend (D4431) in reinvestiranih dohodkov (D4432).

Dohodki iz investicijskih skladov se lahko obravnavajo, kakor da so prešli na njihove delničarje (ali imetnike enot), ker se zaslužijo v obliki investicijskega dohodka od njihovega lastniškega kapitala. Investicijski skladi pridobijo dohodke z vlaganjem denarja, ki ga prejmejo od delničarjev. Dohodki delničarjev iz investicijskih skladov so opredeljeni kot investicijski dohodek, pridobljen iz naložbenega portfelja sklada po odbitju operativnih stroškov. Neto dohodki investicijskih skladov po odbitju operativnih stroškov pripadajo delničarjem. Kadar se samo del neto dobičkov razdeli delničarjem kot dividende, je treba zadržane dohodke obravnavati, kakor da so bili razdeljeni delničarjem, in jih nato šteti kot reinvestirane.

3.2.5 Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah

Za opredelitev te postavke se ločeno pregledajo komponente, ki niso del zahteve za podatke iz BoP.

3.2.5.1

Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem (D441), ustreza skupnim primarnim dohodkom, prejetim iz naložb zavarovalnih tehničnih rezervacij. Te rezervacije so tiste, za katere zavarovalnica prizna ustrezno obveznost do zavarovancev.

3.2.5.2

Investicijski dohodek, ki se plačuje od pokojninskih pravic (D442)

Pokojninske pravice izvirajo bodisi iz shem z opredeljenimi prispevki ali iz shem z opredeljenimi prejemki.

3.3 Drugi primarni dohodek

Razvrščen je glede na institucionalni sektor gospodarstva zbiratelja podatkov (država ali drugi sektorji) in vključuje naslednje komponente: davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine.

3.3.1 Davki na proizvodnjo in uvoz (D2)

Vključujejo naslednje komponente:

3.3.1.1

Davki na proizvode (D21) se plačajo po enoti določenega blaga ali storitve, ki se proizvede ali trži čez mejo. Med primere spadajo DDV, uvozne dajatve, trošarine in davki na potrošnjo.

3.3.1.2

Druge davke na proizvodnjo (D29) sestavljajo vsi davki, ki nastanejo podjetjem zaradi svoje proizvodne dejavnosti, in vključujejo davke, plačane za poslovne in profesionalne licence.

3.3.2 Subvencije (D3)

Vključujejo naslednje komponente:

3.3.2.1

Subvencije na proizvode (D31) se plačajo po enoti proizvedenega blaga ali storitve.

3.3.2.2

Druge subvencije na proizvodnjo (D39) obsegajo subvencije, razen subvencij na proizvode, ki jih lahko rezidenčne proizvodne enote prejmejo zaradi svoje proizvodne dejavnosti.

3.3.3 Najemnine (D45)

Najemnine zajemajo dohodke, prejete zaradi dajanja naravnih virov na razpolago nerezidenčni institucionalni enoti. Primeri najemnin vključujejo zneske, ki se plačajo za uporabo zemljišč, na katerih so nahajališča rudnin in druga podzemna sredstva, ter za pravice do ribolova, gozdarjenja in paše. Redna plačila najemnikov naravnih virov, na primer podzemnih sredstev, se pogosto opisujejo kot licenčnine, vendar se razvrstijo med najemnine.

4. SEKUNDARNI DOHODEK

Račun sekundarnega dohodka prikazuje tekoče transferje med rezidenti in nerezidenti. Transfer je vnos, ki ustreza blagu, storitvi, finančnemu sredstvu ali drugemu neproizvedenemu sredstvu, ki ga institucionalna enota zagotovi drugi institucionalni enoti, kadar ni ustreznega nadomestila ekonomske vrednosti. Tekoči transferji obsegajo vse transferje, ki niso kapitalski transferji.

Tekoči transferji se razvrstijo glede na institucionalni sektor, ki izvrši ali prejme transfer v gospodarstvu zbiratelju podatkov (država ali drugi sektorji).

Tekoči transferji države obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, tekoče mednarodno sodelovanje, raznovrstne tekoče transferje, lastna sredstva Unije iz DDV in bruto nacionalnega dohodka (BND).

Tekoči transferji drugih sektorjev obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, raznovrstne tekoče transferje, neto premije neživljenjskega zavarovanja, terjatve iz naslova neživljenjskega zavarovanja in popravke za spremembo pokojninskih pravic. Raznovrstni tekoči transferji (D75) vključujejo osebne transferje med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi (od tega: nakazila delavcev).

4.1 Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D5)

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. v mednarodnih računih obsegajo pretežno davke na dohodke, ki jih pridobijo nerezidenti z zagotavljanjem svoje delovne sile ali finančnih sredstev. Vključeni so tudi davki na kapitalske dobičke, ki izvirajo iz sredstev nerezidentov. Davke na dohodek in kapitalske dobičke iz finančnih sredstev na splošno plačajo drugi sektorji (posamezniki, družbe in nepridobitne institucije), prejme pa jih država.

4.2 Socialni prispevki (D61)

Socialni prispevki so dejanski ali pripisani prispevki gospodinjstev v sheme socialnega zavarovanja za zagotovitev plačil socialnih prejemkov.

4.3 Socialni prejemki (D62+D63)

Socialni prejemki vključujejo prejemke, ki se plačajo v okviru shem socialne varnosti in pokojninskih shem. Vključujejo pokojnine in nepokojninske prejemke na podlagi dogodkov ali okoliščin, kot so bolezen, brezposelnost, nastanitev, izobraževanje, in so lahko v denarju ali v naravi.

4.4 Neto premije neživljenjskega zavarovanja (D71)

Premije neživljenjskega zavarovanja sestavljajo bruto premije, ki jih plačajo imetniki polic za pridobitev zavarovanja v obračunskem obdobju (prihodki od premij), in premijski dodatki, ki se izplačajo iz investicijskega dohodka, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem, po odbitju zaračunanih storitev zavarovalnic, ki organizirajo zavarovanje. Zaračunane storitve pomenijo nakupe storitev s strani zavarovancev in se zajamejo kot zavarovalniške storitve. Neto premije standardiziranih jamstev so vključene pod to postavko.

4.5 Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja (D72)

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja so zneski, ki se plačajo za poravnavo terjatev, ki zapadejo v tekočem obračunskem obdobju. Terjatve zapadejo v trenutku nastopa možnega dogodka, ki povzroči veljavno terjatev. Terjatve, ki se plačajo v okviru standardiziranih jamstev, se prikažejo pod to postavko.

4.6 Tekoče mednarodno sodelovanje (D74)

Tekoče mednarodno sodelovanje obsega tekoče transferje v denarju ali v naravi med vladami različnih držav ali med vladami in mednarodnimi organizacijami. Del tekočega mednarodnega sodelovanja poteka v razmerju do institucij Unije.

4.7 Raznovrstni tekoči transferji (D75)

Raznovrstni tekoči transferji v denarju ali naravi vključujejo: tekoče transferje nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (D751), tekoče transferje med gospodinjstvi (D752), druge raznovrstne tekoče transferje (D759), vključno z globami in kaznimi, delom plačil za loterijske listke in igre na srečo, plačili nadomestil in drugo.

4.7.1 Osebni transferji med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi

Osebni transferji med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi obsegajo vse tekoče transferje v denarju ali v naravi, ki jih izvršijo rezidenčna gospodinjstva nerezidenčnim gospodinjstvom ali ki jih rezidenčna gospodinjstva prejmejo od nerezidenčnih gospodinjstev. Osebni transferji vključujejo „od tega“nakazila delavcev.

4.7.1.1 Nakazila delavcev

Nakazila delavcev obsegajo osebne transferje, ki jih migranti, ki so rezidenti novih gospodarstev in so v njih zaposleni, izvršijo nerezidenčnim gospodinjstvom. Osebe, ki delajo za nova gospodarstva in v njih ostanejo manj kot leto, se štejejo za nerezidente, njihovo plačilo pa se prikaže med sredstvi za zaposlene.

4.8 Lastni viri Unije iz DDV in BND (D76)

Tretji in četrti lastni vir Unije iz DDV in BND so tekoči transferji, ki jih institucijam Unije plača sektor država vsake države članice.

4.9 Popravek za spremembo pokojninskih pravic (D8)

Popravek za spremembo pokojninskih pravic je potreben zaradi uskladitve obravnavanja pokojnin kot tekočih transferjev z obravnavanjem pokojninskih pravic kot finančnih sredstev. Po popravku je stanje tekočega računa enako, kakor če se socialni prispevki in prejemki pokojnin ne bi prikazali kot tekoči transferji.

B. RAČUN KAPITALA

Račun kapitala zajema pridobitev/odtujitev neproizvedenih nefinančnih sredstev in kapitalske transferje.

5.1 Bruto pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

Neproizvedena nefinančna sredstva so sestavljena iz: (a) naravnih virov, (b) pogodb, najemov in licenc ter (c) trženjskih sredstev (tržna imena, blagovne znamke) in dobrega imena. Pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev se prikažejo ločeno na bruto osnovi in ne v neto vrednostih. Pod to postavko računa kapitala se zajame le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba.

5.2 Kapitalski transferji (D9)

Kapitalski transferji so sestavljeni iz (i) prenosov lastništva osnovnih sredstev, (ii) prenosov sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odtujitvijo osnovnih sredstev, in (iii) odpisa obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferji so lahko v denarju ali v naravi (na primer oprostitev dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferji je v praksi odvisna od uporabe transferjev v državi prejemnici. Kapitalski transferji se razvrstijo glede na institucionalni sektor, ki izvrši ali prejme transfer v gospodarstvu zbiratelju podatkov (država ali drugi sektorji).

Kapitalski transferji vključujejo: davke na kapital, investicijske podpore in druge kapitalske transferje.

5.2.1 Davki na kapital (D91)

Davki na kapital so sestavljeni iz davkov, ki se v neenakomernih in redkih intervalih odmerijo od vrednosti sredstev ali neto vrednosti, ki je v lasti institucionalnih enot, ali od vrednosti sredstev, prenesenih med institucionalnimi enotami. Vključujejo davke na dediščine in na darila med osebami, ki se odmerijo na kapital upravičencev.

5.2.2 Investicijske podpore (D92)

Investicijske podpore so sestavljene iz kapitalskih transferjev v denarju ali v naravi, ki se izvršijo za celotno ali delno financiranje stroškov pridobitve osnovnih sredstev. Prejemniki so dolžni investicijske podpore, prejete v denarju, uporabiti za namene bruto povečanja osnovnih sredstev, podpore pa so pogosto povezane s posebnimi investicijskimi projekti, kot so veliki gradbeni projekti.

5.2.3 Drugi kapitalski transferji (D99)

Vključujejo velika enkratna plačila kot nadomestilo za znatno škodo ali resne poškodbe, ki niso zajete z zavarovalnimi policami, velika darila, zapuščine in donacije, vključno s tistimi, namenjenimi nepridobitnim institucijam. Ta kategorija vključuje oprostitev dolga.

5.2.3.1 Oprostitev dolga

Oprostitev dolga je prostovoljni odpis celotne dolžniške obveznosti ali dela te obveznosti v okviru pogodbenega dogovora med upnikom in dolžnikom.

C. FINANČNI RAČUN IN STANJE MEDNARODNIH NALOŽB

Na splošno se v finančnem računu prikažejo transakcije, ki vključujejo finančna sredstva in obveznosti ter so bile izvedene med rezidenti in nerezidenti. Finančni račun prikazuje neto transakcije: neto pridobitve finančnih sredstev ustrezajo pridobitvam sredstev, zmanjšanih za zmanjšanje sredstev.

Stanje mednarodnih naložb ob koncu vsakega četrtletja prikazuje vrednost finančnih sredstev rezidentov gospodarstva, ki so terjatve do nerezidentov, in obveznosti rezidentov gospodarstva do nerezidentov, ter naložbeno zlato, ki se hrani kot rezervna sredstva. Razlika med sredstvi in obveznostmi je neto stanje v stanju mednarodnih naložb in pomeni bodisi neto terjatev bodisi neto obveznost do tujine.

Vrednost stanja mednarodnih naložb ob koncu obdobja je rezultat stanj ob koncu prejšnjega obdobja, transakcij v tekočem obdobju in drugih sprememb, ki nastanejo zaradi drugih razlogov in ne zaradi transakcij med rezidenti in nerezidenti ter se lahko pripišejo drugim spremembam obsega in revalorizaciji (zaradi sprememb deviznih tečajev ali cen).

V skladu s funkcionalno podrazdelitvijo se čezmejne finančne transakcije in stanja razvrstijo kot neposredne naložbe, portfeljske naložbe, izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene, druge naložbe in rezervna sredstva. Čezmejne finančne transakcije in stanja se nadalje razvrstijo po vrsti instrumenta in institucionalnem sektorju, kakor je opredeljeno v tabeli 7.

Tržne cene so podlaga za vrednotenje transakcij in postavk. Nominalno vrednotenje se uporablja za postavke neprenosljivih instrumentov, in sicer posojil, vlog in drugih terjatev/obveznosti. Vendar pa se vse transakcije s temi instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Zaradi upoštevanja neusklajenosti med tržnim vrednotenjem transakcij in nominalnim vrednotenjem postavk prodajalec prikaže revalorizacije zaradi drugih sprememb cene v obdobju, v katerem pride do prodaje, ki so enaka razliki med nominalno vrednostjo in vrednostjo transakcije, medtem ko evidentira kupec nasprotni znesek kot revalorizacije zaradi drugih sprememb cene.

Finančni račun plačilne bilance in stanje mednarodnih naložb vključujeta protipostavke nastalim dohodkom od instrumentov, ki so razvrščeni v ustrezne funkcionalne kategorije.

6.1 Neposredne naložbe

Neposredne naložbe so povezane z rezidentom enega gospodarstva (neposredni vlagatelj), ki ima nadzor ali pomembno stopnjo vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva (podjetje z neposrednimi tujimi naložbami). V skladu z mednarodnimi standardi se kot dokazilo za tako razmerje uporablja merilo neposrednega ali posrednega lastništva 10 % glasovalnih pravic ali več v podjetju, ki je rezident enega gospodarstva, s strani vlagatelja, ki je rezident drugega gospodarstva. Na podlagi tega merila lahko neposredno naložbeno razmerje obstaja med različnimi povezanimi podjetji, ne glede na to, ali povezava vključuje eno verigo ali več. To razmerje se lahko razširi na družbe, ki so v razmerju do podjetja, v katero se neposredno vlaga, podružnice, podružnice teh podružnic in pridružena podjetja. Po vzpostavitvi neposredne naložbe se vsi nadaljnji finančni tokovi/imetja med povezanimi subjekti prikažejo kot transakcije/postavke neposrednih naložb.

Lastniški kapital obsega lastniški kapital v poslovalnicah ter vse deleže v podružnicah in pridruženih podjetjih. Reinvestirani dohodki so protipostavka deleža neposrednega vlagatelja v dohodkih, ki jih poslovalnice ali pridružena podjetja ne razdelijo kot dividende, in dohodkih poslovalnic, ki se ne nakažejo neposrednemu vlagatelju ter se prikažejo pod postavko investicijski dohodek (glej oddelek 3.2.3).

Lastniški in dolžniški kapital pri neposrednih naložbah sta nadalje razčlenjena glede na vrsto razmerja med subjekti in glede na smer naložbe. Razlikovati je mogoče med tremi vrstami neposrednih naložbenih razmerij:

(a)

naložbe neposrednih vlagateljev v podjetjih z neposrednimi tujimi naložbami. Ta kategorija vključuje tokove (in stanja) naložb od neposrednega vlagatelja v podjetja z njegovimi neposrednimi naložbami (ne glede na to, ali ima nad njimi neposredni ali posredni nadzor ali vpliv);

(b)

povratne naložbe. Ta vrsta razmerja zajema tokove (in stanja) naložb od podjetij z neposredno naložbo k zadevnemu neposrednemu vlagatelju;

(c)

med sestrskimi podjetji. To zajema tokove (in stanja) med podjetji, ki se medsebojno ne nadzirajo ali ne vplivajo drugo na drugo, vendar so vsi pod nadzorom ali vplivom istega neposrednega vlagatelja.

6.2 Portfeljske naložbe

Portfeljske naložbe vključujejo transakcije in postavke, ki vključujejo dolžniške ali lastniške vrednostne papirje, razen tistih, ki so vključeni v neposredne naložbe ali rezervna sredstva. Portfeljske naložbe vključujejo lastniške vrednostne papirje, delnice investicijskih skladov in dolžniške vrednostne papirje, razen če se uvrstijo med neposredne naložbe ali rezervna sredstva. Portfeljske naložbe ne vključujejo transakcij, kot so dogovori o začasnem odkupu in posojanje vrednostnih papirjev.

6.2.1 Lastniški vrednostni papirji (F51/AF51)

Lastniški vrednostni papirji obsegajo vse instrumente, ki predstavljajo terjatve do preostale vrednosti družbe ali neprave družbe po poravnavi terjatev vseh upnikov. Za razliko od dolžniških vrednostnih papirjev lastniški vrednostni papirji na splošno ne dajejo imetniku pravice do vnaprej določenega zneska ali zneska, ki se določi na podlagi fiksne formule. Lastniški vrednostni papirji zajemajo delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi.

Delnice, ki kotirajo na borzi (F511/AF511), so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga. Delnice, ki ne kotirajo na borzi (F512/AF512), so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

6.2.2 Delnice investicijskih skladov (F52/AF52)

Delnice investicijskih skladov izdajo investicijski skladi. Znane so kot „enote“, če je sklad skrbniški sklad. Investicijski skladi so podjetja za kolektivne naložbe, preko katerih vlagatelji združujejo sredstva za naložbe v finančna in/ali nefinančna sredstva. Delnice investicijskih skladov imajo posebno vlogo v finančnem posredovanju kot vrsta kolektivne naložbe v druga sredstva, tako da se identificirajo ločeno od drugih lastniških deležev. Razlikuje se tudi obravnava njihovih dohodkov, ker je treba pripisati reinvestirane dohodke.

6.2.3 Dolžniški vrednostni papirji (F3/AF3)

Dolžniški vrednostni papirji so prenosljivi instrumenti, ki služijo kot dokazilo o dolgu. Vključujejo menice, obveznice, zapise, prenosljiva potrdila o vlogah, komercialne zapise, zadolžnice, listinjene vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in podobne instrumente, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih. Transakcije in stanja dolžniških vrednostnih papirjev se po prvotni dospelosti delijo na kratkoročne in dolgoročne.

6.2.3.1 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F31/AF31)

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji se plačajo na poziv ali se izdajo z začetno dospelostjo enega leta ali manj. Imetniku na splošno dajejo brezpogojno pravico do prejema določenega fiksnega zneska denarja na določen datum. S temi instrumenti se običajno trguje, z diskontom, na organiziranih trgih; diskont je odvisen od obrestne mere in preostale dobe do dospelosti.

6.2.3.2 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F32/AF32)

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji se izdajo z začetno dospelostjo, daljšo od enega leta, ali z dospelostjo, ki ni določena (razen primerov na poziv, ki so vključeni pri kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih). Imetniku na splošno dajejo (a) brezpogojno pravico do fiksnega denarnega dohodka ali pogodbeno določenega spremenljivega denarnega dohodka (plačilo obresti ni odvisno od dohodka dolžnika) in (b) brezpogojno pravico do fiksnega zneska iz naslova vračila glavnice na določen datum ali datume.

Zajemanje transakcij v plačilni bilanci se opravi, ko upniki ali dolžniki vnesejo terjatev ali obveznost v svoje poslovne knjige. Transakcije se zajamejo na podlagi dejansko prejete ali plačane cene, zmanjšane za provizijo in stroške. V primeru vrednostnih papirjev s kuponi so tako vključene obračunane obresti od zadnjega plačila obresti, v primeru vrednostnih papirjev z diskontom ob izdaji pa so vključene akumulirane obresti od datuma izdaje. Vključitev obračunanih obresti se zahteva za finančne račune plačilne bilance in za stanje mednarodnih naložb; ta zajetja morajo imeti protipostavke v ustreznih računih dohodkov.

6.3 Izvedeni finančni instrumenti (razen rezervacij) in delniške opcije za zaposlene (F7/AF7)

Pogodba o izvedenih finančnih instrumentih je finančni instrument, ki je povezan z drugim specifičnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom in preko katerega se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji (na primer obrestno tveganje, tečajno tveganje, cenovna tveganja v zvezi z lastniškim kapitalom in blagom, kreditno tveganje itd.). Ta kategorija se identificira ločeno od drugih kategorij, ker je povezana s prenosom tveganja in ne z dobavo sredstev ali drugih virov. Za razliko od drugih funkcionalnih kategorij pri izvedenih finančnih instrumentih ne nastane noben primarni dohodek. Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se prikažejo kot izvedeni finančni instrumenti in ne kot investicijski dohodek. Transakcije in postavke izvedenih finančnih instrumentov se obravnavajo ločeno od vrednosti osnovnih postavk, s katerimi so povezane. V primeru opcij se zajame polna premija (tj. nakupna/prodajna cena opcij in vključena zaračunana storitev). Vračljiva plačila kritja so sestavljena iz denarja ali drugega zavarovanja, ki se položi za zavarovanje nasprotne stranke pred tveganjem neplačila. Razvrstijo se med druge naložbe kot vloge (če so obveznosti dolžnika vključene v širši denarni agregat) ali med druge terjatve/obveznosti. Nevračljiva dodatna plačila (znana tudi kot gibljivo kritje) znižajo finančno obveznost, ki jo ustvari izvedeni instrument; zato se razvrstijo kot transakcije z izvedenimi finančni instrumenti.

Delniške opcije za zaposlene so opcije za nakup lastniškega kapitala družbe, ki se ponudijo zaposlenim te družbe kot oblika plače. Če se z delniško opcijo, odobreno zaposlenim, lahko trguje na finančnih trgih brez omejitev, se razvrsti kot izvedeni finančni instrument.

6.4 Druge naložbe

Druge naložbe je rezidualna kategorija, ki vključuje postavke in transakcije, ki niso vključene med neposredne naložbe, portfeljske naložbe, izvedene finančne instrumente in delniške opcije za zaposlene ali rezervna sredstva. Kolikor naslednji razredi finančnih sredstev in obveznosti niso vključeni med neposredne naložbe ali rezervna sredstva, druge naložbe vključujejo: (a) drugi lastniški kapital; (b) gotovino in vloge; (c) posojila (vključno z uporabo kredita MDS in posojil od MDS); (d) zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme; (e) komercialne kredite in predujme; (f) druge terjatve/obveznosti; in (g) alokacije PPČ (imetja PPČ so vključena v rezervna sredstva).

Pri posojilih, vlogah in drugih terjatvah/obveznostih, ki se prodajo z diskontom, se lahko vrednosti transakcij, ki se prikažejo v finančnem računu, razlikujejo od nominalnih vrednosti, ki so prikazane v stanju mednarodnih naložb. Takšne razlike se prikažejo kot revalorizacije zaradi drugih sprememb cene.

6.4.1 Drugi lastniški kapital (F519/AF519)

Drugi lastniški kapital vključuje lastniški kapital, ki ni v obliki vrednostnih papirjev, zato ni vključen med portfeljske naložbe. Udeležba v kapitalu nekaterih mednarodnih organizacij ni v obliki vrednostnih papirjev in se zato razvrsti kot drugi lastniški kapital.

6.4.2 Gotovina in vloge (F2/AF2)

Gotovina in vloge vključujejo gotovino v obtoku in vloge. Vloge so standardizirane, neprenosljive pogodbe, ki jih na splošno ponujajo institucije, ki sprejemajo vloge, in ki upniku omogočajo polog in pozneje dvig spremenljivega zneska denarja. Vloge običajno vključujejo jamstvo dolžnika, da bo vlagatelju vrnil glavnico.

Razlikovanje med posojili ter gotovino in vlogami temelji na vrsti posojilojemalca. To pomeni, da mora biti na strani sredstev denar, ki ga sektor rezidenčnih imetnikov denarja dodeli nerezidenčnim bankam, razvrščen kot vloge, denar, ki ga sektor rezidenčnih imetnikov denarja dodeli nerezidenčnim nebančnim subjektom (tj. institucionalnim enotam, ki niso banke), pa mora biti razvrščen kot posojila. Na strani obveznosti mora biti denar, ki ga prejmejo rezidenčni nebančni subjekti, tj. subjekti, ki niso denarne finančne institucije, vedno razvrščen kot posojila. Končno to razlikovanje pomeni, da morajo biti vse transakcije, v katere so vključene rezidenčne MFI in nerezidenčne banke, razvrščene kot vloge.

6.4.3 Posojila (F4/AF4)

Posojila so finančna sredstva, ki (a) nastanejo, kadar upnik posodi sredstva neposredno dolžniku, in (b) so dokumentirana v dokumentih, ki niso prenosljivi. Ta kategorija vključuje vsa posojila, vključno s hipotekarnimi, finančne najeme in repo posle. Vsi repo posli, tj. pogodbe o začasni prodaji, posli prodaje/povratnega nakupa in posojanje vrednostnih papirjev (z izmenjavo gotovine kot zavarovanjem), se obravnavajo kot zavarovana posojila in ne kot dokončni nakupi/prodaje vrednostnih papirjev ter se prikažejo pod druge naložbe v okviru rezidenčnega sektorja, ki opravi posel. Ta obravnava, ki je tudi v skladu z računovodsko prakso bank in drugih finančnih družb, je namenjena boljšemu odražanju ekonomske logike, na kateri slonijo ti finančni instrumenti.

6.4.4 Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme (F6/AF6)

Ta postavka vključuje naslednje: (a) tehnične rezervacije iz neživljenjskega zavarovanja (F61); (b) pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente (F62); (c) pokojninske pravice, terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov ter pravice do nepokojninskih skladov (F63+F64+F65); ter (d) rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev (F66).

6.4.5 Komercialni krediti in predujmi (F81/AF81)

Komercialni krediti in predujmi so finančne terjatve, ki izvirajo iz kreditov, ki jih dobavitelji blaga in storitev neposredno odobrijo svojim strankam, in predujmi za delo v teku ali za delo, ki ga je šele treba opraviti, v obliki predplačila strank za blago in storitve, ki še niso zagotovljeni. Komercialni krediti in predujmi nastanejo, kadar plačilo za blago ali storitve ni izvršeno istočasno kot sprememba lastništva blaga oziroma zagotovitev storitve.

6.4.6 Druge terjatve in obveznosti (F89/AF89)

Ta kategorija je sestavljena iz terjatev ali obveznosti, ki niso vključene med komercialne kredite in predujme ali druge instrumente. Obsega finančna sredstva in obveznosti, ki nastanejo kot protipostavka transakcijam, kadar obstaja časovna razlika med temi transakcijami in pripadajočimi plačili. Vključuje obveznosti plačila davkov, nakup in prodajo vrednostnih papirjev, nadomestila za posojanje vrednostnih papirjev, nadomestila za posojilo v zlatu, plače, dividende in socialne prispevke, ki so nastali, vendar še niso bili plačani.

6.4.7 Alokacije posebnih pravic črpanja (PPČ) (F12/AF12)

Alokacija posebnih pravic črpanja članom MDS se prikazuje kot obveznost prejemnika v postavki posebnih pravic črpanja med drugimi naložbami, z nasprotnim vnosom v postavki posebnih pravic črpanja med rezervnimi sredstvi.

6.5 Rezervna sredstva

Rezervna sredstva so tista zunanja sredstva, s katerimi denarne oblasti lahko razpolagajo in jih nadzirajo zaradi zadovoljevanja finančnih potreb plačilne bilance, zaradi interveniranja na deviznih trgih z namenom upravljanja deviznih tečajev in zaradi drugih podobnih namenov (na primer zaradi ohranjanja zaupanja v valuto in gospodarstvo ali zaradi zagotavljanja podlage za zunanje zadolževanje). Rezervna sredstva morajo biti sredstva v tuji valuti, terjatve do nerezidentov in sredstva, ki dejansko obstajajo. Potencialna sredstva so izključena. Koncept rezervnih sredstev temelji na pojmih „nadzor“ in „razpoložljivost za uporabo“ s strani denarnih oblasti.

6.5.1 Denarno zlato (F11/AF11)

Denarno zlato je zlato, do katerega so upravičene denarne oblasti (ali drugi, ki so predmet učinkovitega nadzora denarnih oblasti) in ki se hrani kot rezervna sredstva. Vključuje naložbeno zlato in nedodeljene račune za zlato pri nerezidentih, ki zagotavljajo upravičenje za uveljavljanje dobave zlata.

6.5.1.1

Naložbeno zlato je v obliki kovancev, ingotov ali palic s čistostjo najmanj 995 delov na 1 000 , vključno s takim naložbenim zlatom na dodeljenih računih za zlato.

6.5.1.2

Nedodeljeni računi za zlato pomenijo terjatev zoper upravljavca računa, da dobavi zlato. Pri teh računih je ponudnik računa upravičen do osnove za obvezne rezerve fizično dodeljenega zlata in izda terjatve do imetnikov računa, izražene v zlatu. Nedodeljeni računi za zlato, ki se ne razvrstijo kot denarno zlato, se vključijo med druge naložbe kot gotovina in vloge.

6.5.2 Posebne pravice črpanja (F12/AF12)

Posebne pravice črpanja so mednarodna rezervna sredstva, ki jih ustvari MDS in dodeli članom za dopolnitev obstoječih uradnih rezerv. Posebne pravice črpanja imajo samo denarne oblasti članov MDS in omejeno število mednarodnih finančnih institucij, ki so pooblaščeni imetniki.

6.5.3 Rezervna postavka pri MDS

To je vsota (a) „rezervne tranše“, tj. zneskov v tujih valutah (vključno s PPČ), ki jih lahko država članica črpa pri MDS s kratkim odpovednim rokom; in (b) katere koli zadolženosti MDS (po posojilni pogodbi) v okviru računa splošnih virov, ki je že dostopen državi članici.

6.5.4 Druga rezervna sredstva

Ta vključujejo: gotovino in vloge, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente in druge terjatve. Vloge se nanašajo na tiste, ki so na voljo na poziv. Vrednostni papirji vključujejo likvidne in tržne lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo nerezidenti, vključno z delnicami ali enotami investicijskih skladov. Izvedeni finančni instrumenti se prikažejo med rezervnimi sredstvi le, če so izvedeni instrumenti, ki se nanašajo na upravljanje rezervnih sredstev, vključeni v vrednotenje teh sredstev. Druge terjatve vključujejo posojila nerezidenčnim nebančnim subjektom, dolgoročna posojila skrbniškemu računu pri MDS in druga finančna sredstva, ki predhodno niso bila vključena, vendar ustrezajo opredelitvi rezervnih sredstev.

( 1 ) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

( 2 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 3 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1

( 4 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( 5 ) Sklep Sveta 2006/856/ES z dne 13. novembra 2006 o ustanovitvi Odbora za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko (UL L 332, 30.11.2006, str. 21).

( 6 ) Ni obvezno za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

( 7 ) ►M6 Prehod na t + 82 ni obvezen za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji. ◄

( 8 ) Geografski podatki so obvezni za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, od leta 2019 naprej.

( 9 ) Raven 1 (sektor 1) razčlenitve po institucionalnih sektorjih, vendar ne sektor 2, je obvezna za države članice, ki ne sodelujejo v monetarni uniji.

Top

All

Choose the experimental features you want to try