2005R0027 — SL — 29.11.2005 — 003.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA SVETA (ES) ŠT. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (UL L 012, 14.1.2005, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA SVETA (ES) ŠT. 860/2005 z dne 30. maja 2005	L 144	1	8.6.2005
►M2	UREDBA KOMISIJE (ES) ŠT. 1262/2005 z dne 1. avgusta 2005	L 201	23	2.8.2005
►M3	UREDBA SVETA (ES) ŠT. 1300/2005 z dne 3. avgusta 2005	L 207	1	10.8.2005
►M4	UREDBA SVETA (ES) ŠT. 1936/2005 z dne 21. novembra 2005	L 311	1	26.11.2005

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 281, 25.10.2005, str. 1  (27/05)

---

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 27/2005

z dne 22. decembra 2004

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ribolovne možnosti za leto 2005 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib in posebne pogoje, pod katerimi se lahko te ribolovne možnosti uporabljajo.

Določa pa tudi ribolovne možnosti in posebne pogoje za nekatere antarktične staleže za obdobje, določeno v Prilogi IF.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

Člen 3

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

Člen 4

Ribolovne cone

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve con:

POGLAVJE II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN S TEM POVEZANI POGOJI ZA PLOVILA SKUPNOSTI

Člen 5

Ribolovne možnosti in dodelitve

1.  Ribolovne možnosti za plovila Skupnosti v vodah Skupnosti ali v nekaterih vodah zunaj Skupnosti in dodelitev teh ribolovnih možnosti državam članicam so določene v Prilogi I.

▼M1

2.  Plovila Skupnosti imajo pooblastilo za ulov v okviru kvot iz Priloge I v vodah, ki spadajo v ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije, Islandije in Norveške ter ribolovne cone okrog otoka Jan Mayen, ob upoštevanju pogojev iz členov 9, 16 in 17.

▼B

3.  Komisija določi ribolovne možnosti za kapelana v conah V, XIV (grenlandske vode), ki so na voljo Skupnosti, v višini 7,7 % deleža celotnega dovoljenega ulova za kapelana, takoj ko je celotni dovoljeni ulov določen.

4.  Komisija lahko ribolovne možnosti za staleže sinjega mola v conah I-XIV (vode ES in mednarodne vode) in sleda v conah I in II (vode ES in mednarodne vode) poveča v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, če tretje države ne spoštujejo odgovornega upravljanja teh staležev.

Člen 6

Posebne določbe o dodelitvah

Ribolovne možnosti, določene v Prilogi I, se med državami članicami dodelijo brez poseganja v:

Člen 7

Prožnost kvot

Za leto 2005 so naslednji staleži določeni v Prilogi I k tej uredbi:

Člen 8

Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1.  Ribe iz staležev, za katere so določene ribolovne možnosti, se ne smejo obdržati na krovu ali iztovarjati, razen:

2.  Vsi iztovori se vštevajo v kvoto ali, če delež Skupnosti ni dodeljen državam članicam s kvotami, v delež Skupnosti, razen ulovov na podlagi določb odstavka 1(c), (e) in (f).

3.  Kadar so izčrpane ribolovne možnosti države članice za sled v podobmočjih II (vode ES), III, IV in podrazdelku VII d, je brez poseganja v odstavek 1 prepovedano, da bi plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovu, za katerega veljajo ustrezne omejitve ulova, iztovarjala ulove, ki niso razvrščeni in vsebujejo sled.

4.  Določitev odstotka prilova in njegovega dajanja v promet se pripravi v skladu s členoma 4 in 11 Uredbe (ES) št. 850/98 ter členoma 2 in 3 Uredbe (ES) št. 88/98.

Člen 9

Omejitve dostopa

Plovila Skupnosti ne lovijo v Skagerraku znotraj 12 morskih milj od norveških temeljnih črt. Vendar je dovoljeno, da plovila, ki plujejo pod dansko ali švedsko zastavo, lovijo do 4 milje od norveških temeljnih črt.

▼M1

Ribolov plovil Skupnosti v vodah pod jurisdikcijo Islandije se omeji na območje, opredeljeno z ravnimi črtami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate:

▼B

Člen 10

Posebni pogoji za iztovarjanje nerazvrščenega ulova iz podobmočij IIa (vode ES), III, IV in VIId

Ukrepi iz Priloge II se uporabljajo v zvezi z iztovarjanjem nerazvrščenega ulova iz podobmočij IIa (vode ES), III, IV in VIId.

Člen 11

Drugi tehnični in kontrolni ukrepi

Tehnični ukrepi iz Priloge III se v letu 2005 uporabljajo poleg tistih, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 850/98, Uredbi (ES) št. 88/98, Uredbi (ES) št. 1626/94 in Uredbi (ES) št. 973/2001.

Podrobna pravila za izvajanje točke 10 Priloge III se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 12

Omejitve napora in s tem povezani pogoji za upravljanje staležev

1.  V obdobju od 1. januarja do 31. januarja 2005 se za upravljanje staleža trske v Kattegatu, Severnem morju, vzhodnem Rokavskem prelivu, Skakerraku, do zahoda Škotske in v Irskem morju uporabljajo omejitve napora in s tem povezani pogoji iz točk 1 do 5, 6a, 6c, 6d, 6e in 7 do 22 Priloge V k Uredbi (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2004 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova. ( 27 )

2.  V obdobju od 1. februarja 2005 do 31. decembra 2005 se za upravljanje staleža trske iz odstavka 1 uporabljajo omejitve ribolovnega napora in s tem povezani pogoji iz Priloge IVa.

3.  Od 1. februarja 2005 se omejitve ribolovnega napora in s tem povezani pogoji iz Priloge IVb uporabljajo za upravljanje ribolova v Kantabrijskem morju in ob zahodnem delu Iberskega polotoka.

4.  Od 1. februarja 2005 se omejitve ribolovnega napora in s tem povezani pogoji iz Priloge IVc uporabljajo za upravljanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu.

5.  Omejitve ribolovnega napora in s tem povezani pogoji iz Priloge V se uporabljajo za upravljanje staležev prave peščenke v Skagerraku in Severnem morju.

6.  Komisija določi končni ribolovni napor za leto 2005 za lov prave peščenke v conah IIa, IIIa, IV na podlagi pravil iz točke 6 Priloge V.

7.  Vsa plovila, ki uporabljajo vrste orodja, opredeljene v točki 4 Prilog IVa, IVb oziroma IVc in ribarijo v območjih, opredeljenih v točki 2 Prilog IVa, IVb oziroma IVc, morajo imeti posebno ribolovno karto v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94.

8.  Države članice zagotovijo, da ribolovni napori plovil z dovoljenji za globokomorski ribolov, merjeni v kilovat-dnevih odsotnosti iz pristanišča, v letu 2005 ne bodo presegali 90 % povprečnega letnega ribolovnega napora, ki so ga plovila te države članice zabeležila v letu 2003 pri ulovu globokomorskih vrst s seznamov v Prilogi I in Prilogi II k Uredbi Sveta (ES) št. 2347/2002, z izjemo velike srebrenke, na podlagi dovoljenj za globokomorski ribolov.

POGLAVJE III

RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN S TEM POVEZANI POGOJI ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV

Člen 13

Pooblastilo

Plovila, ki plujejo pod zastavo Barbadosa, Gvajane, Japonske, Južne Koreje, Norveške, Surinama, Trinidada in Tobaga ter Venezuele, in plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo pooblastilo za ribolov v vodah Skupnosti v okviru kvot iz Priloge I in ob upoštevanju pogojev iz členov 14, 15, 18, 19, 20, 21, 22, 23 in 24.

Člen 14

Geografske omejitve

Ribolov s plovili, ki plujejo pod zastavo:

Člen 15

Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ribe iz staležev, za katere so določene ribolovne možnosti, se ne smejo obdržati na krovu ali iztovarjati, razen ulovov plovil tretjih držav, ki imajo kvoto in ta kvota ni izčrpana.

POGLAVJE IV

DOLOČBE O IZDAJI DOVOLJENJ ZA PLOVILA SKUPNOSTI

Člen 16

Dovoljenja in s tem povezani pogoji

1.  Ne glede na splošna pravila o ribolovnih dovoljenjih in posebnih ribolovnih kartah, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1627/94, je treba imeti za ribolov v vodah tretjih držav dovoljenje, ki ga izdajo organi tretje države.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za naslednja plovila Skupnosti, kadar ribarijo v norveških vodah v Severnem morju:

2.  Največje število dovoljenj in drugi s tem povezani pogoji so določeni v delu I Priloge VI. V vlogah za dovoljenja se navedejo vrste ribolova in imena ter značilnosti plovil, za katere naj se izdajo dovoljenja, organi držav članic pa jih naslovijo na Komisijo. Komisija predloži te vloge organom zadevne tretje države.

Če ena država članica prenese kvote na drugo državo članico (zamenjava) v ribolovnih območjih iz dela I Priloge VI, prenos vključuje potreben prenos dovoljenj in se sporoči Komisiji. Vendar pa se ne preseže skupno število dovoljenj za posamezno ribolovno območje, določeno v delu I Priloge VI.

3.  Plovila Skupnosti so usklajena z ohranitvenimi in kontrolnimi ukrepi in vsemi drugimi določbami, ki urejajo cono, v kateri izvajajo aktivnosti.

Člen 17

Ferski otoki

Plovila Skupnosti z dovoljenjem za izvajanje usmerjenega ribolova ene vrste v vodah Ferskih otokov lahko opravljajo usmerjeni ribolov druge vrste pod pogojem, da o spremembi predhodno obvestijo organe Ferskih otokov.

POGLAVJE V

DOLOČBE O IZDAJI DOVOLJENJ ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV

Člen 18

Obveznost dovoljenja in posebne ribolovne karte

1.  Ne glede na člen 28b Uredbe (ES) št. 2847/93 so plovila z manj kot 200 BT, ki plujejo pod norveško zastavo, oproščena obveznosti, da morajo imeti dovoljenje in ribolovno karto.

2.  Ribolovno dovoljenje in posebna ribolovna karta se hranita na krovu. Vendar pa so plovila, registrirana na Ferskih otokih ali Norveškem, oproščena te obveznosti.

3.  Plovila iz tretjih držav, ki imajo na dan 31. decembra 2004 pooblastilo za ribolov, lahko od 1. januarja 2005 nadaljujejo z ribolovom, dokler se Komisiji ne predloži seznam plovil, ki imajo pooblastila za ribolov, in ga Komisija odobri.

Člen 19

Vloga za dovoljenje in za posebno ribolovno karto

Vlogo za dovoljenje in za posebno ribolovno karto organa tretje države Komisiji spremljajo naslednje informacije:

Člen 20

Število dovoljenj

Število dovoljenj in posebni s tem povezani pogoji so določeni v delu II Priloge VI.

Člen 21

Razveljavitev in preklic

1.  Dovoljenja in posebne ribolovne karte se lahko razveljavijo z namenom izdaje novih dovoljenj in posebnih ribolovnih kart. Te razveljavitve začnejo veljati na dan pred datumom, ko Komisija izda nova dovoljenja in posebne ribolovne karte. Nova dovoljenja in posebne ribolovne karte začnejo veljati z dnem izdaje.

2.  Dovoljenja in posebne ribolovne karte se v celoti ali delno prekličejo pred datumom izteka veljavnosti, če je kvota za zadevni stalež, določena v Prilogi I, izčrpana.

3.  Dovoljenja in posebne ribolovne karte se prekličejo v primeru vsakega neizpolnjevanja obveznosti iz te uredbe.

Člen 22

Neizpolnjevanje ustreznih pravil

1.  Plovilu, ki ne izpolnjuje obveznosti, določenih v tej uredbi, se za obdobje, ki ne presega 12 mesecev, ne izdata dovoljenje in posebna ribolovna karta.

2.  Komisija predloži organom zadevne tretje države imena in značilnosti plovil, ki v naslednjem mesecu ali mesecih zaradi kršitve ustreznih pravil nimajo pooblastila za ribolov v ribolovni coni Skupnosti.

Člen 23

Obveznosti imetnika dovoljenja

1.  Plovila tretjih držav ravnajo v skladu z ohranitvenimi in kontrolnimi ukrepi ter drugimi določbami, ki urejajo ribolov plovil Skupnosti v coni, v kateri delujejo, zlasti z Uredbami (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94, (ES) št. 88/98, (ES) št. 850/98, (ES) št. 1434/98 in (EGS) št. 1381/87.

2.  Plovila iz odstavka 1 vodijo ladijski dnevnik, v katerega vpisujejo informacije, določene v delu I Priloge VII.

3.  Plovila tretjih držav, razen plovil, ki plujejo pod norveško zastavo in ribarijo v razdelku ICES IIIa, pošljejo Komisiji informacije iz Priloge VIII v skladu s pravili, določenimi v navedeni prilogi.

Člen 24

Posebne določbe v zvezi s Francosko Gvajano

1.  Za odobritev dovoljenja za ribolov v vodah Francoske Gvajane se mora lastnik zadevnega plovila obvezati, da bo na zahtevo Komisije dovolil, da pride na plovilo opazovalec.

2.  Poveljnik vsakega plovila, ki ima dovoljenje za ribolov ribe kostnice ali tuna v vodah Francoske Gvajane, ob iztovoru ulova po vsakem potovanju predloži francoskim organom deklaracijo z navedbo količine ulovljene kozice, ki se hrani na krovu od zadnje deklaracije. Ta deklaracija je v skladu z vzorcem iz dela III Priloge VI. Poveljnik odgovarja za točnost deklaracije. Francoski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preverijo točnost deklaracij, zlasti s preverjanjem v ladijskem dnevniku iz člena 23(2). Deklaracijo potem, ko je preverjena, podpiše pristojni uradnik. Pred koncem vsakega meseca francoski organi pošljejo Komisiji vse deklaracije za pretekli mesec.

3.  Plovila, ki ribarijo v vodah Francoske Gvajane, vodijo ladijski dnevnik v skladu z vzorcem iz dela II Priloge VII. Kopija tega ladijskega dnevnika se pošlje Komisiji preko francoskih organov v 30 dneh po zadnjem dnevu vsakega ribolovnega potovanja.

4.  Če Komisija v obdobju enega meseca ne prejme nobenega sporočila v zvezi s plovilom, ki ima dovoljenje za ribolov v vodah Francoske Gvajane, se dovoljenje temu plovilu prekliče.

POGLAVJE VI

POSEBNE DOLOČBE ZA PLOVILA SKUPNOSTI, KI RIBARIJO V UREJEVALNEM OBMOČJU NAFO

ODDELEK 1

Sodelovanje Skupnosti

Člen 25

Seznam plovil

1.  Samo plovila Skupnosti, ki imajo več kakor 50 bruto ton in jim je država članica njihove zastave izdala posebno ribolovno karto ter so vključena v evidenco plovil NAFO, smejo pod pogoji, določenimi v karti, loviti, hraniti na krovu, pretovarjati in iztovarjati ribolovne vire iz urejevalnega območja NAFO.

2.  Vsaka država članica obvesti Komisijo v računalniško berljivi obliki vsaj 15 dni pred vstopom novega plovila v urejevalno območje NAFO o vsaki spremembi seznama plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti ter imajo pooblastilo za ribolov v urejevalnem območju NAFO. Komisija te informacije takoj posreduje Sekretariatu NAFO.

3.  Seznam iz odstavka 2 vključuje naslednje informacije:

4.  Za plovila, ki začasno plujejo pod zastavo države članice (zakup prazne ladje), posredovane informacije vključujejo:

ODDELEK 2

Tehnični ukrepi

Člen 26

Velikost očesa mreže

1.  Uporaba vlečne mreže, ki ima v katerem koli predelu mrežna očesa velikosti manjše od 130 mm, je prepovedana pri neposrednem ribolovu vrst pridnenih rib iz Priloge IX. Ta velikost očes mreže se lahko zmanjša na najmanj 60 mm za neposredni ribolov severnega kratkoplavutega lignja (Illex illecebrosus). Za neposredni ribolov raže (Rajidae) se ta velikost očes poveča na najmanj 280 mm v vreči in 220 mm na vseh drugih delih vlečne mreže.

2.  Plovila, ki lovijo severno kozico (Pandalus borealis), uporabljajo mrežo z velikostjo očes najmanj 40 mm.

Člen 27

Dodatki k mrežam

1.  Uporaba kakršnih koli sredstev ali naprav razen tistih, opisanih v tem členu, ki ovirajo mrežna očesa ali zmanjšujejo njihovo velikost, je prepovedana.

2.  Platno, mreža ali kateri koli drug material se lahko doda na notranjo stran vreče, da se zmanjša ali prepreči škoda.

3.  Naprave se lahko dodajo na zgornjo stran vreče pod pogojem, da ne ovirajo mrežnih očes vreče. Uporaba zgornjih prevlek se omeji na tiste, naštete v Prilogi X.

4.  Plovila, ki lovijo severno kozico (Pandalus borealis), uporabljajo izločevalno mrežo ali rešetko z razdaljo med prečkami največ 22 mm. Plovila, ki lovijo severno kozico v razdelku 3L, so opremljena tudi z zatičnimi verigami, dolgimi najmanj 72 cm, kakor je opisano v Dodatku 4 k Prilogi III.

Člen 28

By-catches

1.  Poveljniki plovil ne smejo izvajati usmerjenega ribolova vrste, za katero veljajo omejitve prilova. Usmerjeni ribolov vrste se izvaja, kadar ta vrsta obsega največji masni odstotek ulova v katerem koli izvleku.

2.  Prilov vrst, naštetih v Prilogi ID, za katere Skupnost ni določila kvot za del urejevalnega območja NAFO in ki je bil ulovljen v tem delu pri neposrednem ribolovu katere koli vrste, ne sme presegati 2 500 kg po posamezni vrsti ali 10 masnih % skupnega ulova, obdržanega na krovu, pri čemer se upošteva večja vrednost. V delu urejevalnega območja NAFO, kjer je usmerjeni ribolov nekaterih vrst prepovedan ali je bila kvota „drugi“ popolnoma izrabljena, pa prilov nobene vrste, naštete v Prilogi ID, ne sme presegati 1 250 kg oziroma 5 %.

3.  Vedno, kadar skupna količina vrste, za katero se uporabljajo omejitve prilova, v katerem koli izvleku preseže omejitve, določene v odstavku 2, se plovila takoj umaknejo najmanj pet morskih milj od položaja prejšnjega izvleka. Vedno, kadar skupna količina vrste, za katero se uporabljajo omejitve prilova, v katerem koli naslednjem izvleku preseže navedene omejitve, se plovila takoj spet premaknejo najmanj pet morskih milj od prejšnjega položaja izvleka in se ne vrnejo na to območje najmanj 48 ur.

4.  Plovila, ki lovijo severno kozico (Pandalus borealis), se v primeru, da skupni prilov vseh vrst, naštetih v Prilogi ID, v katerem koli izvleku presega 5 masnih % v razdelku 3M in 2,5 % v razdelku 3L, takoj premaknejo najmanj pet morskih milj od položaja prejšnjega izvleka.

5.  Ulov severne kozice se ne uporablja v izračunu ravni prilova vrst pridnenih rib.

Člen 29

Minimalna velikost rib

Ribe iz urejevalnega območja NAFO, ki nimajo zahtevane velikosti, predpisane v Prilogi XI, se ne smejo predelati, obdržati na krovu, pretovoriti, iztovoriti, prepeljati, uskladiščiti, prodati, razstaviti ali ponuditi za prodajo, ampak se takoj vrnejo v morje. Če količina ujetih rib, ki nimajo zahtevane velikosti, presega 10 % skupne količine, se plovilo pred nadaljevanjem ribarjenja umakne za najmanj pet morskih milj od položaja prejšnjega izvleka. Vsaka predelana riba, za katero se uporabljajo zahteve glede minimalne velikosti, ki je krajša od ustrezne dolžine iz Priloge XI, šteje za ribo, ki je pod minimalno velikostjo rib.

ODDELEK 3

Kontrolni ukrepi

Člen 30

Označevanje proizvoda in ločeno natovarjanje

1.  Vse predelane ribe, pridobljene v urejevalnem območju NAFO, se označijo tako, da se prepoznata vsaka vrsta in kategorija proizvoda. Označi se tudi, da so bile ulovljene v urejevalnem območju NAFO.

2.  Vse kozice, pridobljene v razdelku 3L, in vse grenlandske morske plošče, pridobljene v podobmočju 2 ter razdelkih 3KLMNO, se označijo z navedbo ulova v zadevnih območjih.

3.  Ulovi iste vrste se pri natovarjanju jasno ločijo od ulovov drugih vrst. Vsi ulovi znotraj urejevalnega območja NAFO se natovarjajo ločeno od ulovov izven tega območja.

Ulovi se lahko natovarjajo v več delih skladišča, a v vsakem delu so jasno ločeni od ulovov drugih vrst s plastiko, vezanim lesom, mrežastim materialom ipd.

Člen 31

Ribolovni dnevnik in natovorni načrt

1.  Poleg tega, da ravnajo v skladu s členi 6, 8, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 2847/93, poveljniki plovil vpišejo v ladijski dnevnik informacije, naštete v Prilogi XII k tej uredbi.

2.  Vsaka država članica v računalniško berljivi obliki do vsakega 15. dne v mesecu obvesti Komisijo o količini staležev iz Priloge XIII, iztovorjenih v prejšnjem mesecu, in sporoči vse informacije, prejete na podlagi členov 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

3.  Za ulove vrst, ki so naštete v Prilogi ID, poveljnik plovila vodi:

4.  Ribolovni dnevnik in natovorni načrt iz odstavka 3 se dnevno posodabljata za prejšnji dan od 00.00 (UTC) do 24.00 (UTC) in ostaneta na krovu, dokler se plovilo povsem ne raztovori.

5.  Poveljnik zagotovi potrebno pomoč, da se preverijo količine, navedene v ladijskem dnevniku, in predelani proizvodi, shranjeni na krovu.

Člen 32

Mreže

Pri neposrednem ribolovu ene ali več vrst, naštetih v Prilogi IX, plovila ne smejo imeti mrež z očesi, ki so manjša od tistih, določenih v členu 26. Vendar imajo lahko plovila, ki na istem potovanju ribarijo v območjih, ki niso urejevalno območje NAFO, take mreže na krovu pod pogojem, da so te mreže varno zvezane in pospravljene in niso na voljo za takojšnjo uporabo, se pravi:

Člen 33

Pretovarjanje

Plovila Skupnosti ne opravljajo pretovarjanja v urejevalnem območju NAFO, razen za to od svojih pristojnih organov dobijo predhodno dovoljenje.

Člen 34

Spremljanje ribolovnega napora

1.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil iz člena 25 sorazmeren z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo tej državi članici v urejevalnem območju NAFO.

2.  Države članice pošljejo Komisiji ribolovni načrt za svoja plovila, ki lovijo vrste v urejevalnem območju NAFO, najpozneje do 31. januarja 2005 ali po tem datumu, vendar najmanj 30 dni pred začetkom take aktivnosti. Ribolovni načrt med drugim opredeli plovilo ali plovila, ki bodo sodelovala v tem ribolovu, in predvideno število ribolovnih dni v urejevalnem območju NAFO.

Države članice na indikativni osnovi obvestijo Komisijo o nameravanih aktivnostih plovil na drugih območjih.

Ribolovni načrt predstavlja celoten ribolovni napor, predviden za ribolov glede na obseg ribolovnih možnosti, ki so na voljo državi članici, ki pripravlja obvestilo.

Države članice najpozneje do 31. decembra 2005 poročajo Komisiji o izvajanju svojih ribolovnih načrtov, vključno s številom plovil, ki so bila dejansko aktivna v tem ribolovu, in skupnim številom ribolovnih dni.

ODDELEK 4

Posebne določbe za severno kozico

Člen 35

Ribolov severne kozice

Vsaka država članica dnevno poroča Komisiji o količini severne kozice (Pandalus borealis), ulovljene v razdelku 3L urejevalnega območja NAFO s plovili, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti. Vse ribolovne aktivnosti se odvijajo v globinah več kakor 200 metrov in so omejene na eno plovilo naenkrat za vsako dodelitev državi članici.

ODDELEK 5

Posebne določbe načrta obnovitve za grenlandsko morsko ploščo

Člen 36

Prepoved, ki se nanaša na grenlandsko morsko ploščo

Ribiška plovila Skupnosti ne smejo loviti grenlandske morske plošče v podobmočju NAFO 2 in razdelkih 3KLMNO ter obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti grenlandske morske plošče, ulovljene v tem območju, če nimajo posebne ribolovne karte, izdane s strani države članice zastave.

Člen 37

Seznam plovil

1.  Država članica zagotovi, da se plovila, ki jim bodo izdane posebne ribolovne karte iz člena 36, vključijo na seznam, ki vsebuje njihova imena in interne registrske številke, opredeljene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004. Države članice izdajo posebno ribolovno karto šele takrat, ko je plovilo vključeno v evidenco plovil NAFO.

2.  Vsaka država članica pošlje Komisiji v računalniško berljivi obliki seznam iz odstavka 1 in vse njegove naknadne spremembe.

3.  Spremembe seznama iz odstavka 1 se pošljejo Komisiji najmanj pet dni pred datumom vstopa plovila, ki je bilo na novo vključeno na navedeni seznam, v podobmočje 2 in razdelke 3KLMNO. Komisija spremembe seznama takoj posreduje Sekretariatu NAFO.

4.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za dodelitev svoje kvote za grenlandsko morsko ploščo svojim plovilom, ki so vključena na seznam iz odstavka 1. Države članice o dodelitvi kvot obvestijo Komisijo najkasneje 15 dni po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 38

Poročila

1.  Poveljniki plovil iz člena 37(2) pošljejo državi članici zastave naslednja poročila:

2.  Države članice poročila iz odstavka 1(a), (c) in (d) po prejemu posredujejo Komisiji.

3.  Kadar se šteje, da so ulovi grenlandske morske plošče, ki so sporočeni v skladu z odstavkom 2, izčrpali 70 % dodeljene kvote države članice, poveljniki poročila iz točke 1(b) pošiljajo vsak tretji dan.

Člen 39

Določena pristanišča

1.  Iztovarjanje kakršne koli količine grenlandske morske plošče je prepovedano na katerem koli drugem mestu razen v pristaniščih, ki jih določijo pogodbenice NAFO. Iztovarjanje grenlandske morske plošče v pristaniščih držav nepogodbenic je prepovedano.

2.  Države članice določijo pristanišča, v katerih se lahko iztovarja grenlandska morska plošča, in opredelijo s tem povezane postopke inšpekcije in nadzora, vključno s pogoji beleženja in poročanja o količinah grenlandske morske plošče pri vsakem iztovoru.

3.  Države članice pošljejo Komisiji v 15 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe seznam določenih pristanišč in v 15 dneh za tem s tem povezane postopke inšpekcije in nadzora iz odstavka 2. Komisija te informacije takoj posreduje Sekretariatu NAFO.

4.  Komisija takoj pošlje seznam določenih pristanišč iz odstavka 2, kakor tudi pristanišč, ki jih določijo druge pogodbenice NAFO, vsem državam članicam.

Člen 40

Inšpekcija v pristanišču

1.  Države članice zagotovijo, da so vsa plovila, ki vstopijo v določeno pristanišče, da bi iztovorila in/ali pretovorila grenlandsko morsko ploščo, ulovljeno znotraj podobmočja NAFO 2 in razdelkov 3KLMNO, podvržena inšpekciji v pristanišču v skladu s pristaniškim inšpekcijskim sistemom NAFO.

2.  Prepovedano je raztovarjati in/ali pretovarjati ulov s plovil iz odstavka 1 pred prihodom inšpektorjev.

3.  Vse iztovorjene količine se pred prevozom v hladilnico ali drugo namembno mesto stehtajo po vrstah.

4.  Države članice pošljejo ustrezno pristaniško inšpekcijsko poročilo Sekretariatu NAFO s kopijo Komisiji v sedmih delovnih dneh od datuma zaključka inšpekcijskega pregleda.

Člen 41

Prepoved iztovarjanja in pretovarjanja za plovila nepogodbenic

Države članice zagotovijo, da so iztovarjanja in pretovarjanja grenlandske morske plošče iz plovil nepogodbenic, ki se ukvarjajo z ribolovom v urejevalnem območju NAFO, prepovedana.

Člen 42

Spremljanje ribolovnih aktivnosti

Države članice najpozneje do 31. decembra 2005 predložijo Komisiji poročilo o izvajanju ukrepov iz členov 36 do 41, vključno s skupnim številom ribolovnih dni.

ODDELEK 6

Posebne določbe za rdečega okuna

Člen 43

Ribolov rdečega okuna

1.  Poveljnik plovila Skupnosti, ki lovi rdečega okuna v podobmočju razdelka 2 in razdelkih IF, 3K in 3M urejevalnega območja NAFO, vsak drugi ponedeljek obvesti pristojne organe države članice, pod zastavo katere pluje plovilo ali v kateri je plovilo registrirano, o količinah rdečega okuna, ulovljenega v navedenih conah v dvotedenskem obdobju, ki se je končalo preteklo nedeljo opolnoči.

Če skupni ulov doseže 50 % celotnega dovoljenega ulova, se obvestilo pripravlja tedensko vsak ponedeljek.

2.  Države članice sporočijo Komisiji vsak drugi torek do opoldne količine rdečega okuna, ki so jih ulovila plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in so registrirana na njihovem ozemlju, v podobmočju 2 in razdelkih IF, 3K in 3M urejevalnega območja NAFO v obdobju štirinajstih dni, ki se je končalo preteklo nedeljo opolnoči.

Če skupni ulov doseže 50 % celotnega dovoljenega ulova, se poročila pošiljajo tedensko.

POGLAVJE VII

POSEBNE DOLOČBE ZA PLOVILA SKUPNOSTI, KI RIBARIJO V OBMOČJU CCAMLR

ODDELEK 1

Omejitve in zahteve po informacijah o plovilu

Člen 44

Prepovedi in omejitve ulova

1.  Neposredni ribolov vrst iz Priloge XIV je prepovedan v conah in obdobjih iz navedene priloge.

2.  Za nov in raziskovalni ribolov se omejitve ulova in prilova, navedene v Prilogi XV, uporabljajo v podobmočjih iz navedene priloge.

Člen 45

Zahteve po informacijah glede plovil, ki imajo pooblastilo za ribolov v območju CCAMLR

1.  Države članice poleg zahtev po informacijah glede plovil iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 601/2004, ki imajo pooblastilo za ribolov, od 1. avgusta 2005 Komisiji glede takih plovil sporočijo naslednje:

2.  Države članice od 1. avgusta 2005, kolikor je to izvedljivo, Komisiji sporočijo tudi naslednje informacije glede plovil, ki imajo pooblastilo za ribolov v območju CCAMLR:

ODDELEK 2

Raziskovalni ribolov

Člen 46

Sodelovanje v raziskovalnem ribolovu

1.  Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Španije in so bila tam registrirana ter je bila o njih CCAMLR obveščena v skladu z določbami člena 7 Uredbe (ES) št. 601/2004, lahko sodelujejo v raziskovalnem ribolovu s parangalom na Dissostichus spp. v podobmočju FAO 88.1 in razdelkih 58.4.1, 58.4.2, 58.4.3a) izven območij nacionalne jurisdikcije ter 58.4.3b) izven območij nacionalne jurisdikcije.

2.  V razdelkih 58.4.3a) in 58.4.3b) sme ribariti le eno ribiško plovilo naenkrat.

3.  Kar zadeva podobmočje 88.1 ter razdelka 58.4.1 in 58.4.2, so skupne omejitve ulova in prilova po podobmočjih in razdelkih ter njihova razporeditev med manjše raziskovalne enote v vsakem izmed njih, navedene v Prilogi XV. Z ribolovom v kateri koli manjši raziskovalni enoti se preneha, ko sporočeni ulov doseže določeno omejitev ulova, in ribolov navedene manjše raziskovalne enote se ustavi do konca sezone.

4.  Ribolov se odvija na čim večjem geografskem in globinskem obsegu, da bi dobili informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala in se izognili preveliki koncentraciji ulova in ribolovnega napora. Vendar bo ribolov v razdelkih 58.4.1 in 58.4.2 prepovedan v globinah, manjših od 550 m.

Člen 47

Sistemi poročanja

Za ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribolovu iz člena 46, veljajo naslednji sistemi poročanja o ulovu in naporu:

Člen 48

Posebne zahteve

1.  Raziskovalni ribolov iz člena 46 se glede ukrepov, ki se uporabljajo za zmanjšanje naključne smrtnosti morskih ptic, ki se pojavlja pri ribolovu s parangalom, izvaja v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 600/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih tehničnih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju, zajetem v Konvenciji o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki  ( 29 ). Poleg teh ukrepov:

2.  Za ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribolovu v podobmočju FAO 88.1, veljajo naslednje dodatne zahteve:

Člen 49

Opredelitev izvlekov

1.  V tem oddelku izvlek zajema namestitev enega ali več parangalov na isti lokaciji. Natančen geografski položaj izvleka se določi po središčni točki parangala ali parangalov, zabeleženi v poročilih o ulovu in naporu.

2.  Da izvlek velja za raziskovalnega:

Člen 50

Raziskovalni načrti

Ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribolovu iz člena 46, izvajajo raziskovalne načrte v vsaki od manjših raziskovalnih enot, na katere so razdeljeni podobmočje FAO 88.1 in razdelki 58.4.1 in 58.4.2. Raziskovalni načrt se izvaja na naslednji način:

Člen 51

Načrti zbiranja podatkov

1.  Ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribolovu iz člena 46, izvajajo načrte zbiranja podatkov v vsaki od manjših raziskovalnih enot, na katere so razdeljeni podobmočje FAO 88.1 in razdelki 58.4.1 in 58.4.2. Načrt zbiranja podatkov vsebuje naslednje podatke:

2.  Vsi podatki iz odstavka 1 se zberejo za vsak raziskovalni izvlek; zlasti se izmerijo vse ribe v raziskovalnem izvleku do 100 rib, pri bioloških študijah pa se vzame vzorec vsaj 30 rib. Kadar se ujame več kakor 100 rib, se uporabi metoda naključnega podvzorčenja rib.

Člen 52

Program označevanja

Vsako ribiško plovilo, ki sodeluje v raziskovalnem ribolovu iz člena 46, izvede naslednji program označevanja:

Člen 53

Znanstveni opazovalci

Vsako ribiško plovilo, ki sodeluje v raziskovalnem ribolovu iz člena 46, ima na krovu ves čas ribolovnih aktivnosti v ribolovnem obdobju najmanj dva znanstvena opazovalca, eden od njiju pa je opazovalec, imenovan v skladu s programom mednarodnega znanstvenega opazovanja CCAMLR.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 54

Znanstveno spremljanje

1.  Ta uredba se ne uporablja za ribolovne aktivnosti, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, ki so odobrene ter imajo dovoljenje zadevne države članice in o katerih sta vnaprej obveščeni Komisija in država članica, v vodah katere se izvaja raziskava.

2.  Morski organizmi, ujeti za namene iz odstavka 1, se lahko prodajajo, skladiščijo, razstavljajo ali ponujajo za prodajo, pod pogojem, da:

Člen 55

Prenos podatkov

Države članice v skladu z Uredbo (EGS) št. 2847/93 pošljejo Komisiji podatke v zvezi z iztovarjanjem količine ujetih staležev v računalniško berljivi obliki z uporabo kod staležev, navedenih v vsaki tabeli staleža.

Člen 56

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Če so celotni dovoljeni ulovi na območju CCAMLR določeni za obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2005, se člen 44 uporablja od začetka zadevnih obdobij uporabe celotnih dovoljenih ulovov.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

RIBOLOVNE MOŽNOSTI, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA SKUPNOSTI V OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO OMEJITVE ULOVA, IN ZA PLOVILA IZ TRETJIH DRŽAV V VODAH ES, PO VRSTAH IN OBMOČJIH (V TONAH ŽIVE MASE, ČE NI DRUGAČE DOLOČENO)

Vse omejitve ulova, določene v tej prilogi, se obravnavajo kot kvote za namene člena 9 te uredbe in zato zanje veljajo pravila iz Uredbe (ES) št. 2847/93 ter zlasti členov 14 in 15 Uredbe.

Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Spodaj je podana korespondenčna tabela splošnih in latinskih imen za namene te uredbe:

---

PRILOGA IA

BALTSKO MORJE

Vse celotne dovoljene ulove v tem območju, razen za morsko ploščo in trsko, v podrazdelkih 25-32 sprejme IBSFC.

▼M4

▼B

---

PRILOGA IB

SKAGERRAK, KATTEGAT, SEVERNO MORJE IN ZAHODNE VODE SKUPNOSTI

Območja ICES Vb (vode ES), VI, VII, VIII, IX, X, CECAF (vode ES) in Francoska Gvajana

▼M3

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

▼B

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenem razdelku ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

Kateri koli del zgornjih kvot se lahko lovi v razdelku ICES Vb (vode ES), v podobmočjih VI, VII, XII in XIV (WHB/*5B-14).

▼M1

▼B

▼M1

▼B

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

▼M4

▼B

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

▼M3

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina in le v obdobjih od 1. januarja do 15. februarja in od 1. oktobra do 31. decembra.

▼B

Posebni pogoji:

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v spodaj navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina:

▼M3

▼B

▼M3

▼B

▼M1

▼B

▼M1

▼B

---

PRILOGA IC

SEVEROVZHODNI ATLANTSKI OCEAN IN GRENLANDIJA

Območja ICES I, II, IIIa, IV, V, XII, XIV in NAFO 0, 1 (grenlandske vode)

▼M1

▼B

▼M2

Posebni pogoji:

V mejah zgoraj omenjenih kvot se v navedenih conah ne sme uloviti več od naslednjih količin:

▼B

▼M1

▼B

▼M1

▼B

---

PRILOGA ID

SEVEROZAHODNI ATLANTSKI OCEAN

Območje NAFO

Vsi celotni dovoljeni ulovi (TAC) in povezani pogoji se sprejmejo v okviru NAFO.

▼M1

▼B

---

PRILOGA IE

IZRAZITO SELIVSKE VRSTE RIB

Vsa območja

Celotni dovoljeni ulovi v tem območju se sprejmejo v okviru mednarodnih ribiških organizacij za lov na tuna, kot sta ICCAT in IATTC.

---

PRILOGA IF

ANTARKTIKA

Območje CCAMLR

Ti celotni dovoljeni ulovi, ki jih sprejme CCAMLR, niso dodeljeni članicam CCAMLR in zato delež Skupnosti ni določen. Ulove spremlja Sekretariat CCAMLR, ki sporoča, kdaj se mora ribolov ustaviti zaradi izčrpanja celotnega dovoljenega ulova.

---

PRILOGA II

POSEBNI UKREPI ZA NERAZVRŠČENI ULOV V PODOBMOČJIH IIa (VODE ES) III, IV IN VIId

---

PRILOGA III

PREHODNI TEHNIČNI IN NADZORNI UKREPI

DEL A

BALTSKO MORJE

Oddelek 1

Ribolov trske

1.   Pogoji za nekatera orodja, dovoljena za ribolov trske v Baltskem morju

1.1.   Vlečne mreže

1.1.1.   Brez izhodnih oken

Vlečne mreže brez izhodnega okna so prepovedane.

1.1.2.   Z izhodnimi okni

Z odstopanjem od določb o posebnih selektivnih napravah iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 88/98 se uporabljajo določbe iz Dodatka 1 k tej prilogi.

1.1.3.   Pravilo o eni mreži

Kadar se uporablja vlečna mreža z izhodnimi okni, ne sme biti na krovu plovila nobene druge vrste orodja.

1.2.   Zabodne mreže

Z odstopanjem od določb Priloge IV k Uredbi (ES) št. 88/98 je najmanjša velikost očes za zabodne mreže 110 mm.

Mreže ne presegajo največje dolžine 12 km za plovila s skupno dolžino do vključno 12 m.

Mreže ne presegajo največje dolžine 24 km za plovila s skupno dolžino več kot 12 m.

Čas nastavljanja mrež ne presega 48 ur, šteto od časa, ko so mreže prvič potopljene v vodo, do časa, ko so mreže v celoti vrnjene na krov ribiškega plovila.

2.   Prilov trske v Baltskem morju

2.1.	Z odstopanjem od določb člena 3(4) Uredbe (ES) št. 88/98 se na krovu ne sme hraniti nobene podmerske trske, razen v primeru iz točke 2.2.

2.2.	Vendar z odstopanjem od določb člena 3(5) Uredbe (ES) št. 88/98 prilov trske, ujete med ribolovom sleda in papaline z očesi mreže, velikimi 32 mm ali manj, ne sme presegati 3 masnih %. Od tega prilova se na krovu ne sme hraniti več kakor 5 % podmerske trske.

2.3.	Prilov trske pri ribolovu vrst, ki niso sled ali papalina, z vlečno mrežo in danskimi potegalkami, drugačnimi od tistih iz točke 1.1.2, ne sme presegati 10 %.

3.   Minimalna velikost za trsko v Baltskem morju

Z odstopanjem od določb v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 88/98 je minimalna velikost za trsko 38 cm.

4.   Poletna prepoved za trsko v Baltskem morju

Ribolov trske je v podrazdelkih 22-24 prepovedan od 1. marca 2005 do vključno 30. aprila 2005, v podrazdelkih 25-32 pa od 1. maja do vključno 15. septembra 2005.

5.   Omejitve ribolova trske v Baltskem morju

Prepovedano je izvajati kakršne koli ribolovne aktivnosti v območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

Območje 1:

Območje 2:

Območje 3:

6.   Začasni in dodatni pogoji za spremljanje, inšpekcijo in nadzorovanje v zvezi z obnovo staležev trske v Baltskem morju

6.1.   Splošne določbe

6.1.1.

Program spremljanja, inšpekcije in nadzorovanja staležev trske v Baltskem morju je sestavljen iz naslednjih komponent: Posebni pogoji za ribolov trske v Baltskem morju Nacionalni kontrolni akcijski programi, ki jih bodo pripravile Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska Dodatni ukrepi za spremljanje, nadzorovanje in inšpekcijo Skupno nadzorovanje in izmenjava inšpektorjev

6.1.2.

Nacionalni kontrolni akcijski program za staleže trske se lahko na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice revidira.

6.2.   Posebni pogoji za ribolov trske v Baltskem morju

6.2.1.

Vsa plovila skupne dolžine 8 metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo katerokoli orodje, dovoljeno za ribolov trske v Baltskem morju, morajo imeti posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju.

6.2.2.

Vsaka država članica sestavi seznam plovil, ki imajo posebno ribolovno karto za ribolov trske v Baltskem morju.

6.2.3.

Poveljnik ribiškega plovila ali njegov zastopnik, ki mu je država članica izdala posebno ribolovno karto za ribolov trske v Baltskem morju, izpolnjuje pogoje iz Dodatka 2.

6.3.   Nacionalni kontrolni akcijski programi

6.3.1.

Vsaka zadevna država članica pripravi svoj nacionalni kontrolni akcijski program za Baltsko morje.

6.3.2.

Komisija v letu 2005 najmanj enkrat skliče zasedanje Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da oceni skladnost z nacionalnim kontrolnim akcijskim programom za staleže trske v Baltskem morju in ovrednoti njihove rezultate.

6.4.   Spremljanje, inšpekcija in nadzorovanje, ki jih bodo sprejele države članice

6.4.1.

Vsaka zadevna država članica pošlje Komisiji v 30 dneh od začetka veljavnosti te uredbe seznam določenih pristanišč in nacionalni kontrolni program iz točke 6.3.1. in izvedbeni načrt. Komisija pošlje te podatke vsem zadevnim državam članicam.

6.4.2.

Ne glede na člen 6(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljniki ribiških plovil Skupnosti, ki imajo posebno ribolovno karto za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s točko 6.2.1., vodijo ladijski dnevnik, kamor vpisujejo svoje aktivnosti v skladu z določbami iz člena 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

6.4.3.

Z odstopanjem od člena 5 Uredbe (EGS) št. 2807/83 je dovoljena meja odstopanja v ocenjeni količini rib, ki so obdržane na krovu plovila (v kilogramih) in za katere velja celotni dovoljeni ulov, 8 %.

6.4.4.

Za trsko, ki se iztovarja v določenem pristanišču, se stehtajo reprezentativni vzorci, ki znašajo vsaj 20 % iztovora, v navzočnosti pooblaščenih kontrolorjev držav članic, preden je prvič dana v promet in prodana. V ta namen države članice v enem mesecu od datuma začetka veljavnosti te uredbe predložijo Komisiji podrobne podatke o uporabljenem načinu vzorčenja.

6.4.5.

Ne glede na člen 19a 1a) Uredbe (EGS) št. 2847/93 veljajo členi 19e, 19f, 19g, 19h in 19i te uredbe za plovila Skupnosti, ki imajo posebno ribolovno karto za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s točko 6.2.1.

6.4.6.

V skladu z določbami člena 13 Uredbe (ES) št. 2244/2003 države članice zagotovijo, da se podatki VMS, ki jih plovila s posebnim dovoljenjem za ribolov trske v Baltskem morju podajo na podlagi člena 8, člena 10(1) in člena 11(1) te uredbe, uporabijo za: (a) evidentiranje vseh vstopov v pristanišče in izstopov iz pristanišča v računalniško berljivi obliki; (b) evidentiranje vseh vstopov in izstopov iz območij v Blatskem morju, zaprtih za ribolov trske.

6.4.7.

Države članice lahko izvajajo nadomestne kontrolne ukrepe, da zagotovijo skladnost z obveznostmi poročanja iz točke 6.4.5, ki so tako učinkoviti in transparentni kot te obveznosti poročanja. Takšni nadomestni ukrepi se sporočijo Komisiji, preden se pričnejo izvajati.

6.4.8.

Z odstopanjem od člena 13 Uredbe (EGS) št. 2847/93 se količini trske, večji od 50 kg, ki se prepelje na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza, priloži kopijo ene od deklaracij, predvidenih v členu 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93, ki se nanaša na količino teh prepeljanih vrst. Izjema, predvidena v členu 13(4)(b) Uredbe (EGS) št. 2847/93, se ne uporablja.

6.4.9.

Z odstopanjem od člena 34(c)(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko poseben program spremljanja trske v Baltskem morju traja več kakor dve leti od datuma začetka njegove veljavnosti.

6.5.   Skupno nadzorovanje in izmenjava inšpektorjev

6.5.1.

Zadevne države članice izvajajo skupne inšpekcijske in nadzorne preglede ter v ta namen uvedejo skupne operativne postopke, ki ustrezajo njihovim nadzornim vozilom.

6.5.2.

Zaradi potrebe po usklajevanju skupnega programa inšpekcije in nadzorovanja predsedstvo skliče zasedanje pristojnih nacionalnih inšpekcijskih organov v 30 dneh od začetka veljavnosti te uredbe.

6.5.3.

Zadevne države članice zagotovijo, da so inšpektorje iz drugih zadevnih držav članic povabljeni k sodelovanju vsaj pri njihovih skupnih inšpekcijskih pregledih.

6.5.4.

Inšpektorji Komisije lahko sodelujejo pri teh izmenjavah in skupnih inšpekcijah.

Oddelek 2

Riški zaliv

7.   Posebne določbe za Riški zaliv

7.1.   Posebna ribolovna karta

7.1.1.

Za izvajanje ribolovnih aktivnosti v Riškem zalivu morajo imeti plovila posebno ribolovno karto, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94.

7.1.2.

Države članice zagotovijo, da se plovila, ki jim je bilo izdana posebna ribolovna karta iz odstavka 1, vključijo na seznam, kjer sta navedena njihovo ime in interna registrska številka, ki ga vsaka država članica dostavi Komisiji. Plovila, vključena na ta seznam, izpolnjujejo naslednje pogoje: (a) skupna moč motorja (kW) plovil na tem seznamu ne sme presegati tiste, ki jo je imela vsaka država članica v Riškem zalivu v letih 2000–2001; (b) moč motorja plovila ne sme nikoli presegati 221 kilovatov (kW).

7.2.   Zamenjava plovil ali motorjev

7.2.1.

Vsako posamezno plovilo na seznamu iz točke 7.1.2 se lahko zamenja z drugim plovilom ali plovili, pod pogojem, da: (a) taka zamenjava ne vodi v povečanje skupne moči motorja iz točke 7.1.2(a) zadevne države članice in (b) moč motorja katerega koli nadomestnega plovila nikoli ne preseže 221 kW.

7.2.2.

Motor katerega koli plovila s seznama iz točke 7.1.2 se lahko zamenja, pod pogojem, da: (a) zamenjava motorja nikoli ne vodi v prekoračitev moči motorja plovila 221 kW in (b) moč nadomestnega motorja ni taka, da bi zamenjava povzročila povečanje skupne moči motorja iz točke 7.1.2(a) zadevne države članice.

DEL B

SKAGERRAK IN KATTEGAT

8.   Tehnični ohranitveni ukrepi v Skagerraku in Kattegatu

Z odstopanjem od določb iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/98 se uporabljajo določbe iz Dodatka 3 k tej prilogi.

DEL C

PODOBMOČJA ICES I DO VII

▼M3

9.   Postopki iztovarjanja in tehtanja za sled, skušo in šura

9.1   Področje uporabe

9.2   Določena pristanišča

9.3   Vstop v pristanišče

9.4   Raztovarjanje

9.5   Ladijski dnevnik

9.6   Tehtanje svežih rib

9.7   Tehtanje svežih rib po prevozu

9.8   Račun

9.9   Tehtanje zamrznjenih rib

9.10   Naprave za tehtanje

9.11   Dostop pristojnih organov

Pristojni organi imajo ves čas neomejen dostop do sistema tehtanja, dnevnikov tehtanja, pisnih izjav in vseh prostorov, kjer se predelujejo in hranijo ribe.

9.12   Navzkrižni pregledi

9.13   Celoten inšpekcijski pregled

▼B

10.   Ribolov sleda v območju IIa (vode ES)

Od 1. januarja do 28. februarja in od 16. maja do 31. decembra je sled, ki je ulovljen v razdelku IIa (vode ES), prepovedano iztovarjati ali obdržati na krovu.

11.   Pogoji za iztovarjanje sleda v industrijske namene

Z odstopanjem od določb člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1434/98 se uporabljajo naslednje določbe:

Sleda, ujetega izven podobmočij ICES III in IV z mrežami, katerih najmanjša velikost očesa je manjša od 32 mm, se ne sme obdržati na krovu ali iztovoriti, razen če je sled pomešan z drugimi vrstami, ulovi niso razvrščeni in sled ne presega 10 masnih % skupne mase sleda in drugih vrst.

12.   Omejitve ribolova trske

13.   Zaprtje območja za ribolov prave peščenke

Pravo peščenko je prepovedano iztovarjati ali hraniti na krovu, če je ujeta v geografskem območju, ki je omejeno z vzhodno obalo Anglije in Škotske ter z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih:

Kljub temu pa je dovoljen omejen ribolov zaradi spremljanja staleža prave peščenke v območju in učinkov zaprtja.

14.   Vahnja v Rockallskem ravniku

Vse oblike ribolova razen ribolova s parangalom so v celoti prepovedane v območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih:

15.   Tehnični ohranitveni ukrepi v Irskem morju

Tehnični ohranitveni ukrepi iz členov 2, 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 254/2002 z dne 12. februarja 2002 o določitvi ukrepov za obnovo staleža trske v Irskem morju (razdelek ICES VIIa) za leto 2002 ( 32 ) se začasno uporabljajo v letu 2005.

DEL D

PODOBMOČJA ICES VIII, IX IN X

16.   Prepoved ribolova z vlečno mrežo v vodah okoli Azorov, Kanarskih otokov in Madeire

Plovilom je prepovedano uporabljati kakršne koli pridnene ali podobne vlečne mreže, ki so med ribolovom v stiku z morskim dnom v vodah, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo držav članic, in sicer v območjih, omejenih s črto, ki združuje naslednje koordinate:

DEL E

SREDOZEMSKO MORJE

17.   Tehnični ohranitveni ukrepi v Sredozemskem morju

Ribolov, ki se trenutno izvaja v okviru odstopanj, predvidenih v členu 3(1) in (1a) ter členu 6(1) in (1a) Uredbe (ES) št. 1626/94, se lahko začasno nadaljuje v letu 2005.

DEL F

VZHODNI TIHI OCEAN

18.   Zaporne plavarice v vzhodnem Tihem oceanu (urejevalno območje Medameriške komisije za tropske tune (IATTC))

Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan bodisi od 1. avgusta do 11. septembra 2005 bodisi od 20. novembra do 31. decembra 2005 v območju, opredeljenem z naslednjimi mejami:

Vse zadevne države članice morajo do 1. julija 2005 obvestiti Komisijo o izbranem obdobju prepovedi. Vsa plovila zadevnih držav članic, opremljena z zaporno plavarico, morajo znotraj opredeljenega območja v izbranem obdobju spoštovati prepoved ribolova z zaporno plavarico.

Na datum začetka veljavnosti te uredbe plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna v urejevalnem območju Medameriške komisije za tropske tune, obdržijo na krovu in kasneje iztovorijo ves ulov veleokega, črtastega in rumenoplavutega tuna, razen rib, ki štejejo za neprimerne za prehrano ljudi zaradi razlogov, ki niso velikost. Izvzet je edino končni del potovanja, ko na plovilu morda ni več dovolj prostora za shranitev tuna, ujetega na istem potovanju.

Plovila z zaporno plavarico takoj izpustijo vse morske želve, morske pse, jadrovnice, raže, delfinke in druge neciljne vrste, če je mogoče, nepoškodovane. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogoča hiter in varen izpust takih živali.

Za morske želve, ki se ujamejo v obkroževalno ali zapletno mrežo, se uporabljajo naslednji ukrepi:

DEL G

VZHODNI ATLANTIK IN SREDOZEMSKO MORJE

19.   Minimalna velikost za tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju

Z odstopanjem od določb v členu 6 in Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 973/2001 je minimalna velikost za tuna v Sredozemskem morju 10 kg ali 80 cm.

Z odstopanjem od določb člena 7(1) Uredbe (ES) št. 973/2001 ni meje odstopanja za tune, ulovljene v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

20.   Minimalna velikost za veleokega tuna

Z odstopanjem od določb člena 6 in Priloge IV k Uredbi (ES) št. 973/2001 minimalna velikost za veleokega tuna ne velja več.

21.   Omejitve glede uporabe določenih vrst plovil in orodij

22.   Ukrepi glede športnih in rekreacijskih ribolovnih aktivnosti v Sredozemskem morju

23.   Načrt vzorčenja za tuna

Z odstopanjem od določb člena 5a Uredbe (ES) št. 973/2001 morajo vse države članice pripraviti program vzorčenja za oceno števila rib v posamezni velikostni skupini; to zahteva predvsem vzorčenje velikosti v kletkah na enem vzorcu (= 100 primerkov) za vsakih 100 ton žive ribe. Vzorec velikosti bo zbran med ribolovom ( 33 ) v ribogojnicah v skladu z metodologijo ICCAT za poročevalno Nalogo II. Vzorčenje mora biti izvedeno v vsakem ribolovu v vseh kletkah. Podatki o vzorčenju, izvedenem v preteklem letu, morajo biti posredovani ICCAT do 31. julija naslednje leto.

24.   Začasni ukrepi za zaščito občutljivih globomorskih habitatov

Prepovedan je ribolov s pridnenimi mrežami ali mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in parangali, na območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

Hecate Seamounts:

Faraday Seamounts:

Del Reykjanes Ridge:

Altair Seamounts:

Antialtair Seamounts:

DEL H

GLOBOKOMORSKE VRSTE

Z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 2347/2002 se v letu 2005 uporabljajo naslednje določbe:

Države članice morajo zagotoviti, da imajo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo ter so registrirana na njihovem ozemlju in v koledarskem letu ulovijo in na krovu zadržujejo več kot 10 ton globokomorskih vrst in grendlandske morske plošče, dovoljenje za globokomorski ribolov.

Vendar pa je prepovedano loviti in zadrževati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati globokomorske vrste in grendlandsko morsko ploščo v skupnih količinah, večjih od 100 kg na posameznem potovanju, če zadevno plovilo nima dovoljenja za globokomorski ribolov.

▼M3

DEL I

SEVERO-VZHODNI ATLANTIK

Plovila, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom

Plovila, ki jih je Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) uvrstila na seznam plovil, za katera je potrjeno, da so se ukvarjala z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom (plovila NNN), so našteta v Dodatku 5. Za ta plovila se uporabijo naslednji ukrepi:

Komisija dopolni seznam v skladu s seznamom NEAFC, takoj ko sprejme NEAFC nov seznam.

▼M4

DEL J

CECAF

Najmanjša velikost hobotnic (Octopus vulgaris) iz morskih vod pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav in v območju CECAF je 450 g (brez drobovja). Hobotnic pod velikostjo manj kot 450 g (brez drobovja) ni dovoljeno shranjevati na krovu ali pretovarjati, iztovarjati, prevažati, shranjevati, prikazovati ali ponujati za prodajo, ampak jih je treba takoj vrniti v morje.

▼B

---

Dodatek 1 k Prilogi III

Specifikacije zgornjega okna vreče „BACOMA“

Specifikacija 110 milimetrskega kvadratnega okna, merjeno na notranjem premeru odprtine, v vreči z očesi, velikimi 105 mm ali več, v vlečnih mrežah (kočah), danskih potegalkah ali podobnih vlečnih mrežah.

Okno je pravokotni predel mreže v vreči. Okno je eno. Okna ne smejo na noben način ovirati ne notranji ne zunanji dodatki.

Velikost vreče, priključka in zadnjega dela vlečne mreže

Vreča je zgrajena iz dveh ploskev enake velikosti, ki sta združeni po enem robu na vsaki strani.

Na krovu je prepovedano imeti mrežo, ki ima več kakor 100 odprtih rombastih očes na katerem koli delu oboda vreče, razen na stičiščih in robovih.

Število odprtih rombastih očes razen tistih na robovih ne sme biti na nobeni točki oboda priključka ali podaljška manjše ali večje od največjega števila očes na obodu sprednjega dela vreče v ožjem pomenu besede in na zadnjem delu zoženega predela vlečne mreže brez očes na robovih (slika 1).

Lokacija okna

Okno se vstavi v zgornjo ploskev vreče. Okno se končuje največ 4 očesa od vrvi za zavezovanje vreče, vključno z ročno spleteno vrsto očes, skozi katere je potegnjena vrv za zavezovanje vreče (slika 2).

Velikost okna

Širina okna, izražena v številu očesnih prečk, je enaka številu odprtih rombastih očes v zgornji ploskvi deljeno z dva. Po potrebi je lahko dovoljeno, da se ohrani najmanj 20 % števila odprtih rombastih očes v zgornji ploskvi, enakomerno porazdeljenih na obe strani okenske ploskve (slika 3).

Dolžina okna je najmanj 3,5 metra.

Mrežni material okna

Očesa imajo odprtino najmanj 110 milimetrov. Očesa so kvadratna, se pravi na vseh štirih straneh mrežnega materiala okna so prerezane vse prečke. Mrežni material je nameščen tako, da tečejo prečke vzporedno in pravokotno na dolžino vreče. Mrežni material je brezvozelni pleteni enonitni ali mrežni material s podobnimi dokazanimi izbranimi lastnostmi. Premer posamezne preje je najmanj 4,9 milimetra.

Druge specifikacije

Specifikacije za nameščanje so opredeljene na slikah 4a, 4b in 4c. Dolžina dvižnega jermena ne sme biti krajša od 4 m.

Slika 1

Vlečno orodje se lahko glede na obliko in funkcijo razdeli v tri različne predele.

Telo vlečne mreže je vedno zoženi predel, pogosto dolg od 10 do 40 m. Priključek je nezoženi del, navadno izdelan iz enega ali dveh kosov mreže, dolgih 49,5 očes, ki omogočajo povečanje dolžine za 6 do 12 m. Vreča je prav tako nezoženi predel, pogosto narejen iz dvojne niti zaradi boljše odpornosti pred hudo obrabo. Dolžina vreče je pogosto 49,5 očes, to je približno 6 metrov, čeprav obstajajo krajše vreče (od 2 do 4 m) za manjša plovila. Del pod dvižnim jermenom se imenuje dvižna vreča.

Slika 2

Razdalja med okensko ploskvijo in vrvjo za zavezovanje vreče je 4 očesa. V zgornji ploskvi je 3,5 rombastih očes in ena 0,5 očesa globoka ročno spletena vrsta za vrv za zavezovanje vreče.

Slika 3

Dvajset odstotkov rombastih očes v zgornji ploskvi vzdolž pravokotne vrste, ki teče od enega do drugega roba, se lahko ohrani. Na primer (kakor na sliki 3), če je bila zgornja ploskev široka 30 odprtih očes, je 20 % od tega 6 očes. Nato se po tri odprta očesa razdelijo na obe strani okenske ploskve. Tako dobimo širino okenske ploskve 12 očesnih prečk (30 – 6 = 24 rombastih očes deljeno z dva je 12 očesnih prečk).

Slika 4a

Spodnja ploskev

Prikaz zgradbe spodnje ploskve, narejene iz mrežnega materiala globine 49,5 očes.

Slika 4b

Zgornja ploskev

(brez rombastih očes med robom in ploskvijo s kvadratastimi mrežnimi očesi)

Zgradba zgornje ploskve, velikost in položaj okenske ploskve v primeru, ko teče izhodna plošča od roba do roba

Slika 4c

Zgornja ploskev

(z rombastimi očesi med robom in ploskvijo s kvadratastimi mrežnimi očesi)

Zgradba zgornje ploskve v primeru, ko se ohrani 20 % rombastih očes in se jih enakomerno porazdeli na obe strani okna

---

Dodatek 2 k Prilogi III

Posebni pogoji za ribolov trske v Baltskem morju

---

Dodatek 3 k Prilogi III

Vlečna orodja: Skagerrak in Kattegat

Razpon velikosti očes mreže, ciljne vrste in potrebni odstotki ulova, ki veljajo za uporabo enotnega razpona velikosti očesa

---

Dodatek 4 k Prilogi III

Zatične verige vlečne mreže za lov kozic: območje NAFO

Zatične verige so verige, vrvi ali kombinacija obeh, ki na različnih presledkih vežejo vzpenjalno vrv z ribiško vrvjo ali podporno vrvjo. Izraza „ribiška vrv“ in „podporna vrv“ sta medsebojno zamenljiva. Nekatera plovila uporabljajo le eno vrv, druga pa ribiško vrv in podporno vrv, kot kaže spodnja skica. Dolžina zatične verige se izmeri od sredine verige ali žice, ki teče skozi vzpenjalno vrv (sredina vzpenjalne vrvi), do spodnje strani ribiške vrvi.

Priložena skica prikazuje, kako izmeriti dolžino zatične verige.

▼M3

---

Dodatek 5 k Prilogi III

Seznam plovil, ki jih je NEAFC potrdil kot plovila, ki so se ukvarjala z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom

▼B

---

PRILOGA IVa

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILAV ZVEZI Z OBNOVO NEKATERIH STALEŽEV

Splošne določbe

1.	Pogoji iz te priloge se uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti skupne dolžine 10 metrov ali več.

2.

V tej prilogi se uporabljajo naslednja geografska območja: Kattegat (razdelek ICES IIIa jug), Skagerrak in Severno morje, (razdelki ICES IVa, b, c, IIIa sever in IIa ES), zahod Škotske (razdelek ICES VIa), vzhodni Rokavski preliv (razdelek ICES VIId), Irsko morje (razdelek ICES VIIa). Za plovila, sporočena Komisiji kot opremljena z ustreznimi sistemi za spremljanje plovil v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 2244/2003, se uporablja naslednja opredelitev za območje zahoda Škotske: razdelek ICES VIa brez tistega dela, ki leži zahodno od črte, ki se združuje z ravnimi črtami v naslednjih zemljepisnih koordinatah: 60°00′S, 04°00′Z 59°45′S, 05°00′Z 59°30′S, 06°00′Z 59°00′S, 07°00′Z 58°30′S, 08°00′Z 58°00′S, 08°00′Z 58°00′S, 08°30′Z 56°00′S, 08°30′Z 56°00′S, 09°00′Z 55°00′S, 09°00′Z 55°00′S, 10°00′Z 54°30′S, 10°00′Z.

3.

V tej prilogi je dan navzočnosti v določenem območju in odsotnosti iz pristanišča: (a) 24-urno obdobje od 00:00 koledarskega dne do 24:00 istega koledarskega dne ali kateri koli del takega obdobja, v katerem je plovilo navzoče na območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča ali (b) katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur, zabeleženo v ladijskem dnevniku ES, v katerem je plovilo navzoče v območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča ali kateri koli del katerega koli takega obdobja. Država članica, ki želi uporabiti opredelitev dneva navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča iz točke (b), do 1. februarja 2005 obvesti Komisijo o sredstvih za spremljanje aktivnosti plovila, da zagotovi skladnost s pogoji, določenimi v točki (b).

4.

V tej prilogi se uporabljajo naslednje skupine ribolovnega orodja: (a) pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobno vlečno orodje z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 100 mm, razen vlečnih mrež z gredjo, za vsa območja z izjemo Kattegata in Skagerraka, kjer je velikost mrežnega očesa enaka ali večja od 90 mm; (b) vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako 80 mm ali večjo; (c) mirujoče pridnene mreže, vključno z zabodnimi mrežami, trislojnimi mrežami in zapletnimi mrežami; (d) pridneni parangali; (e) pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobno vlečno orodje z velikostjo mrežnega očesa med 70 mm in 99 mm razen vlečnih mrež z gredjo z velikostjo očesa od 80 do 99 mm za vsa območja, razen Kattegata in Skagerraka, kjer je velikost mrežnega očesa med 70 mm in 89 mm; (f) pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobno vlečno orodje z velikostjo mrežnega očesa med 16 mm in 31 mm razen vlečnih mrež z gredjo.

Ribolovni napor

5.	Vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti, navzoča območju in odsotna iz pristanišča največ tako število dni, kakor je določeno v točki 6, če imajo na krovu ribolovno orodje, navedeno v točki 4.

6.

(a) Največje število dni v katerem koli koledarskem mesecu, ko je plovilo lahko navzoče v določenem območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu eno od ribolovnih orodij iz točke 4, je prikazano v tabeli I. Dan odsotnosti iz pristanišča in navzočnosti na območju, določenem v točki 2 te priloge, se všteva tudi v skupno število dni, ko je na območju, določenem v točki 2 Priloge IVc, plovilom z enako vrsto orodij dovoljeno izvajati aktivnosti. Če plovilo na ribolovnem potovanju prečka mejo med dvema območjema, se dan pripiše tistemu območju, na katerem je bilo tisti dan plovilo navzoče večino časa. Tabela I — Največje število dni navzočnosti na določenem območju in odsotnostiiz pristanišča glede na ribolovno orodje Območje iz točke 2: Skupina ribolovnih orodij iz točke: 4a 4b 4c 4d 4e 4f Kattegat, Severno morje in Skagerrak, vzhodni Rokavski preliv, zahod Škotske in Irsko morje 9 13 13 16 21 19 Vendar pa je največje število dni v katerem koli koledarskem mesecu, ko je plovilo lahko navzoče na kateremkoli podobmočju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu eno od ribolovnih orodij iz točke 4(a): (i) zahod Škotske: 8; (ii) Irsko morje 10. (b) Država članica lahko združi dneve navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča v tabeli I v okviru obdobij upravljanja do enajst koledarskih mesecev. (c) Dodatno število dni, ko sme biti plovilo navzoče v območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu orodje iz točke 4, lahko Komisija dodeli državam članicam na podlagi trajnih ukinitev ribolovnih aktivnosti, do katerih pride od 1. januarja 2002 dalje v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju ( 34 ). Dodatno število dni, dodeljenih plovilom iz določene kategorije orodja, je v neposrednem sorazmerju z ribolodnim naporom, porabljenim v letu 2001, pri umaknjenih plovilih, ki uporabljajo zadevno opremo, merjeno v kilovat-dnevih, glede na primerljiv obseg napora, ki ga porabijo vsa plovila z zadevno opremo v letu 2001. Kakršenkoli del dneva, ki nastane pri tem izračunu, se zaokroži na najbližji cel dan. Države članice, ki želijo izkoristiti te dodelitve, predložijo Komisiji zahtevek s poročili, ki navajajo podrobne podatke o zadevnih trajnih ukinitvah ribolovnih aktivnosti. Na podlagi takega zahtevka lahko Komisija spremeni število dni, opredeljenih v točki (a), za to državo članico v skladu s postopkom iz člena 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Dodatno število dni, ki jih je Komisija dodelila državi članici v letu 2004 v skladu s točko 6(c) Priloge V Uredbe (ES) št. 2287/2003, ostane dodeljeno tudi v letu 2005. (d) Države članice lahko odobrijo plovilom odstopanje od števila dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, navedenih v tabeli I, po pogojih iz tabele II. Države članice, ki želijo dodeliti te dodatne dni, sporočijo Komisiji podrobne podatke o plovilih, ki bodo uživala ugodnost, in njihove reference najmanj dva tedna pred dodeljevanjem dodatnih dni. Tabela II – Odstopanja od dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča v tabeli I in povezani pogoji Območje Orodje iz točke 4 Reference plovila za leto 2002 (1) Dni Območje, določeno v točki 2 4(a), 4(e) trske, morskega lista in morske plošče, vsake manj kot 5 % Brez omejitve dni (2) Območje, določeno v točki 2 4(a), 4(b) trske manj kot 5 % od 100 do < 120 mm do 13 ≥ 120 mm do 14 Kattegat in Severno morje 4(c) orodje z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 220 mm trske manj kot 5 % ter romba in bradavičarice več kot 5 % do 15 dni Kattegat in Skagerrak 4(a) orodje s 120 mm oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi (3) n/a 12 dni Vzhodni Rokavski preliv 4(c) trislojne mreže z velikostjo mrežnega očesa enako ali manjšo od 110 mm plovila, odsotna iz pristanišča največ 24 ur 19 dni (1)   Preverjeno v ladijskem dnevniku ES – povprečni letni iztovor žive mase. (2)   Plovilo je lahko navzoče v območju vse dni v zadevnem mesecu. (3)   Plovila, za katera velja to odstopanje, morajo biti v skladu s pogoji, določenimi v Dodatku 1 te priloge. Če je ta večja dodelitev dni dana plovilu zaradi nizkega odstotka njegovih referenc ulova nekaterih vrst, to plovilo ne sme nikoli obdržati na krovu višjega odstotka teh vrst, kakor je navedeno v tabeli II, niti na morju pretovarjati nobenih rib ►C1  na drugo plovilo. ◄ Če plovilo ne izpolni enega izmed teh dveh pogojev, takoj izgubi pravico do dodatnih dni. (e) Dodatni dan, ko sme biti plovilo navzoče v območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu orodje iz točke 4(a) z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 120mm, lahko Komisija dodeli državi članici na njeno zahtevo, pod pogojem, da je zadevna država članica razvila sistem avtomatičnega odvzema licenc v primeru kršitev. V obdobju upravljanja, ko plovilo uporablja to določbo, ne sme v nobenem primeru imeti na krovu nobenega ribolovnega orodja z velikostjo mrežnega očesa, enako ali manjšo od 120mm. (f) Zaradi zaprtja območja Irskega morja, ki je namenjeno zavarovanju rib v času drstenja, in pričakovanega zmanjšanja ribolovne umrljivosti trske, bo plovilom z ribolovnim orodjem iz skupin 4(a) in 4(b), ki lovijo v Irskem morju več kot polovico dodeljenih dni v določenem obdobju upravljanja, dodeljen dodatni dan.

7.

Poveljnik plovila ali njegov zastopnik do prvega dne vsakega obdobja upravljanja obvesti organe države članice zastave, katero orodje ali orodja namerava uporabljati v prihodnjem obdobju upravljanja. Dokler ni dano tako obvestilo, plovilo v območjih iz točke 2 ni upravičeno do ribolova z nobenim izmed orodij iz točke 4. Kadar poveljnik plovila ali njegov zastopnik da obvestilo o uporabi dveh skupin ribolovnih orodij, opredeljenih v točki 4, je skupno število dni, ki so na voljo v prihodnjem obdobju upravljanja, največ polovico vsote dni, do katerih je plovilo upravičeno za vsako orodje, zaokroženo navzdol do najbližjega celega dneva. Uporaba nobenega orodja ni dovoljena več dni, kakor je za zadevno orodje določeno v tabeli I ali v tretjem pododstavku točke 6(a) za zadevno podomočje. Možnost uporabe dveh vrst orodja je na voljo le, če ustrezajo naslednjim dodatnim načinom spremljanja: — na danem potovanju ima lahko ribiško plovilo na krovu le eno vrsto ribolovnega orodja iz točke 4; — pred vsakim potovanjem poveljnik plovila ali njegov zastopnik pošlje pristojnim organom predhodno obvestilo o vrsti ribolovnega orodja, ki bo na krovu, razen če vrsta orodja, navedena v obvestilu o zadnjem potovanja, ostane nespremenjena. — Pristojni organi izvajajo inšpekcijske preglede in nadzor na morju in v pristanišču, da preverijo izpolnjevanje obeh zgornjih zahtev. Vsako plovilo, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje teh zahtev, takoj izgubi dovoljenje za uporabo dveh skupin ribolovnega orodja. — Plovilo, ki želi združiti eno ali več orodij iz točke 4 (regulirano orodje) s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, ki ni navedeno v točki 4 (neregulirano orodje), nima pri uporabi nereguliranega orodja nobenih omejitev. Taka plovila morajo oddati predhodno obvestilo o predvideni uporabi reguliranega orodja. Če obvestila ne oddajo, na krovu ni dovoljeno imeti nobenega orodja iz točke 4. Plovila morajo imeti pooblastilo in ustrezno opremo za izvajanje nadomestnih ribolovnih aktivnosti.

8.	Plovilo, ki je navzoče na katerem od območij, opredeljenih v točki 2, in ima na krovu katero od ribolovnih orodij iz točke 4, ne more imeti hkrati na krovu katerega od drugih orodij iz točke 4.

9.

(a) Plovilo, ki v katerem koli obdobju upravljanja izkoristi število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, ostane v preostalem času obdobja upravljanja v pristanišču ali zunaj območja, navedenega v točki 2, razen če uporablja le neregulirano opremo, opisano v točki 7. (b) Plovilo lahko v katerem koli obdobju upravljanja izvaja aktivnosti, ki niso povezane z ribolovom, in se ta čas ne všteva v dneve, dodeljene po točki 6, pod pogojem, da plovilo najprej obvesti državo članico zastave o svoji nameri in naravi aktivnosti ter se za ta čas odpove svojemu ribolovnemu dovoljenju. Taka plovila v tem času ne hranijo na krovu nobenega ribolovnega orodja ali rib.

10.

(a) Država članica lahko dovoli kateremu koli ribiškemu plovilu, da prenese dneve navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, na drugo svoje plovilo za isto obdobje upravljanja in na istem območju, pod pogojem, da je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, pomnoženih z močjo njegovega motorja v kilovatih (kilovat-dnevi), enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, pomnoženih z močjo motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v evidenci ribiške flote Skupnosti. (b) Skupno število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, prenesenih na podlagi točke (a), pomnoženih z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje, kakor so reference za povprečno letno število dni plovila dajalca v območju, preverjene v ladijskem dnevniku ES v letih 2001, 2002 in 2003, pomnoženo z močjo motorja tega plovila v kilovatih. Če plovilo dajalca uporablja alternativno območje zahodne Škotske, določeno v točki 2, izračun njegovih referenc temelji na opredelitvi tega alternativnega območja. (c) Prenos dni, opisan v podtočki (a), je dovoljen samo med plovili, ki izvajajo aktivnosti z enako skupino orodja in v enakih kategorijah območja, navedenih v točki 6(a), in v istem obdobju upravljanja. Država članici lahko dovoli prenos dni, če je plovilo dajalca z dovoljenjem začasno prenehalo s svojo aktivnostjo brez javne pomoči. (d) Prenos dni s plovil, ki uživajo ugodnost dodelitve iz točk 6(d) in 7, ni dovoljen. (e) Na zahtevo Komisije države članice predložijo poročila o opravljenih prenosih.

11.

Plovilu brez referenc o ribolovu v enem od območij iz točke 2 je dovoljeno prečkati ta območja pod pogojem, da najprej obvesti organe o svoji nameri, da bo to storilo. Medtem ko je plovilo na katerem koli od območij iz točke 2, mora biti vse ribolovno orodje, ki je na krovu, zvezano in pospravljeno v skladu s pogoji iz člena 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

12.

Država članica ne dovoli ribolova z orodjem iz točke 4 v nobenem območju iz točke 2 nobenemu plovilu, ki nima referenc o taki ribolovni aktivnosti v letih 2001, 2002, 2003 ali 2004 v tem območju, razen če zagotovi, da je na zadevnem območju preprečen ribolov enakovredne zmogljivosti, merjeno v kilovatih. Plovilo z referencami o uporabi orodja iz točke 4 pa lahko uporabi drugo orodje iz točke 4, če je število dni, dodeljeno temu novemu orodju, enako ali večje od števila dni, dodeljenega prvotnemu orodju.

13.

Država članica v dodeljeno število dni iz te priloge nobenemu izmed svojih plovil ne všteva dni, ko je bilo plovilo odsotno iz pristanišča in zaradi nudenja nujne pomoči drugemu plovilu ni moglo izvajati ribolovnih aktivnosti, niti dni, ko je bilo plovilo odsotno iz pristanišča in zaradi prevoza ranjenega člana posadke v nujno zdravstveno oskrbo ni moglo izvajati ribolovnih aktivnosti. Država članica v roku enega meseca po sprejetju odločitev na tej podlagi Komisiji posreduje pojasnilo in ustrezne dokaze o nujni pomoči, ki jih predložijo pristojni organi.

Obveznosti poročanja

14.

Države članice za vsako koledarsko leto na podlagi informacij za upravljanje ribolovnih dni odsotnosti iz pristanišča in navzočnosti v območjih iz te priloge v roku enega meseca od izteka koledarskega leta posredujejo Komisiji informacije o opravljenem naporu plovil z različnimi vrstami orodij v območjih, ki jih zajema ta priloga, kot prikazuje tabela IV.

15.

Države članice pošljejo Komisiji podatke iz točke 14 v obliki razpredelnice na ustrezen poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Tabela IV — Oblika poročila Država CFR Zunanja oznaka Ribolovno območje Trajanje obdobja upravljanja Naznanjena vrsta orodja/orodij Št. dni, ko je uporaba orodja/orodij dovoljena Št. izkoriščenih dni z orodjem vrste 1 Št. izkoriščenih dni z orodjem vrste 2 Prenosi dni (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) Tabela V — Oblika podatkov Ime cone Največje št. znakov/števk Opredelitev in opombe (1) Država 3 Država članica (tričrkovna koda ISO), v kateri je na podlagi Uredbe (ES) št. 2371/2002 plovilo registrirano za ribolov. Vedno država poročevalka. (2) CFR 12 (registrska številka ladjevja Skupnosti). Unique identification number of a fishing vessel. Država članica (tričrkovna koda ISO), ki ji sledi razpoznavni niz devetih znakov. Če ima razpoznavni niz manj kot devet znakov, se na levo stran pripišejo dodatne ničle. (3) Zunanja oznaka 14 Na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1381/87. (4) Območje 1 ►C1  Označite, ali je plovilo ribarilo v območju iz točke 2 te priloge. ◄ (5) Trajanje obdobja upravljanja 2 ►C1  Navedba od 1-11 za dolžino posameznega obdobja upravljanja, dodeljenega zadevnemu plovilu. Ločena obdobja upravljanja, v katerih je bila v skladu s točko 7 te priloge naznanjena ista skupina orodij ali kombinacija skupin orodij, se lahko združijo. ◄ (6) Naznanjena vrsta orodja/orodij 2 ►C1  Navedba od 4(a) do 4(f) za vrste orodja, naznanjene v skladu s točko 4 te priloge. ◄ (7) Št. dni, ko je uporaba orodja/ orodij dovoljena 3 Število dni, ko je v skladu s to prilogo plovilo upravičeno do uporabe naznanjenega orodja in dodeljenega trajanja obdobja upravljanja. (8) Št. izkoriščenih dni z vrsto orodja št.1 3 Število dni, ki jih je plovilo v skladu s to prilogo dejansko preživelo izven pristanišča in v območju in je uporabljalo orodja vrste 1. (9) Št. izkoriščenih dni z vrsto orodja št.2 3 Število dni, ki jih je plovilo v skladu s to prilogo dejansko preživelo izven pristanišča in v območju in je uporabljalo orodje vrste 2. (10) Prenosi dni 3 Prenesene dni označite „– število prenesenih dni“ , prejete dni pa „+ število prenesenih dni“

---

Dodatek 1 – k Prilogi IVa

---

PRILOGA IVb

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA V ZVEZI Z OBNOVO NEKATERIH STALEŽEV JUŽNEGA OSLIČA IN ŠKAMPA

Splošne določbe

1.	Pogoji iz te priloge se uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti skupne dolžine 10 metrov ali več.

2.	V tej prilogi se uporabljajo naslednja geografska območja: Iberski polotok, atlantska obala (razdelka ICES VIIIc in IXa), razen Cadiškega zaliva

3.

V tej prilogi je dan navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča: (a) 24-urno obdobje od 00:00 koledarskega dne do 24:00 istega koledarskega dne ali kateri koli del takega obdobja, v katerem je plovilo navzoče na območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča ali (b) katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur, zabeleženo v ladijskem dnevniku ES, v katerem je plovilo navzoče na območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča ali kateri koli del katerega koli takega obdobja. Država članica, ki želi uporabiti opredelitev dneva navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča iz točke (b), do 1. februarja 2005 obvesti Komisijo o sredstvih za spremljanje aktivnosti plovila, da zagotovi skladnost s pogoji, določenimi v točki (b).

4.

V tej prilogi se uporabljajo naslednje skupine ribolovnega orodja: (a) pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa >55 mm; (b) pridneni parangali; (c) zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa >60 mm; (d) zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa enako 80 mm ali večjo; (e) vlečna mreža z velikostjo mrežnega očesa med 31 mm in 54 mm.

Ribolovni napor

5.	Vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti, navzoča v območju in odsotna iz pristanišča največ tako število dni, kakor je določeno v točki 6, če imajo na krovu ribolovno orodje, navedeno v točki 4.

6.

(a) Največje število dni v katerem koli koledarskem mesecu, ko je plovilo lahko navzoče v območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu eno od ribolovnih orodij iz točke 4, je prikazano v tabeli I. Tabela I — Največje število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča glede na ribolovno orodje Območje iz točke: Skupina ribolovnih orodij iz točke: 4a 4b 4c 4d 4e 4f 2.  Iberski polotok, atlantska obala (razdelka ICES VIIIc in IXa) 22 22 22 22 22 22 (b) Država članica lahko združi dneve navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča v tabeli I v okviru obdobij upravljanja do enajst koledarskih mesecev. (c) Dodatno število dni, ko sme biti plovilo navzoče v območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu orodje iz točke 4, lahko Komisija dodeli državam članicam na podlagi stalnih prekinitev ribolovnih aktivnosti, ki potekajo od 1. januarja 2004 v skladu s členom 7 uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999. Upoštevana so lahko tudi vsa plovila, za katera je razvidno, da so bila dokončno umaknjena s področja, določenega v točki 2. Dodatno število dni, dodeljeno plovilom v določenih kategorijah orodja, je v neposrednem sorazmerju z ribolovnim naporom v letu 2003, merjenim v kilovat-dnevih, pri umaknjenih plovilih, ki uporabljajo zadevna orodja, glede na primerljiv obseg napora vseh plovil, ki so uporabljala ta orodja v letu 2003. Vsak del dneva se v tem izračunu zaokroži na najbližji cel dan. Države članice, ki želijo izkoristiti te dodelitve, predložijo Komisiji zahtevek s poročili, ki navajajo podrobne podatke o stalnih prekinitvah zadevnih ribolovnih aktivnosti. Na podlagi takega zahtevka lahko Komisija spremeni število dni, opredeljenih v točki (a), za to državo članico v skladu s postopkom iz člena 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002. (d) Države članice lahko odobrijo plovilom odstopanje od števila dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, navedenih v tabeli I, po pogojih iz tabele II. Države članice, ki želijo dodeliti te dodatne dni, sporočijo Komisiji podrobne podatke o plovilih, ki bodo uživala ugodnost, in njihove reference najmanj dva tedna pred dodeljevanjem dodatnih dni. Tabela II — Odstopanja od dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča v tabeli I in povezani pogoji Območje iz točke 2 Orodje iz točke 4 Reference plovila za leto 2001, 2002 in 2003 (1) Dnevi 2 4(a) do 4(f) manj kot 5 ton osliča v vseh letih brez omejitve dni (2) (1)   Preverjeno v ladijskem dnevniku ES - povprečni letni iztovor žive mase. (2)   Plovilo je lahko navzoče v območju vse dni v zadevnem mesecu. Če je ta večja dodelitev dni dana plovilu zaradi nizkih referenc ulova osliča, to plovilo ne sme iztovarjati več kot 5 ton žive mase osliča in ne sme na morju pretovarjati nobenih rib na druga plovila. Če plovilo ne izpolni kateregakoli od obeh pogojev, to plovilo takoj izgubi pravico do dodatnih dni.

7.

Poveljnik plovila ali njegov zastopnik do prvega dne vsakega obdobja upravljanja obvesti organe države članice zastave, katero orodje ali orodja namerava uporabljati v prihodnjem obdobju upravljanja. Dokler ni dano tako obvestilo, plovilo v območju iz točke 2 ni upravičeno do ribolova z nobenim izmed orodij iz točke 4. Plovilo, ki želi združiti eno ali več orodij iz točke 4 (regulirano orodje) s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, ki ni navedeno v točki 4 (neregulirano orodje), nima pri uporabi nereguliranega orodja nobenih omejitev. Taka plovila morajo oddati predhodno obvestilo o predvideni uporabi reguliranega orodja. Če obvestila ne oddajo, na krovu ni dovoljeno imeti nobenega orodja iz točke 4. Plovila morajo imeti pooblastilo in ustrezno opremo za izvajanje nadomestnih ribolovnih aktivnosti.

8.

(a) Plovilo, ki v katerem koli obdobju upravljanja izkoristi število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, ostane v preostalem času obdobja upravljanja v pristanišču ali zunaj območja, navedenega v točki 2, razen če uporablja le neregulirano opremo, opisano v točki 7. (b) Plovilo lahko v katerem koli obdobju upravljanja izvaja aktivnosti, ki niso povezane z ribolovom, in se ta čas ne všteva v dneve, dodeljene po točki 6, pod pogojem, da plovilo najprej obvesti državo članico zastave o svoji nameri in naravi aktivnosti ter se za ta čas odpove svojemu ribolovnemu dovoljenju. Taka plovila v tem času ne hranijo na krovu nobenega ribolovnega orodja ali rib.

9.

(a) Država članica lahko dovoli kateremu koli ribiškemu plovilu, da prenese dneve navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, na drugo svoje plovilo za isto obdobje upravljanja in na območju, pod pogojem, da je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, pomnoženih z močjo njegovega motorja v kilovatih (kilovat-dnevi), enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, pomnoženih z močjo motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v evidenci ribiške flote Skupnosti. (b) Skupno število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, prenesenih na podlagi podtočke (a), pomnoženih z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje, kakor so reference za povprečno letno število dni plovila dajalca v območju, preverjene v ladijskem dnevniku ES v letih 2001, 2002 in 2003, pomnoženo z močjo motorja tega plovila v kilovatih. (c) Prenos dni, opisan v podtočki (a), je dovoljen samo med plovili, ki izvajajo aktivnosti z enako skupino orodja, navedeno v točki 6(a), in v istem obdobju upravljanja. (d) Prenos dni s plovil, ki uživajo ugodnost dodelitve iz točke 6(d), ni dovoljen. (e) Na zahtevo Komisije države članice predložijo poročila o opravljenih prenosih.

10.

Plovilu brez referenc o ribolovu v območju iz točke 2 je dovoljeno prečkati območje pod pogojem, da nima ribolovnega dovoljenja za izvajanje aktivnosti v območju ali da najprej obvesti organe o svoji nameri, da bo to storilo. Medtem ko je plovilo na območju iz točke 2, mora biti vse ribolovno orodje, ki je na krovu, zvezano in pospravljeno v skladu s pogoji iz člena 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

11.

Država članica ne dovoli ribolova z orodjem iz točke 4 v območju iz točke 2 nobenemu plovilu, ki nima referenc o taki ribolovni aktivnosti v letih 2002, 2003 ali 2004 v navedenem območju, razen če zagotovi, da je na reguliranem območju preprečen ribolov enakovredne zmogljivosti, merjeno v kilovatih. Plovilo z referencami o uporabi orodja iz točke 4 pa lahko uporabi drugo orodje iz točke 4, če je število dni, dodeljeno temu novemu orodju, enako ali večje od števila dni, dodeljenega prvotnemu orodju.

12.

Država članica v dodeljeno število dni iz te priloge nobenemu izmed svojih plovil ne všteva dni, ko je bilo plovilo odsotno iz pristanišča in zaradi nudenja nujne pomoči drugemu plovilu ni moglo izvajati ribolovnih aktivnosti, niti dni, ko je bilo plovilo odsotno iz pristanišča in zaradi prevoza ranjenega člana posadke v nujno zdravstveno oskrbo ni moglo izvajati ribolovnih aktivnosti. Država članica v roku enega meseca po sprejetju odločitev na tej podlagi Komisiji posreduje pojasnilo in ustrezne dokaze o nujni pomoči, ki jih predložijo pristojni organi.

Spremljanje, inšpekcija in nadzorovanje

13.

Ne glede na člen 19a Uredbe (EGS) št. 2847/93 se členi 19b, 19c, 19d, 19e in 19k navedene uredbe uporabljajo za plovila, ki imajo na krovu ribolovno orodje iz točke 4 in izvajajo aktivnost v območju iz točke 2. Za plovila, opremljena s sistemi za spremljanje plovil v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 2244/2003, ali plovila, ki izvajajo aktivnosti na podlagi opredelitve ribolovnega dneva iz točke 3(a), te zahteve glede klicanja po radiu ne veljajo.

14.	Države članice lahko izvajajo nadomestne kontrolne ukrepe, da zagotovijo skladnost z obveznostmi iz točke 13 te priloge, ki so tako učinkoviti in transparentni kot te obveznosti poročanja. Taki nadomestni ukrepi se sporočijo Komisiji, preden se pričnejo izvajati.

15.

Poveljnik ribiškega plovila Skupnosti ali njegov zastopnik, ki želi pretovoriti katero koli količino rib, hranjeno na krovu, ali jo iztovoriti v pristanišču ali mestu iztovarjanja tretje države, sporoči pristojnim organom države članice zastave informacije iz člena 19b Uredbe (EGS) št. 2847/93 najmanj 24 ur pred pretovarjanjem ali iztovarjanjem v tretji državi.

16.

Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 je dovoljena meja odstopanja v ocenjeni količini v kilogramih, obdržanih na krovu plovila, ki je navedena v točki 14, 8 % vrednosti v ladijskem dnevniku. V primeru, da zakonodaja Skupnosti ne določa nobenih pretvorbenih faktorjev, se uporabljajo pretvorbeni faktorji, ki jih sprejme država članica zastave, pod katero pluje plovilo.

17.	Pristojni organi države članice zagotovijo, da se kakršna koli količina južnega osliča, ki presega 300 kg, in/ali škampa nad 150 kg, ujetega v območju iz točke 2, pred prodajo stehta s tehtnico, kakršna se uporablja v dražbenih centrih.

18.

Če je na krovu pospravljenih več kot 50 kg osliča, je na krovu tega ribiškega plovila prepovedano v katerikoli embalaži obdržati kakršno koli količino južnega osliča ali škampa, pomešano z drugimi vrstami morskih organizmov. Poveljniki ribiških plovil Skupnosti inšpektorjem držav članic zagotovijo pomoč, s katero bo mogoče navzkrižno preveriti količine, navedene v ladijskem dnevniku, in ulove južnega osliča in škampa, obdržane na krovu.

19.

Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se kakršna koli količina južnega osliča, ki presega 300 kg, ali škampa, ki presega 150 kg, ujetega v območju iz točke 2 in prvič iztovorjenega v navedeni državi članici, stehta v navzočnosti kontrolorjev, preden se odpelje iz pristanišča prvega iztovarjanja.

20.

Z odstopanjem od člena 13 Uredbe (EGS) št. 2847/93 se količini, večji od 50 kg, katere koli vrste iz člena 12 te uredbe, ki se prepelje na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza, priloži kopijo ene od deklaracij, predvidenih v členu 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93, ki se nanaša na količino teh prepeljanih vrst. Izjema, predvidena v členu 13(4)(b) Uredbe (EGS) št. 2847/93, se ne uporablja.

▼C1

21.	Z odstopanjem od člena 34c(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko poseben program spremljanja ribolova južnega osliča in škampa iz te priloge traja več kakor dve leti od datuma začetka njegove veljavnosti.

▼B

Obveznosti poročanja

22.

Države članice za vsako koledarsko leto na podlagi informacij za upravljanje ribolovnih dni odsotnosti iz pristanišča in navzočnosti v območju iz te priloge v roku enega meseca od izteka koledarskega leta posredujejo Komisiji informacije o opravljenem naporu plovil z različnimi vrstami orodij v območju, ki ga zajema ta priloga, kot prikazuje tabela IV.

23.

Države članice pošljejo Komisiji podatke iz točke 22 v obliki razpredelnice na ustrezen poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Tabela IV — Oblika poročila Država CFR Zunanja oznaka Ribolovno območje Trajanje obdobja upravljanja Naznanjena vrsta orodja/orodij Št. dni, ko je uporaba orodja dovoljena Št. izkoriščenih dni s to vrsto orodja Prenosi dni (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) Tabela V — Oblika podatkov Ime cone Največje št. znakov/števk Opredelitev in opombe (1) Država 3 Država članica (tričrkovna koda ISO), v kateri je na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 plovilo registrirano za ribolov. Vedno država poročevalka. (2) CFR 12 (registrska številka ladjevja Skupnosti). Enotna identifikacijska številka ribiškega plovila. Država članica (tričrkovna koda ISO), ki ji sledi razpoznavni niz devetih znakov. Če ima razpoznavni niz manj kot devet znakov, se na levo stran pripišejo dodatne ničle. (3) Zunanja oznaka 14 Na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1381/87. (4) Območje 1 Označite, ali je plovilo ribarilo v območju 2(a) ali 2(b) te priloge. (5) Trajanje obdobja upravljanja 2 Navedba od 1-12 za dolžino posameznega obdobja upravljanja, dodeljenega zadevnemu plovilu. Ločena obdobja upravljanja, v katerih je bila v skladu s točko 7 te priloge naznanjena ista skupina orodij ali kombinacija skupin orodij, se lahko združijo. (6) Naznanjena vrsta orodja/orodij 2 Navedba od 4(a) do 4(g) za vrste orodja, naznanjene v skladu s točko 4 te priloge. (7) Št. dni, ko je uporaba orodja dovoljena 3 Število dni, ko je v skladu s to prilogo plovilo upravičeno do uporabe naznanjenega orodja in dodeljenega trajanja obdobja upravljanja. (8) Št. izkoriščenih dni s to vrsto orodja 3 Število dni, ki jih je plovilo v skladu s to prilogo dejansko preživelo izven pristanišča in v območju. (9) Prenosi dni 3 Prenesene dni označite „– število prenesenih dni“, prejete dni pa „+ število prenesenih dni“.

---

PRILOGA IVc

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA V ZVEZI Z OBNOVO STALEŽEV MORSKEGA LISTA V ZAHODNEM ROKAVSKEM PRELIVU

Splošne določbe

1.	Pogoji iz te priloge se uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti skupne dolžine 10 metrov ali več.

2.	V tej prilogi se uporablja naslednje geografsko območje: zahodni Rokavski preliv (razdelek ICES VIIe).

3.

V tej prilogi je dan navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča: (a) 24-urno obdobje od 00:00 koledarskega dne do 24:00 istega koledarskega dne ali kateri koli del takega obdobja, v katerem je plovilo navzoče na območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča, ali (b) katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur, zabeleženo v ladijskem dnevniku ES, v katerem je plovilo navzoče na območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča, ali kateri koli del katerega koli takega obdobja. Država članica, ki želi uporabiti opredelitev dneva navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča iz točke (b), do 1. februarja 2005 obvesti Komisijo o sredstvih za spremljanje aktivnosti plovila, da zagotovi skladnost s pogoji, določenimi v točki (b).

4.	V tej prilogi se uporabljajo naslednje skupine ribolovnega orodja: (a) vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako 80 mm ali večjo; (b) mirujoče pridnene mreže, vključno z zabodnimi mrežami, trislojnimi mrežami in zapletnimi mrežami;

Ribolovni napor

5.	Vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti, navzoča v območju in odsotna iz pristanišča največ tako število dni, kakor je določeno v točki 6, če imajo na krovu ribolovno orodje, navedeno v točki 4.

6.

►M1   (a) Največje število dni v katerem koli koledarskem mesecu, ko je plovilo lahko navzoče v območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu eno od ribolovnih orodij iz točke 4, je prikazano v tabeli I. Če plovilo na ribolovnem potovanju prečka mejo med dvema območjema, se dan pripiše tistemu območju, na katerem je bilo tisti dan plovilo navzoče večino časa. Število dni, v katerih je plovilo navzoče znotraj celotnega območja, ki ga sestavljajo območja iz točke 2 te priloge in točke 2 Priloge IVa, ne sme presegati števila iz tabele I te priloge. Število dni, v katerih je plovilo navzoče v območjih iz točke 2 Priloge IVa, je skladno z največjim številom, določenim v skladu s Prilogo IVa. Tabela I – Največje število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča glede na ribolovno orodje Območje iz točke 2: Skupina ribolovnih orodij iz točke: 4a 4b 2.  Zahodni Rokavski preliv (razdelek ICES VIIe). 20 20  ◄ (b) Država članica lahko združi dneve navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča v tabeli I v okviru obdobij upravljanja do enajst koledarskih mesecev. (c) Dodatno število dni, ko sme biti plovilo navzoče v območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu orodje iz točke 4, lahko Komisija dodeli državam članicam na podlagi trajnih ukinitev ribolovnih aktivnosti, do katerih pride od 1. januarja 2004 dalje v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999. Dodatno število dni, dodeljenih plovilom iz določene kategorije orodja, je v neposrednem sorazmerju z ribolovnim naporom, porabljenim v letu 2003, pri umaknjenih plovilih, ki uporabljajo zadevno opremo, merjeno v kilovat-dnevih, glede na primerljiv obseg napora, ki ga porabijo vsa plovila z zadevno opremo v letu 2003. Kakršen koli del dneva, ki nastane pri tem izračunu, se zaokroži na najbližji cel dan. Države članice, ki želijo izkoristiti te dodelitve, predložijo Komisiji zahtevek s poročili, ki navajajo podrobne podatke o zadevnih trajnih ukinitvah ribolovnih aktivnosti. Na podlagi takega zahtevka lahko Komisija spremeni število dni, opredeljenih v točki (a), za to državo članico v skladu s postopkom iz člena 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

7.

Poveljnik plovila ali njegov zastopnik do prvega dne vsakega obdobja upravljanja obvesti organe države članice zastave, katero orodje ali orodja namerava uporabljati v prihodnjem obdobju upravljanja. Dokler ni dano tako obvestilo, plovilo v območju iz točke 2 ni upravičeno do ribolova z nobenim izmed orodij iz točke 4.

8.

▼C1 (a) Plovilo, ki v katerem koli obdobju upravljanja izkoristi število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, ostane v preostalem času obdobja upravljanja v pristanišču ali zunaj območja, navedenega v točki 2, razen, če uporablja drugačno skupino ribolovnega orodja (neregulirano opremo), kot tisto opisano v točki 4. ▼B (b) Plovilo lahko v katerem koli obdobju upravljanja izvaja aktivnosti, ki niso povezane z ribolovom, in se ta čas ne všteva v dneve, dodeljene po točki 6, pod pogojem, da plovilo najprej obvesti državo članico zastave o svoji nameri in naravi aktivnosti ter se za ta čas odpove svojemu ribolovnemu dovoljenju. Taka plovila v tem času ne hranijo na krovu nobenega ribolovnega orodja ali rib.

9.

(a) Država članica lahko dovoli kateremu koli ribiškemu plovilu, da prenese dneve navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, na drugo svoje plovilo za isto obdobje upravljanja in na območju, pod pogojem, da je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, pomnoženih z močjo njegovega motorja v kilovatih (kilovat-dnevi), enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, pomnoženih z močjo motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v evidenci ribiške flote Skupnosti. (b) Skupno število dni navzočnosti v območju in odsotnosti iz pristanišča, prenesenih na podlagi točke (a), pomnoženih z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje, kakor so reference za povprečno letno število dni plovila dajalca v območju, preverjene v ladijskem dnevniku ES v letih 2001, 2002 in 2003, pomnoženo z močjo motorja tega plovila v kilovatih. (c) Prenos dni, opisan v podtočki (a), je dovoljen samo med plovili, ki izvajajo aktivnosti z enako skupino orodja, navedeno v točki 6(a), in v istem obdobju upravljanja. (d) Na zahtevo Komisije države članice predložijo poročila o opravljenih prenosih.

10.

Plovilu brez referenc o ribolovu v območju iz točke 2 je dovoljeno prečkati območje pod pogojem, da najprej obvesti organe o svoji nameri, da bo to storilo. Medtem ko je plovilo na območju iz točke 2, mora biti vse ribolovno orodje, ki je na krovu, zvezano in pospravljeno v skladu s pogoji iz člena 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

11.

Država članica ne dovoli ribolova z orodjem iz točke 4 v območju iz točke 2 nobenemu plovilu, ki nima referenc o taki ribolovni aktivnosti v letih 2002, 2003 in 2004 v navedenem območju, razen če zagotovi, da je na reguliranem območju preprečen ribolov enakovredne zmogljivosti, merjeno v kilovatih. Plovilo z referencami o uporabi orodja iz točke 4 pa lahko uporabi drugo orodje iz točke 4, če je število dni, dodeljeno temu novemu orodju, enako ali večje od števila dni, dodeljenega prvotnemu orodju.

12.

Država članica v dodeljeno število dni iz te priloge nobenemu izmed svojih plovil ne všteva dni, ko je bilo plovilo odsotno iz pristanišča in zaradi nudenja nujne pomoči drugemu plovilu ni moglo izvajati ribolovnih aktivnosti, niti dni, ko je bilo plovilo odsotno iz pristanišča in zaradi prevoza ranjenega člana posadke v nujno zdravstveno oskrbo ni moglo izvajati ribolovnih aktivnosti. Država članica v roku enega meseca po sprejetju odločitev na tej podlagi Komisiji posreduje pojasnilo in ustrezne dokaze o nujni pomoči, ki jih predložijo pristojni organi.

Spremljanje, inšpekcija in nadzorovanje

13.

Ne glede na člen 19a Uredbe (EGS) št. 2847/93 se členi 19b, 19c, 19d, 19e in 19k navedene uredbe uporabljajo za plovila, ki imajo na krovu ribolovno orodje iz točke 4 in izvajajo aktivnost v območju iz točke 2. Za plovila, opremljena s sistemi za spremljanje plovil v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 2244/2003, ali plovila, ki izvajajo aktivnosti na podlagi opredelitve ribolovnega dneva iz točke 3(a), te zahteve glede klicanja po radiu ne veljajo.

14.	Države članice lahko izvajajo nadomestne kontrolne ukrepe, da zagotovijo skladnost z obveznostmi iz točke 13 te priloge, ki so tako učinkoviti in transparentni kot te obveznosti poročanja. Taki nadomestni ukrepi se sporočijo Komisiji, preden se pričnejo izvajati.

15.

Poveljnik ribiškega plovila Skupnosti ali njegov zastopnik, ki želi pretovoriti kakršno koli količino rib, hranjeno na krovu, ali jo iztovoriti v pristanišču ali mestu iztovarjanja tretje države, sporoči pristojnim organom države članice zastave informacije iz člena 19b Uredbe (EGS) št. 2847/93 najmanj 24 ur pred pretovarjanjem ali iztovarjanjem v tretji državi.

16.

Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 je dovoljena meja odstopanja v ocenjeni količini v kilogramih, obdržanih na krovu plovila, ki je navedena v točki 13, 8 % vrednosti v ladijskem dnevniku. V primeru, da zakonodaja Skupnosti ne določa nobenih pretvorbenih faktorjev, se uporabljajo pretvorbeni faktorji, ki jih sprejme država članica zastave, pod katero pluje plovilo.

17.

Če je na krovu pospravljenih več kot 50 kg morskega lista, je na krovu tega ribiškega plovila prepovedano v katerikoli embalaži obdržati kakršno koli količino morskega lista, pomešanega z drugimi vrstami morskih organizmov. Poveljniki ribiških plovil Skupnosti inšpektorjem držav članic zagotovijo pomoč, s katero bo mogoče navzkrižno preveriti količine, navedene v ladijskem dnevniku, in ulove morskega lista, obdržane na krovu.

18.	Pristojni organi države članice zagotovijo, da se kakršna koli količina morskega lista, ki presega 300 kg, ujetega v območjih iz točke 2, pred prodajo stehta s tehtnico, kakršna se uporablja v dražbenih centrih.

19.	Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se kakršna koli količina morskega lista, ki presega 300 kg, ujetega v območju iz točke 2 in prvič iztovorjenega v navedeni državi članici, stehta v navzočnosti kontrolorjev, preden se odpelje iz pristanišča prvega iztovarjanja.

20.

Z odstopanjem od člena 13 Uredbe (EGS) št. 2847/93 se količini, večji od 50 kg, katere koli vrste iz člena 12 te uredbe, ki se prepelje na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza, priloži kopijo ene od deklaracij, predvidenih v členu 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93, ki se nanaša na količino teh prepeljanih vrst. Izjema, predvidena v členu 13(4)(b) Uredbe (EGS) št. 2847/93, se ne uporablja.

▼C1

21.	Z odstopanjem od člena 34c(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko poseben program spremljanja ribolova morskega lista iz te priloge traja več kakor dve leti od datuma začetka njegove veljavnosti.

▼B

Obveznosti poročanja

▼C1

22.

Države članice na podlagi informacij za upravljanje ribolovnih dni odsotnosti iz pristanišča in navzočnosti v območju iz te priloge, posredujejo Komisiji za vsako koledarsko leto v roku enega meseca od izteka koledarskega leta, informacije o opravljenem naporu plovil z različnimi vrstami orodij v območju, ki ga zajema ta priloga, kot prikazuje tabela IV.

▼B

23.

Države članice pošljejo Komisiji podatke iz točke 22 v obliki razpredelnice na ustrezen poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Tabela IV — Oblika poročila Država CFR Zunanja oznaka Ribolovno območje Trajanje obdobja upravljanja Naznanjena vrsta orodja/orodij Št. dni, ko je uporaba orodja dovoljena Št. izkoriščenih dni s to vrsto orodja Prenosi dni (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) Tabela V — Oblika podatkov Ime cone Največje št. znakov/števk Opredelitev in opombe (1) Država 3 Država članica (tričrkovna koda ISO), v kateri je na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 plovilo registrirano za ribolov. Vedno država poročevalka. (2) CFR 12 (registrska številka ladjevja Skupnosti). Enotna identifikacijska številka ribiškega plovila. Država članica (tričrkovna koda ISO), ki ji sledi razpoznavni niz devetih znakov. Če ima razpoznavni niz manj kot devet znakov, se na levo stran pripišejo dodatne ničle. (3) Zunanja oznaka 14 Na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1381/87. (4) Območje 1 Označite, ali je plovilo ribarilo v območju 2(a) ali 2(b) te priloge. (5) Trajanje obdobja upravljanja 2 Navedba od 1-12 za dolžino posameznega obdobja upravljanja, dodeljenega zadevnemu plovilu. Ločena obdobja upravljanja, v katerih je bila v skladu s točko 7 te priloge naznanjena ista skupina orodij ali kombinacija skupin orodij, se lahko združijo. (6) Naznanjena vrsta orodja/orodij 2 Navedba od 4(a) do 4(g) za vrste orodja, naznanjene v skladu s točko 4 te priloge. (7) Št. dni, ko je uporaba orodja dovoljena 3 Število dni, ko je v skladu s to prilogo plovilo upravičeno do uporabe naznanjenega orodja in dodeljenega trajanja obdobja upravljanja. (8) Št. izkoriščenih dni s to vrsto orodja 3 Število dni, ki jih je plovilo v skladu s to prilogo dejansko preživelo izven pristanišča in v območju. (9) Prenosi dni 3 Prenesene dni označite „– število prenesenih dni“, prejete dni pa „+ število prenesenih dni“.

---

PRILOGA V

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA, KI LOVIJO PRAVO PEŠČENKOV SEVERNEM MORJU IN SKAGERRAKU

1.	Od 1. januarja do 31. decembra 2005 se pogoji iz te priloge uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti, ki lovijo v Severnem morju in Skagerraku s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 16 mm.

2.

V tej prilogi je dan odsotnosti iz pristanišča: (a) 24-urno obdobje od 00:00 koledarskega dne do 24:00 istega koledarskega dne ali kateri koli del takega obdobja ali (b) katero koli neprekinjeno obdobje 24-ih ur, zabeleženo v ladijskem dnevniku ES, od datuma in ure odhoda do datuma in ure prihoda ali kateri koli del katerega koli takega obdobja.

3.

Vsaka zadevna država članica najpozneje do 1. marca 2005 vzpostavi podatkovno bazo, ki vsebuje za Severno morje in Skagerrak za leta 2002, 2003 in 2004 in za vsako plovilo, ki pluje pod njeno zastavo ali je registrirano v Skupnosti in je lovilo s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manjšo od 16 mm, naslednje podatke: (a) ime in interno registrsko številko plovila; (b) instalirano moč motorja plovila v kilovatih, izmerjeno v skladu s členom 5 Uredbe (EGS) št. 2930/86; (c) število dni odsotnosti iz pristanišča, kadar se lovi s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 16 mm; (d) kilovat-dneve kot zmnožek števila dni odsotnosti iz pristanišča in instalirane moči motorja v kilovatih.

4.	Vsaka država članica izračuna naslednje količine: (a) skupne kilovat-dneve za vsako leto kot vsoto kilovat-dni, izračunanih v odstavku 3(d); (b) povprečne kilovat-dneve za obdobje 2002 do 2004.

5.	Vsaka država članica zagotovi, da število kilovat-dni v letu 2005 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo ali so registrirana v Skupnosti, ne preseže 40 % števila iz leta 2004, izračunanega v točki 4(a).

6.

Največje število kilovat-dni iz točke 5 Komisija čimprej in najpozneje do 15. maja 2005 revidira na podlagi mnenja Znanstvenega, tehničnega in ekonomskega odbora za ribištvo (STECF) o velikosti razreda prave peščenke v Severnem morju v letu 2004 v skladu z naslednjimi pravili: (a) če STECF ocenjuje, da je razred prave peščenke v Severnem morju v letu 2004 enak ali večji od 500 000 milijonov primerkov v starosti 0, se za preostanek leta 2005 ne uporabljajo nobene omejitve kilovat-dni; (b) če STECF ocenjuje, da je razred prave peščenke v Severnem morju v letu 2004 med 300 000 milijoni in 500 000 milijoni primerkov v starosti 0, število kilovat-dni ne sme presegati ravni v letu 2003, kakor je izračunana v točki 4(a); (c) če STECF ocenjuje, da je razred prave peščenke v Severnem morju v letu 2004 pod 300 000 milijonov primerkov v starosti 0, je ribolov s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manjšo od 16 mm v preostanku leta 2005 prepovedan. Kljub temu pa je dovoljeno omejeno ribištvo zaradi spremljanja staleža prave peščenke v Severnem morju in Skagerraku in učinkov zaprtja. V ta namen zadevne države članice v sodelovanju s Komisijo razvijejo načrt za spremljanje ribištva.

---

PRILOGA VI

▼M1

DEL I

KOLIČINSKE OMEJITVE DOVOLJENJ IN POSEBNIH RIBOLOVNIH KART ZA PLOVILA SKUPNOSTI, KI LOVIJO V VODAH TRETJIH DRŽAV

▼B

DEL II

KOLIČINSKE OMEJITVE DOVOLJENJ IN POSEBNIH RIBOLOVNIH KART ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV, KI LOVIJO V VODAH SKUPNOSTI

DEL III

DEKLARACIJA NA PODLAGI ČLENA 15(2)

---

PRILOGA VII

DEL I

INFORMACIJE, KI SE ZABELEŽIJO V LADIJSKI DNEVNIK

Pri ribolovu znotraj cone 200 morskih milj od obale držav članic Skupnosti, za katero veljajo pravila Skupnosti o ribištvu, se v ladijski dnevnik vpišejo naslednji podatki takoj po naslednjih dogodkih:

Po vsakem izvleku:

1.1.	količina (v kilogramih žive mase) za vsako ujeto vrsto;

1.2.	datum in ura izvleka;

1.3.	zemljepisni položaj ulova;

1.4.	uporabljena metoda ribolova.

Po vsakem pretovarjanju na drugo plovilo ali z njega:

2.1.	navedba „prejeto od“ ali „preneseno na“;

2.2.	količina (v kilogramih žive mase) za vsako pretovorjeno vrsto;

2.3.	ime, zunanje identifikacijske črke in številke plovila, na katero ali s katerega se je pretovarjalo;

2.4.	pretovarjanje trske ni dovoljeno.

Po vsakem iztovarjanju v pristanišču Skupnosti:

3.1.	ime pristanišča;

3.2.	količina (v kilogramih žive mase) za vsako iztovorjeno vrsto.

Po vsakem prenosu informacij Komisiji Evropskih skupnosti:

4.1.	datum in čas prenosa;

4.2.	vrsta sporočila: IN, OUT, ICES, WKL ali 2 WKL;

4.3.	v primeru radijskega prenosa: ime radijske postaje.

DEL II

VZOREC LADIJSKEGA DNEVNIKA

---

PRILOGA VIII

VSEBINA IN OBLIKA PRENOSA INFORMACIJ KOMISIJI

Informacije, ki se pošljejo Komisiji Evropskih skupnosti, in časovni razpored njihovega prenosa:

1.1.

Vsakič, ko plovilo vstopi v cono 200 morskih milj od obale držav članic Skupnosti, za katero veljajo pravila Skupnosti o ribolovu: (a) informacije, določene pod 1.5; (b) količina (v kilogramih) vsake vrste ribe v ladijskem skladišču; (c) datum in razdelek ICES, v katerem namerava poveljnik začeti ribolov. Kadar ribolovne aktivnosti zahtevajo več kakor en vstop na dan v te cone zadošča eno sporočilo ob prvem vstopu.

1.2.

Vsakič, ko plovilo zapusti cono, navedeno pod 1.1: (a) informacije, določene pod 1.5; (b) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste ribe v ladijskem skladišču; (c) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, ujete po prejšnjem prenosu; (d) razdelek ICES, v katerem je bil opravljen ulov; (e) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, prenešene na drugo plovilo in/ali z njega, odkar je plovilo vstopilo v cono, in identifikacija plovila, na katero je bila prenesena; (f) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, iztovorjene v pristanišču Skupnosti, odkar je plovilo vstopilo v cono. Kadar ribolovne aktivnosti zahtevajo več kakor en vstop na dan v cone, navedene pod 1.1, zadošča eno sporočilo ob zadnjem izstopu.

1.3.

V tridnevnih presledkih, ki se začnejo tretji dan potem, ko plovilo prvič vstopi v cone, navedene pod 1.1, kadar lovi sled in skušo, in v tedenskih presledkih, ki se začnejo sedmi dan potem, ko plovilo prvič vstopi v cone, navedene pod 1.1, kadar lovi vse vrste razen sleda in skuše: (a) informacije, določene pod 1.5; (b) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, ujete po prejšnjem prenosu; (c) razdelek ICES, v katerem je bil opravljen ulov.

1.4.	Vsakič, ko se plovilo premakne iz enega razdelka ICES v drugega: (a) informacije, določene pod 1.5; (b) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, ujete po prejšnjem prenosu; (c) razdelek ICES, v katerem je bil opravljen ulov.

1.5.	(a) ime, klicni znak, zunanje identifikacijske črke in številke plovila in ime njegovega poveljnika; (b) številka dovoljenja, če ima plovilo dovoljenje; (c) serijska številka sporočila za zadevno potovanje; (d) identifikacija vrste sporočila; (e) datum, ura in zemljepisni položaj plovila.

2.1.	Informacije iz točke 1 se pošljejo Komisiji Evropskih skupnosti v Bruselj po teleksu (SAT COM C 420599543 FISH), elektronski pošti (FISHERIES-telecom@cec.eu.int) ali preko ene od radijskih postaj, naštetih v točki 3 spodaj, in v obliki, določeni v točki 4.

2.2.	Če plovilo zaradi višje sile ne more prenesti sporočila, ga lahko v njegovem imenu prenese drugo plovilo.

3.	Ime radijske postaje Klicni znak radijske postaje Lyngby OXZ Land's End GLD Valentia EJK Malin Head EJM Torshavn OXJ Bergen LGN Farsund LGZ Florø LGL Rogaland LGQ Tjøme LGT Ålesund LGA Ørlandet LFO Bodø LPG Svalbard LGS Blåvand OXB Gryt GRYT RADIO Göteborg SOG Turku OFK

4.

Oblika sporočil Informacije, določene v točki 1, vsebujejo naslednje podatke, ki se navedejo v naslednjem vrstnem redu: — ime plovila; — klicni znak; — zunanje identifikacijske črke in številke; — serijsko številko sporočila za zadevno potovanje; — navedbo vrste sporočila v skladu z naslednjo kodo: —  — sporočilo ob vstopu v eno od con, navedenih pod 1.1: „IN“, — sporočilo ob izstopu iz ene od con, navedenih pod 1.1: „OUT“ , — sporočilo ob premiku iz enega razdelka ICES v drugega: „ICES“, — tedensko sporočilo: „WKL“, — tridnevno sporočilo: „2 WKL“; — datum, uro in zemljepisni položaj; — razdelke/podobmočja ICES, v katerih naj bi se začel ribolov; — predvideni datum začetka ribolova; — količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste ribe v ladijskem skladišču, za katero je uporabljena koda, navedena v točki 5; — količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste ribe, ujete po prejšnjem prenosu, za katero je uporabljena koda, navedena v točki 5; — razdelke/podobmočja ICES, v katerih je bil opravljen ulov; — količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste, prenešene na drugo plovilo in/ali z njega po prejšnjem prenosu; — ime in klicni znak plovila, na katero in/ali s katerega je bil opravljen prenos; — količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste, iztovorjene v pristanišču Skupnosti po prejšnjem prenosu; — ime poveljnika.

5.

Koda, ki se uporablja za označevanje vrste na krovu, kakor je navedeno pod 1.4 zgoraj: Sluzoglavka (Beryx spp.), ALF Ameriška morska plošča (Hippoglossoides platessoides), PLA Sardon (Engraulis encrasicolus), ANE Morska spaka (Lophius spp.), MNZ Srebrenka (Argentina silus), ARG Kostanjevka (Brama brama), POA Morski pes orjak (Cetorinhus maximus), BSK Črni morski meč (Aphanopus carbo), BSF Modri leng (Molva dypterygia), BLI Sinji mol (Micromesistius poutassou), WHB Kroyerjeva kozica (Xyphopenaeus kroyerii), BOB Trska (Gadus morhua), COD Navadna peščena kozica (Crangon crangon), CSH Lignji (Loligo spp.), SQC Trnež (Squalus acanthias), DGS Tabinje (Phycis spp.), FOR Grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides), GHL Vahnja (Melanogrammus aeglefinus), HAD Oslič (Merluccius merluccius), HKE Navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus), HAL Atlantski sled (Clupea harengus), HER Šur (Trachurus trachurus), HOM Leng (Molva molva), LIN Skuša (Scomber scombrus), MAC Krilati romb (Lepidorhombus spp.), LEZ Severna kozica (Pandalus borealis), PRA Škamp (Nephrops norvegicus), NEP Norveški molič (Trisopterus esmarkii), NOP Oranžna sluzoglavka (Hoplostethus atlanticus) ORY Drugo, OTH Morska plošča (Pleuronectes platessa), PLE Polak (Pollachius pollachius), POL Atlantski morski pes (Lamma nasus), POR Rdeči okuni (Sebastes spp.), RED Okati ribon (Pagellus bogaraveo), SBR Okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris), RNG Saj (Pollachius virens), POK Losos (Salmo salar), SAL Prava peščenka (Ammodytes spp.), SAN Sardela (Sardina pilchardus), PIL Morski pes (Selachii, Pleurotremata), SKH Kozice (Penaeidae), PEZ Papalina (Sprattus sprattus), SPR Kratkoplavuti lignji (Illex spp.), SQX Tuni (Thunnidae), TUN Morski menek (Brosme brosme), USK Mol (Merlangus merlangus), WHG Rumenorepa limanda (Limanda ferruginea), YEL

---

PRILOGA IX

SEZNAM VRST

---

PRILOGA X

DOVOLJENE ZGORNJE ZAŠČITE

1.   Zgornja zaščita tipa ICNAF

Zgornja zaščita tipa ICNAF je pravokotni mrežni material, ki je pritrjen na zgornjo stran vreče vlečne mreže, da se zmanjša ali prepreči škoda, če tak mrežni material izpolnjuje naslednje pogoje:

2.   Zgornja zaščita z več žepi

Zgornja zaščita z več žepi je opredeljena kot več kosov mrežnega materiala, ki imajo v vseh delih, ne glede na to, ali so kosi mrežnega materiala mokri ali suhi, očesa, ki so velika najmanj toliko kot vreč, pod pogojem, da:

POLJSKA ZAŠČITA

3.   Zgornja zaščita z velikimi mrežnimi očesi (preoblikovan poljski tip)

Zgornja zaščita z velikimi mrežnimi očesi je sestavljena iz pravokotnega kosa mreže iz enakega materiala kakor vreča ali iz enonitnega, debelega, brezvozelnega mrežnega materiala, ki je pritrjen na zadnji del zgornje strani vreče in se razteza preko cele zgornje strani vreče ali katerega koli njenega dela in ima po vsej površini očesa, ki so dvakrat tako velika kakor očesa vreče, če se izmerijo, ko je mokra in pritrjena na vrečo le po sprednjem, stranskem in zadnjem robu mrežnega materiala na tak način, da se vsako oko mrežnega materiala ujema s štirimi očesi vreče.

---

PRILOGA XI

---

PRILOGA XII

EVIDENTIRANJE ULOVA (VPISI V RIBOLOVNI LADIJSKI DNEVNIK)

VPISI V RIBOLOVNI LADIJSKI DNEVNIK

KODE ORODJA

KODE RIBIŠKIH PLOVIL

A.   Glavne vrste plovil

B.   Glavne aktivnosti plovil

---

PRILOGA XIII

OBMOČJE NAFO

Seznam, ki sledi, je delni seznam staležev, ki se morajo sporočati v skladu s členom 31(2).

---

PRILOGA XIV

PREPOVED USMERJENEGA RIBOLOVA V OBMOČJU CCAMLR

---

PRILOGA XV

OMEJITVE ULOVA IN PRILOVA ZA NOV IN RAZISKOVALNI RIBOLOV V OBMOČJU CCAMLR V 2004/2005

Priloga I, stran 57, za tabelo „Vrsta: Morski list/Solea solea“„Cona: VII b,c“ se vstavita naslednji dve tabeli:

---

( 1 ) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

( 2 ) UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

( 3 ) UL L 150, 30.4.2004, str. 1.

( 4 ) UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

( 5 ) UL L 226, 29.8.1980, str. 48.

( 6 ) UL L 226, 29.8.1980, str. 12.

( 7 ) UL L 29, 1.2.1985, str. 9.

( 8 ) UL L 137, 19.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 831/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 33).

( 9 ) UL L 132, 21.5.1987, str. 9.

( 10 ) UL L 276, 10.10.1983 str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1965/2001 (UL L 268, 9.10.2001, str. 23).

( 11 ) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1954/2003 (UL L 289, 7.11.2003, str. 1).

( 12 ) UL L 171, 6.7.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 813/2004 (UL L 150, 30.4.2004, str. 32).

( 13 ) UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

( 14 ) UL L 97, 1.4.2004, str. 16.

( 15 ) UL L 9, 15.1.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 812/2004 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12).

( 16 ) UL L 125, 27.4.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 602/2004 (UL L 97, 1.4.2004, str. 30).

( 17 ) UL L 191, 7.7.1998, str. 10.

( 18 ) UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

( 19 ) UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

( 20 ) UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11).

( 21 ) UL L 137, 19.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 831/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 33).

( 22 ) UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

( 23 ) UL L 396, 31.12.2004, str. 4.

( 24 ) UL L 365, 31.12.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 25 ) UL L 270, 13.11.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 26 ) UL L 186, 28.7.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 27 ) UL L 344, 31.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1928/2004 (UL L 332, 6.11.2004, str. 5).

( 28 ) UL L 5, 9.1.2004, str. 25.

( 29 ) UL L 97, 1.4.2004, str. 1.

( 30 ) UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

( 31 ) UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35)

( 32 ) UL L 41, 13.2.2002, str. 1.

( 33 ) Za ribe, gojene več kot eno leto, je treba uvesti še dodatne metode vzorčenja.

( 34 ) UL L 337, 30.12.1999, str. 10.