Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02004R0795-20060831

Consolidated text: Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/795/2006-08-31

2004R0795 — SL — 31.08.2006 — 004.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 795/2004

z dne 21. aprila 2004

o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

(UL L 141, 30.4.2004, p.1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1974/2004 z dne 29. oktobra 2004

  L 345

85

20.11.2004

►M2

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 394/2005 z dne 8. marca 2005

  L 63

17

10.3.2005

►M3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 606/2005 z dne 19. aprila 2005

  L 100

15

20.4.2005

►M4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1085/2005 z dne 8. julija 2005

  L 177

27

9.7.2005

►M5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1701/2005 z dne 18. oktobra 2005

  L 273

6

19.10.2005

►M6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2183/2005 z dne 22. decembra 2005

  L 347

56

30.12.2005

►M7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 658/2006 z dne 27. aprila 2006

  L 116

14

29.4.2006

►M8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1134/2006 z dne 25. julija 2006

  L 203

4

26.7.2006

►M9

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1291/2006 z dne 30. avgusta 2006

  L 236

20

31.8.2006




▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 795/2004

z dne 21. aprila 2004

o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete



KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpore za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 ( 1 ) ter zlasti drugega pododstavka člena 40(5), členov 42(4) in (9), 46(3), 52(2), 54(5), 145(c) in (d) ter 155 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Treba bi bilo določiti podrobna pravila za izvajanje naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki uvaja shemo enotnega plačila za kmete.

(2)

Zaradi jasnosti je primerno predvideti nekatere opredelitve pojmov. Kjer je to primerno, je treba uporabljati opredelitve pojmov, ki se že uporabljajo v podobnih okoliščinah in/ali ki se uporabljajo že vrsto let.

(3)

Zaradi omogočanja izračuna vrednosti po enoti za pravice do plačil bi bilo treba predvideti jasna pravila o zaokrožanju zneskov navzgor in možnost razdelitve obstoječih pravic do plačil, če je velikost enote rabe, ki je bila prijavljena ali prenesena s pravico, samo del hektarjev.

(4)

Treba bi bilo predvideti posebne določbe za uvedbo nacionalnih rezerv in zlasti izračun zmanjšanja referenčnih zneskov ali pravic do plačil, pa tudi za uporabo zmanjšanja pri popolni ali delni proizvodni nevezanosti mlečnih premij in dodatnih plačil, navedenih v členih 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(5)

Člen 42(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva neobvezne primere dodelitve pravic do plačil iz nacionalne rezerve. Primerno je določiti pravila za izračun števila in vrednosti pravic do plačil, ki se tako dodelijo. Zaradi omogočanja večje fleksibilnosti državam članicam, ki imajo boljše možnosti za ocenitev razmer vsakega kmeta, ki je zaprosil za take ukrepe, največje število pravic do plačila, ki se dodeli, ne sme presegati števila prijavljenih hektarjev, njihova vrednost pa ne sme presegati zneska, ki ga določi država članica po objektivnih merilih. Po členu 42(6) Uredbe 1782/2003 je treba pri povečanju vrednosti po enoti obstoječih pravic do plačil upoštevati regionalno povprečje. Državam članicam je treba omogočiti, da določijo to regionalno vrednost na ustrezni teritorialni ravni. Vendar se zneski zaradi narave pomoči, ki je nevezana na proizvodnjo, nikakor ne smejo različno oblikovati ali izračunati glede na sektorsko proizvodnjo.

(6)

V nekaterih okoliščinah bi kmetje na koncu lahko imeli več pravic do plačila kakor zemljišče, za katero bi jih uporabili, na primer pri skupni uporabi krmne površine, zaradi izteka zakupa, ali sodelovanja v pogozditvenem programu, ali v skladu z nacionalnimi predpisi z nakupom referenčnih količin mleka, ki so bile v zakupu z zemljiščem v referenčnem obdobju. Zato je primerno določiti mehanizem za zagotovitev podpore kmetom, ki bi bila osredotočena na preostalo razpoložljivo število hektarjev. Vendar je treba v izognitev zlorabi tega mehanizma določiti pogoje za dostop do tega mehanizma.

(7)

Skladno z Uredbo (ES) št. 1782/2003 se nacionalna rezerva dopolnjuje z neizrabljenimi pravicami do plačila ali, po izbiri, z zadrževanjem prodaje pravic do plačila ali prodaje, ki je bila opravljena pred nekim določenim datumom. Zato je treba določiti datum, po katerem se neizrabljene pravice do plačila vračajo v nacionalno rezervo. Zaradi administrativnih razlogov bi bilo treba prav tako predpisati, da ko se pravice do plačil, ki jih spremlja dovoljenje za pridelavo sadja in zelenjave ali jedilnega krompirja, ali pravice za praho vračajo v nacionalno rezervo, izgubijo spremljajočo obvezo ali dovoljenje. To opravičuje tudi dejstvo, da se ta obveza ali dovoljenje določa na podlagi zgodovinskih referenc in ko shema enotnega plačila že deluje, ne bo mogoče določati, kdo naj bi bil upravičen do pravic za praho iz rezerve, ker bo podpora proizvodno nevezana.

(8)

Pri uporabi zadržanja prodaje pravic do plačila je treba določiti in razločevati najvišje odstotke in merila za uporabo ob upoštevanju vrste prenosov in pravic do plačila, ki se prenašajo. Če v prvih letih izvajanja sheme enotnega plačila obstaja spekulativno tveganje, se lahko državi članici dovoli povečati odstotek zadrževanja za prodajo brez zemljišča. Uporaba takšnih zadrževanj nikakor ne sme biti ovira za prenos ali prepoved prenosa pravice do plačil.

(9)

Zaradi olajšanega upravljanja nacionalne rezerve je primerno predvideti upravljanje nacionalne rezerve na regionalni ravni, razen v primerih iz člena 42(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, če je to primerno, in iz člena 42(4) navedene uredbe, če so države članice zavezane za dodelitev pravice do plačil.

(10)

Zaradi olajšanega izvajanja sheme enotnega plačila je treba državam članicam omogočiti, da začnejo določati možne upravičence za shemo že v letu pred prvim letom izvajanja sheme, zlasti ob spremembah na gospodarstvu zaradi dedovanja ali pravnih sprememb, in začasno določati pravice do plačila.

(11)

Člen 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003 omogoča kmetom dostop do sheme enotnega plačila v posebnih okoliščinah. Da bi preprečili izrabo takšnih okoliščin za izogibanje uporabi pravil za običajne prenose gospodarstva skupaj z referenčnimi zneski, je treba določiti pogoje in opredeliti uporabo takšnih okoliščin.

(12)

Člen 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da kmet lahko prenese svoje pravice do plačil brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 44 navedene uredbe uporabil najmanj 80 % pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu. Zaradi upoštevanja prenosov zemljišča v času pred izvajanjem sheme enotnega plačila se prenos gospodarstva ali dela gospodarstva skupaj s prihodnjimi pravicami do plačil upravičeno šteje za veljavni prenos pravic do plačil z zemljiščem v smislu člena 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ob upoštevanju nekaterih pogojev, zlasti dejstva, da mora prodajalec zaprositi za določitev pravic do plačil, saj navedena uredba jasno določa, da so do sheme upravičeni samo tisti, ki so v referenčnem obdobju prejeli neposredno plačilo.

(13)

Po členu 42(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko Komisija določi, kaj je treba razumeti kot posebne razmere, pri katerih se za nekatere kmete, ki zaradi takšnih razmer v referenčnem obdobju niso prejeli neposrednih plačil v celoti ali delno, lahko določijo referenčni zneski. Zato bi bilo treba navesti, kaj je treba razumeti kot posebne razmere, in določiti pravila, s katerimi bi se preprečilo, da bi isti kmet nabiral koristi iz različnih pravic do plačil, brez poseganja v možnost, da Komisija zadevni seznam po potrebi lahko dopolni. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost določiti referenčni znesek, ki ga je treba dodeliti.

(14)

Če država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso v opredelitev petletnega zakupa vključuje tudi dolgoročni zakup, je treba tej državi članici po potrebi omogočiti uporabo tega krajšega obdobja.

(15)

Ker bodo mlečne premije in dodatna plačila vključena v shemo enotnega plačila na podlagi drugačnih referenčnih obdobij, kakor je tisto, navedeno v členu 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba pri določanju referenčnega zneska upoštevati proizvajalce mleka, ki se znajdejo v razmerah, navedenih v členu 40 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in ki zaradi teh razmer dajejo v celotni ali delni zakup svojo referenčno količino skladno s členom 16 Uredbe (ES) št. 1788/2003 za 12-mesečno obdobje, ki se konča 31. marca v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

(16)

Če se kmet upokoji ali umre in zagotovi prenos svojega gospodarstva v celoti ali delno na družinskega člana ali dediča, ki namerava nadaljevati kmetijsko dejavnost na tem gospodarstvu, je treba zagotoviti nemoten prenos gospodarstva ali dela gospodarstva znotraj družine, zlasti če je bilo zemljišče, ki se prenaša, v referenčnem obdobju dano v zakup tretji osebi brez poseganja v možnost, da dedič nadaljuje kmetijsko dejavnost.

(17)

Kmetom, ki so izvedli naložbe, katerih rezultat je povečanje zneska neposrednih plačil, ki bi jih dobili, če ne bi bila uvedena shema enotnega plačila, bi bilo prav tako treba dodeliti pravice do plačil. Če kmet že razpolaga s pravicami do plačil ali pa nima nobenih hektarjev, bi bilo treba predvideti posebna pravila za izračun pravic do plačil. V enakih okoliščinah bi kmetje, ki so kupili ali vzeli v zakup zemljišče ali so bili udeleženi v nacionalnih programih preusmerjanja proizvodnje, za kar bi lahko v referenčnem obdobju dobili neposredno plačilo na podlagi sheme enotnega plačila, ostali brez pravic do plačil, čeprav so kupili zemljišče oziroma sodelovali v takšnih programih zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti, ki bi se v prihodnje še lahko upoštevala za nekatera neposredna plačila. Zato bi bilo treba tudi za takšne primere predvideti dodelitev pravic do plačil.

(18)

Zaradi pravilnega upravljanja sheme je treba določiti pravila za prenos pravic do plačil.

(19)

V členu 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je predvidena možnost sklepa države članice, da se pravice do plačil lahko prenašajo ali uporabijo le znotraj ene same regije. Da bi se izognili praktičnim težavam, je treba predvideti posebne predpise za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah.

(20)

Člen 43(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da je treba v referenčnem obdobju vso krmno površino vključiti v izračun pravic do plačila. Da bi nacionalnim organom olajšali izračun števila hektarjev krmne površine, jim je treba dati možnost, da upoštevajo število krmnih površin, prijavljenih v zahtevku za pomoč na površino pred uvedbo sheme enotnega plačila, pri tem pa kmetu dati možnost dokazati, da je bila njegova krmna površina v referenčnem obdobju manjša.

(21)

Člen 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003 omogoča proizvodnjo konoplje pod nekaterimi pogoji. Treba je določiti seznam upravičenih sort in predvideti certificiranje takšnih sort.

(22)

Na podlagi veljavne pretvorbene tabele za sektor govejega mesa je treba določiti posebna pravila za izračun števila glav velikih živali v primeru uvedbe pravic do plačil, pri katerih se upoštevajo posebni pogoji.

(23)

Posebna pravila so potrebna tudi zaradi olajšave določanja pravic do plačil pri predvideni proizvodni nevezanosti plačil v sektorju mleka.

(24)

V skladu s členom 54 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se na podlagi vsake upravičenosti do pravic za praho, ki vključuje hektar, upravičen do pravic za praho, pridobi pravica do plačila zneska, določenega s pravico za praho. Najkrajše obdobje, v katerem je zemljišče v prahi, naj bi zajemalo vsaj eno vegetacijsko dobo poljščin. Vendar je treba zaradi upoštevanja nekaterih posebnih okoliščin omogočiti uporabo zemljišč v prahi pred potekom najkrajšega obdobja prahe. Treba je tudi opredeliti določbe za varovanje okolja ter vzdrževanje in uporabo površin v prahi.

(25)

Če država članica sklene, da bo uporabila možnost regionalizacije sheme enotnega plačila, je treba določiti posebna pravila zaradi olajšave izračuna regionalnega referenčnega zneska za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah, in zaradi zagotavljanja celotne dodelitve regionalnega zneska v prvem letu izvajanja sheme. Nekatere določbe te uredbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na določanje nacionalne rezerve, na prvo dodelitev pravic do plačila in na prenos pravic do plačila, bi bilo treba uskladiti, da bi se lahko uporabljale v regionalnem modelu.

(26)

Člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 omogoča državam članicam, da v mejah proračuna predvidijo dodatno plačilo za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za zaščito in izboljšanje okolja ali za izboljšanje kakovosti in trženja kmetijskih proizvodov. Zato je treba določiti, katere kmete naj bi to zadevalo, kako naj bi se to plačilo uskladilo z obstoječimi ukrepi glede razvoja podeželja, in določiti, katero vrsto kmetovanja je treba vključiti v ta ukrep.

(27)

Člen 58 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi merili, na podlagi člena 59 navedene uredbe pa v ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z objektivnimi merili lahko izvajajo shemo enotnega plačila na regionalni ravni. Zato je treba zagotoviti posredovanje vseh podatkov in informacij, potrebnih za ocenitev teh meril.

(28)

Zaradi ocene izvajanja sheme enotnega plačila je treba določiti načine in roke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter obvestiti Komisijo o površinah, za katere je bila izplačana pomoč na nacionalni ali regionalni ravni.

(29)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidene v naslovu III Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V naslovu III Uredbe (ES) št. 1782/2003 in tej uredbi velja naslednja opredelitev pojmov:

(a) „kmetijsko zemljišče“ pomeni celotno zemljišče, ki zajema orna zemljišča, trajne travnike in trajne nasade;

(b) „orno zemljišče“ pomeni „orno zemljišče“ v smislu točke (1) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št.  ►M1  796/2004 ◄  ( 2 );

▼M5

(c) „trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni travniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami, kakor so opredeljene v točki G/05 Priloge I k Odločbi Komisije 2000/115/ES ( 3 ) in panjevci kratke rotacije (oznaka KN ex060290 41), razen večletnih rastlin in njihovih drevesnic;

(d) „večletne rastline“ pomeni rastline naslednjih proizvodov in drevesnice takih večletnih rastlin:



CN code

 

0709 10 00

Artičoke

0709 20 00

Beluši

0709 90 90

Rabarbara

0810 20

Maline, robide, murve in Loganove robide

0810 30

Črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje

0810 40

Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium

;

▼B

(e) „trajni travnik“ pomeni „trajni travnik“ v smislu točke (2) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št.  ►M1  796/2004 ◄ ;

(f) „travinje“ pomeni orno zemljišče, ki se uporablja za pridelavo trave (sejane ali naravne); v členu 61 Uredbe (ES) št. 1782/2003 travinje vključuje trajne travnike;

(g) „prodaja“ pomeni prodajo ali vsak drug dokončni prenos lastništva zemljišča ali pravic do plačila. Ta opredelitev pojma ne vključuje prodaje zemljišča, če je zemljišče preneseno na organe oblasti in/ali za uporabo v javnem interesu za nekmetijske namene;

(h) „zakup“ pomeni zakup ali podobne vrste začasnih transakcij;

(i) „prenos, ali prodaja, ali zakup pravice do plačila z zemljiščem“ pomeni prodajo ali zakup pravice do plačila, ki pripada prenositelju, s prodajo oziroma zakupom ustreznega števila hektarjev upravičenega zemljišča v smislu člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V primeru zakupa je treba pravice do plačil in zemljišče dati v zakup za enako obdobje.

Če se prenesejo vse pravice do plačil, za katera veljajo posebni pogoji skladno s členom 49(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se to šteje kot prenos pravice do plačil z zemljiščem;

Primer prenosa upravičenosti do prejemka brez zemljišč, naveden v drugem pododstavku člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se smatra za primer prodaje upravičenosti do prejemka brez zemljišč;

(j) „proizvodna enota“ pomeni najmanj eno površino, ki je v referenčnem obdobju upravičila neposredna plačila, vključno s krmno površino v smislu člena 43(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali eno žival, ki bi upravičila neposredna plačila v referenčnem obdobju, skupaj z pravico do ustrezne premije, če je to primerno;

(k) v členih 37(2) in 42(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 „kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo fizično ali pravno osebo, ki v obdobju 5 let pred začetkom nove kmetijske dejavnosti ni opravljala kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost niti je ni nadzorovala pravna oseba, ki je opravljala kmetijsko dejavnost.

V primeru pravne osebe, ki izvaja nadzor nad fizično osebo, le-ta 5 let pred začetkom kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ni smela opravljati kmetijske dejavnosti ali imeti nadzora pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

Člen 3

Izračun vrednosti enote pravic do plačila

1.  Pravice do plačila se izračunajo na tri decimalke in zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližjo drugo decimalko. Če se pri izračunu tretje decimalke dobi natančno srednja številka, se rezultat zaokroži navzgor na najbližjo drugo decimalko.

▼M1

2.  Kmet mora po tem, ko je v skladu s členom 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 navedel vse možne upravičenosti do prejemka, navesti upravičenost do prejemka skupaj z enoto rabe ali poljino, ki se prišteva k deležu hektarja. Slednja upravičenost do prejemka daje pravico do prejemka, ki bo izračunan sorazmerno z enoto rabe ali poljino in bo v celoti smatran za namene člena 45 te uredbe.

▼M9

3.  Če je velikost enote rabe, ki je bila prenesena s pravico v skladu s členom 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, enaka delu hektarja, lahko kmet prenese del pravice, povezane z zemljiščem, v vrednosti, izračunani na podlagi istega dela. Preostali del pravice do plačila ostane kmetu na voljo v ustrezno izračunani vrednosti.

Brez vpliva na člen 46(2) navedene uredbe, če kmet prenese del pravice brez zemljišča, se vrednost dveh delov izračuna sorazmerno.

▼M9 —————

▼M1

Člen 3a

Določeni hektarji in živali

Brez poseganja v uporabo Priloge VII Uredbe (ES) 1782/2003 je število hektarjev ali živali, za katere je bilo ali pa še bo odobreno neposredno plačilo v referenčnem obdobju z namenom, da bi določili referenčni znesek, opisan v členu 37(1) te uredbe, enako številu hektarjev ali živali, določeno v smislu člena 2, točk (r) in (s) Uredbe (ES) št. 2419/2001 za vsako neposredno plačilo, ki je navedeno v Prilogi VI Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M5

Člen 3b

Upravičenost

1.  Za namen člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se kot upravičeni do uvedbe in uporabe pravic do plačila, obravnavajo naslednji hektarji:

(a) površine posejane s panjevcem kratke rotacije (oznaka KN ex060290 41), Miscanthus sinensis (kitajski prstasti trstikovec) (oznaka KN ex060290 51), Phalaris arundicea (pisana čužka) (oznaka KN ex121490 90) med 30. aprilom 2004 in 10. marcem 2005;

(b) površine posejane s panjevcem kratke rotacije (oznaka KN ex060290 41), Miscanthus sinensis (kitajski prstasti trstikovec) (oznaka KN ex060290 51), Phalaris arundicea (pisana čužka) (oznaka KN ex121490 90) pred 30. aprilom 2004 in dane v zakup ali kupljene med 30. aprilom 2004 in 10. marcem 2005 zaradi zahtevka za shemo enotnega plačila.

2.  Za namen člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zemljišča v prahi, posejana s trajnimi nasadi, ki se uporabljajo za namene iz člena 55(b) navedene uredbe in zemljišča, ki so posejana s trajnimi nasadi in so tudi predmet zahtevka za pomoč za energetske rastline iz člena 88 navedene uredbe, obravnavajo kot upravičeni hektarji za uporabo pravic za praho oz. pravic do plačila.

3.  Za namen člena 54(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se zemljišča v prahi, posejana s trajnimi nasadi, ki se uporabljajo za namene iz člena 6(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 ( 4 ) in jim je bilo odobreno plačilo na površino iz člena 2(2) navedene Uredbe, za leto 2003 obravnavajo kot upravičeni hektarji za uporabo pravic za praho, kot je določeno v členu 53 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

4.  Brez poseganja v člen 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003, za namene iz člena 54(2) navedene uredbe se zemljišča, ki so bila posejana z večletnimi rastlinami na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, obravnavajo kot upravičeni hektarji za uporabo pravic za praho, kot je določeno v členu 53 navedene uredbe.

5.  Brez vpliva na člen 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, če država članica uporabi možnost iz člena 59 navedene uredbe,

(a) za namen člena 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zemljišča v prahi, posejana s trajnimi rastlinami, ki se uporabljajo za namene iz člena 6(3) Uredbe (ES) št. 1251/1999 in ki jim je bilo odobreno plačilo na površino iz člena 2(2) navedene uredbe za leto 2003, obravnavajo kot upravičeni hektarji za določitev pravic do plačila za praho;

(b) za namen člena 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zemljišča, posejana s trajnimi nasadi, ki se uporabljajo za namene iz člena 55(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 obravnavajo kot upravičeni hektarji za določitev pravic do plačila za praho;

(c) za namen člena 59(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zemljišča, posejana s trajnimi nasadi in so tudi predmet zahtevka za pomoč za energetske rastline iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003 obravnavajo kot upravičeni hektarji za določitev pravic do plačila;

(d) za namen člena 59(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se zemljišča, posejana z večletnimi rastlinami obravnavajo kot upravičeni hektarji za določitev pravic do plačila.

6.  Kmetje, ki jih v letu 2005 zadeva uporaba odstavkov 2 do 5 tega člena, lahko spremenijo svoj enotni zahtevek v štirih tednih od datuma 19. oktobra 2005 ali datuma, ki ga določi zadevna država članica.

▼B



POGLAVJE 2

NACIONALNA REZERVA



Oddelek 1

Vzpostavitev nacionalne rezerve

Člen 4

Znižanje

1.  Znižanje na podlagi člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 velja za vse referenčne zneske po morebitnem znižanju v skladu s členom 41(2) navedene uredbe in, kjer je primerno, po vsakem znižanju po členu 65(1) in drugem pododstavku člena 70(2) navedene uredbe.

2.  Pri uporabi znižanja po členu 42(7) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se vrednost po enoti za vse pravice do plačila, ki so bila določena na dan uporabe linearnega znižanja, sorazmerno zniža.

▼M7

3.  V primeru, če se pokaže, da so količine v nacionalni rezervi večje, kot je potrebno za upoštevanje primerov iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko države članice sorazmerno povečajo znesek na enoto za vse pravice do plačila. Skupni znesek, ki se uporabi za to povečanje ne presega skupnega zneska, ki izhaja iz linearnega znižanja, uporabljenega v skladu s členom 42(1) in (7) navedene uredbe.

▼B

Člen 5

Mlečne premije in dodatna plačila

1.  Odstotek znižanja, ki ga določijo države članice v skladu s členom 42(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se bo leta 2007 uporabljal za zneske, izhajajoče iz mlečnih premij in dodatnih plačil, ki bodo vključeni v shemo enotnega plačila.

2.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003, da se zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, v celoti vključijo v shemo enotnega plačila, uporabi odstotek znižanja iz prvega odstavka tega člena v letu, ko uporabi to možnost. V naslednjih letih uporabi znižanje v okviru povečanja zneskov, predvidenih v členih 95(2) in 96(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003, da se zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, delno vključijo v shemo enotnega plačila, uporabi odstotek znižanja iz prvega odstavka tega člena za ustrezne zneske, vključene v shemo enotnega plačila, v letu, ko uporabi to navedeno možnost, ob upoštevanju povečanja zneskov, predvidenih v členu 95(2) in 96(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.



Oddelek 2

Določitev pravic do plačil iz nacionalne rezerve

Člen 6

Določitev pravic do plačila

1.  Če država članica uporabi možnosti, predvidene v členu 42(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko kmetje dobijo pravice do plačil iz nacionalne rezerve v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, in v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi zadevna država članica.

2.  Če kmet, ki nima nobenih pravic do plačil, zaprosi za pravico do plačil iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačil, ki jih dobi, ne sme presegati števila hektarjev, ki jih ima v tem času (v posesti ali v zakupu).

3.  Če kmet, ki ima pravice do plačil, zaprosi za pravico do izplačil iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačil, ki jih dobi, ne sme presegati števila hektarjev, ki jih ima v posesti in za katere nima pravic do plačil.

Znesek na enoto za vsako pravico do izplačila, ki mu že pripada, se lahko poveča do višine regionalnega povprečja iz odstavka 4.

▼M9

Za pravice do plačila, katerih znesek na enoto je bil skladno z drugim pododstavkom tega odstavka povečan za več kakor 20 %, se uporablja prvi pododstavek člena 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Za pravice do plačila, katerih znesek na enoto je bil skladno z drugim pododstavkom tega odstavka povečan za več kakor 20 %, velja drugi pododstavek člena 42(8) navedene uredbe.

▼B

4.  Regionalno povprečje določijo države članice na ustrezni teritorialni ravni skladno z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence. Povprečje se določi v času, ki ga določijo države članice. Vsako leto se lahko pregleda. Temelji na vrednosti pravic do plačil, dodeljenih kmetom v zadevni regiji. Ne sme se razločevati glede na proizvodni sektor.

5.  Vrednost vsake pravice do plačila, prejetega v skladu z odstavkom 2 ali 3 razen drugega pododstavka odstavka 3, se izračuna tako, da se referenčni znesek, ki ga država članica določi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ki ne presega števila hektarjev, navedenega v odstavku 2.

Člen 7

Uporaba člena 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, če je število hektarjev manjše od števila pravic do plačil

1.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko na zahtevo v skladu s tem členom zlasti dodeli pravico do plačila kmetom na zadevnih območjih, ki prijavijo manj hektarjev od števila, ustreznega pravicam do plačil, ki bi mu bila dodeljena v skladu s členom 43 navedene uredbe.

V tem primeru kmet vrne v nacionalno rezervo vse pravice do plačil, ki jih ima ali ki naj bi mu bile dodeljene, razen pravic za praho in pravic do plačil, za katere veljajo posebni pogoji v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M1

V skladu s ciljem tega člena, „upravičenost do prejemka“ pomeni zgolj upravičenost do prejemka, ki jih je dodelila država članica v prvem letu izvajanja enotne plačilne sheme.

▼B

2.  Število pravic do plačil, dodeljenih iz nacionalne rezerve, mora biti enako številu hektarjev, ki jih kmet prijavi.

3.  Petletno obdobje v skladu s členom 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003 velja oziroma po potrebi znova začne veljati za vse dodeljene pravice do plačil.

4.  Vrednost na enoto pravic do plačila, dodeljenih iz nacionalne rezerve, se izračuna tako, da se referenčni znesek kmeta deli s številom hektarjev, ki jih prijavi, zmanjšanim za število hektarjev, ki ustreza številu njegovih pravic za praho. Regionalno povprečje skladno s členom 6(4) se ne uporabi.

5.  Odstavki 1, 2, 3 in 4 ne veljajo za kmeta, ki prijavi manj kakor 50 % skupnega števila hektarjev v smislu člena 43(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki jih je imel v referenčnem obdobju (v zakupu ali v posesti).

▼M2

6.  Za namen odstavkov 1, 2, 3 in 4 se hektarji, ki se prenesejo s prodajo ali zakupom in se ne nadomestijo z ustreznim številom hektarjev, štejejo v število hektarjev, ki jih prijavi kmet.

▼B

7.  Zadevni kmet mora prijaviti skupno število hektarjev, ki jih ima v posesti v času vložitve zahtevka.



Oddelek 3

Vzdrževanje nacionalne rezerve

Člen 8

Neuporabljene pravice do plačila

1.  Brez poseganja v člen 34(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se neuporabljene pravice do plačila vrnejo v nacionalno rezervo na dan po poteku roka za spremembo zahtevka po shemi enotnega plačila v koledarskem letu, ko poteče obdobje iz drugega pododstavka člena 42(8) ali člena 45(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V tem členu „neizkoriščena pravica do plačila“ pomeni, da za zadevno pravico ni bilo dodeljeno plačilo v obdobju iz prvega pododstavka. Pravice do plačila, za katera je vložen zahtevek in ki se nanašajo na površino, določeno v smislu člena 2 točka (22) ►M1  Uredbo (ES) št. 796/2004 ◄ , se štejejo za izkoriščene.

2.  Ko se vračajo v nacionalno rezervo pravice za praho in pravice do plačil, ki jih spremlja dovoljenje, predvideno v členu 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, izgubijo spremljajočo obvezo ali dovoljenje.

Člen 9

Zadrževanje prodaje pravic do plačil

1.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 46(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, država članica lahko sklene, da vrne v nacionalno rezervo:

(a) pri prodaji pravic do plačil brez zemljišča do 30 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačil. Vendar se lahko v obdobju prvih treh let izvajanja sheme enotnega plačila 30 % delež nadomesti s 50 % deležem;

in/ali

(b) pri prodaji pravic do plačil z zemljiščem do 10 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila;

in/ali

(c) pri prodaji pravic za praho brez zemljišča do 30 % vrednosti vsake pravice do plačila. Vendar se lahko v obdobju prvih treh let izvajanja sheme enotnega plačila 30 % delež nadomesti s 50 % deležem;

in/ali

(d) pri prodaji pravic do plačil s celotnim gospodarstvom do 5 % vrednosti vsake pravice do plačila in/ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačil;

in/ali

(e) pri prodaji pravic do plačil, povezanih z dovoljenjem v skladu s členom 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, do 10 % vrednosti vsake pravice do plačila.

Pri prodaji pravic do plačila z zemljiščem ali brez njega kmetu, ki se začenja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačil, se zadrževanje ne uporablja.

2.  Pri določanju odstotka iz odstavka 1 država članica lahko naredi razliko pri odstotkih znotraj enega izmed primerov iz točk a) do e) odstavka 1 v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence.

Člen 10

Nepričakovani dobički

1.  V primerih iz člena 42(9) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se naslednje vrne v nacionalno rezervo:

(a) pri prodaji do 90 % referenčnega zneska, ki ga je treba določiti za prodajalca skladno s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede na proizvodne enote in število hektarjev prenesenega gospodarstva ali dela gospodarstva ►M1  ali prenesenih premijskih pravic ◄ ;

(b) pri šestletnem zakupu do 50 % referenčnega zneska, ki ga je treba določiti za zakupodajalca skladno s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede na proizvodne enote in število hektarjev prenesenega gospodarstva ali dela gospodarstva ►M1  ali prenesenih premijskih pravic ◄ ;

(c) pri zakupu daljšem od šestih let 5 % za vsako leto po poteku šestletnega obdobja, vendar največ 20 % referenčnega zneska, ki ga je treba določiti za zakupodajalca skladno s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede na proizvodne enote in število hektarjev prenesenega gospodarstva ali dela gospodarstva ►M1  ali prenesenih premijskih pravic ◄ .

2.  Pravice do plačila, ki jih je treba določiti za prodajalca ali zakupodajalca, se izračunajo v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na podlagi preostalega referenčnega zneska in števila ►M1  hektarji referenčnega obdobja, ki se skladajo z preostalim referenčnim zneskom. ◄

3.  Odstavek 1 se ne uporablja, če prodajalec ali zakupodajalec v enem letu po prodaji ali dajanju v zakup, vendar najpozneje ►M1  15. maj 2004 ◄ , kupi ali vzame v zakup za šest let ali več drugo gospodarstvo ali del gospodarstva. V tem primeru obdrži prodajalec ali zakupodajalec vsaj enako število pravic do plačil, kot jih kmet lahko uporabi na novem gospodarstvu v skladu s členom 44 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

4.  Odstavek 1 se ne uporablja, če kmet zadovoljivo dokaže državi članici, da cena prodaje ali dajanja v zakup ustreza vrednosti gospodarstva, oziroma pri delnem prenosu vrednosti dela gospodarstva brez pravic do plačil.

▼M1

5.  Ne glede na odstavek 4, se odstavek 1 ne uporablja v primeru pogodbene klavzule, omenjene v členu 17, in v primeru, da je bil člen 27 uveden v pogodbo pred 15. majem 2004.

▼M2

6.  Države članice lahko določijo zgornjo mejo, ki se uporabi v odstavku 1.

▼B



Oddelek 4

Regionalna uprava

Člen 11

Regionalne rezerve

1.  Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.

V tem primeru države članice lahko dodelijo, v celoti ali delno, na nacionalni ravni razpoložljive zneske skladno s členi 4, 5, 8, 9 in 10.

2.  Zneski, dodeljeni posameznim regijam, se lahko uporabljajo samo za dodelitev znotraj zadevne regije, razen v primerih v skladu s členom 42(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali, če se država članica tako odloči, v primeru uporabe člena 42(3) navedene uredbe.



POGLAVJE 3

DODELITEV PRAVIC DO PLAČIL



Oddelek 1

Prva dodelitev pravic do plačil

Člen 12

Zahtevki

1.  Začenši s koledarskim letom pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila države članice lahko začnejo z določanjem kmetov, upravičenih do plačil, v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003, z začasnim določanjem zneskov in števila hektarjev skladno s členom 34(1)(a) oziroma (b) navedene uredbe ter s predhodnim preverjanjem pogojev iz odstavka 5 tega člena.

2.  Za začasno določanje pravic do plačil države članice lahko pošljejo obrazec zahtevka iz člena 34(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. aprila prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila, kmetom iz člena 33(1)(a) navedene uredbe ali, po potrebi, kmetom, določenim v skladu z odstavkom 1 tega člena. V tem primeru in do istega datuma vložijo kmetje, ki niso navedeni v členu 33(1)(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zahtevek za določitev njihovih pravic do plačil.

3.  Če država članica ne uporabi možnosti, predvidene v odstavku 2, pošlje obrazec zahtevka skladno s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje en mesec pred rokom za oddajo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila.

4.  Dokončna določitev pravice do plačil, ki jih je treba dodeliti v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, je odvisna od zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 34(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M1

Pred dokončno določitvijo upravičenosti do prejemka niso možni nobeni dokončni prenosi upravičenosti.

V vsakem primeru morajo biti dokončne upravičenosti do prejemka določene do 15. avgusta prvega leta izvajanja enotne plačilne sheme. Kjer administrativni vzroki tako zahtevajo, lahko država članica določi, da bo končni datum za dokončno določitev upravičenosti isti kot datum za objavo plačil za prvo leto izvajanja skupne plačilne sheme, a v nobenem primeru to ne sme biti kasneje kot 31. decembra prvega leta izvajanja.

Kmetje lahko uvedejo v okviru zaščite dokončne upravičenosti izvajanja v okviru enkratnega izplačila na osnovi začasnih upravičenosti do prejemka, ki so jih določile države članice ali pa so bile pridobljene preko pogodbenih klavzul, omenjenih v členih 17 ali 27.

▼B

5.  Vlagatelj mora zadovoljivo dokazati državi članici, da je na dan oddaje zahtevka za pravico do plačil kmet v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

6.  Država članica lahko določi najmanjšo velikost gospodarstva ►M1  glede na obdelovalna zemljišča ◄ , za katero se lahko zahteva določitev pravice do plačil. Vendar najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

Za določitev pravic do plačil, za katere veljajo posebni pogoji skladno s členi 47 do 50 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se ne ugotavlja najmanjša velikost.

7.  Država članica lahko sprejme sklep, da se zahtevek za dokončno določitev pravic do plačil v skladu z odstavkom 4 lahko vloži hkrati z zahtevkom za plačilo v okviru sheme enotnega plačila.

▼M1

8.  Razen za določitev upravičenosti do prejemka iz nacionalnih rezerv, navedenih v členih 6, 7, in v členih od 18 do 23a (ne glede na odstavek 5 in 6 tega člena), ni potrebno navesti nobenih enot rabe ali poljin z namenom določitve upravičenosti do prejemka. Navedba enote rabe ali poljin, omenjena v členu 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se izvaja z namenom izvajanja izplačil pri upravičenosti do prejemka v okviru enotne plačilne sheme.

▼B



Oddelek 2

Dodelitev pravic do plačil izven okvira nacionalne rezerve

Člen 13

Dedovanje in pričakovano dedovanje

1.  V primerih iz člena 33(1)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 kmet, ki je prejel gospodarstvo ali del gospodarstva, zaprosi v svojem imenu za izračun pravic do plačila za gospodarstvo ali del gospodarstva, ki ga je prejel.

Število in vrednost pravic do plačil se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na dedovane proizvodne enote.

2.  V primerih pričakovanega dedovanja, ki se lahko umakne, dobi določeni dedič dostop do sheme enotnega plačila le enkrat do datuma za oddajo zahtevka za plačilo v okviru sheme enotnega plačila.

Nasledstvo po pogodbi o zakupu ali dedovanju ali pričakovanem dedovanju od kmeta, ki je fizična oseba in ki je bil najemnik gospodarstva ali dela gospodarstva v referenčnem obdobju, kar bi mu dalo pravico do plačil, se šteje kot dedovanje gospodarstva.

3.  Če je kmet iz odstavka 1 že upravičen do pravice do plačil, se število in vrednost njegovih pravic do plačil določi na podlagi vsote referenčnih zneskov oziroma seštevka števila hektarjev njegovega prvotnega gospodarstva in dedovanih proizvodnih enot.

4.  Če kmet iz odstavka 1 izpolnjuje pogoje za uporabo dveh ali več izmed členov 19 do 23 te uredbe ali členov 37(2), 40, 42(3) ali 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, število pravic do plačila, ki jih dobi, ne presega števila dedovanih hektarjev in števila hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, pri tem pa je njihova vrednost največja vrednost, ki jo lahko dobi pri ločeni uporabi vsakega izmed členov, za katerega izpolnjuje pogoje.

5.  V členu 33(1)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v tej uredbi se za „dedovanje“ in „pričakovano dedovanje“ uporablja opredelitev iz nacionalne zakonodaje.

Člen 14

Spremembe pravnega statusa ali poimenovanja

1.  Pri uporabi člena 33(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v primerih sprememb pravnega statusa ali poimenovanja ima kmet dostop do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji kakor kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo, do zgornje meje pravic do plačil za prvotno gospodarstvo, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a) število in vrednost pravic do plačil se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na prvotno gospodarstvo;

(b) pri spremembi pravnega statusa pravne osebe ali statusa fizične osebe v status pravne osebe ali statusa pravne osebe v status fizične osebe, se šteje lastnik prvotnega gospodarstva glede vodenja gospodarstva, dobičkov in finančnih tveganj za lastnika novega gospodarstva;

2.  Če nastopijo primeri iz člena 33(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 med 1. januarjem in datumom oddaje zahtevkov v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se uporablja odstavek 1 tega člena.

Člen 15

Združitve in razdružitve

1.  Pri uporabi prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 „združitev“ pomeni združitev dveh ali več posamičnih lastnikov gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v enega novega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki ga glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj nadzorujejo kmetje, ki so prvotno upravljali gospodarstva, ali eden izmed njih.

Število in vrednost pravic do plačil se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na prvotna gospodarstva.

2.  Pri uporabi drugega pododstavka člena 33(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 „razdružitev“ pomeni razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 na najmanj dva nova posamična lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, pri čemer glede vodenja, dobičkov in finančnih tveganj vsaj enega še naprej nadzoruje najmanj ena izmed pravnih ali fizičnih oseb, ki so prvotno upravljale gospodarstvo, ali pa razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 na najmanj enega novega posamičnega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, pri čemer glede vodenja, dobičkov in finančnih tveganj tega še naprej nadzoruje kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo.

Število in vrednost pravic do plačila se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na prenesene proizvodne enote prvotnega gospodarstva.

3.  Če primeri iz prvega ali drugega pododstavka člena 33(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 nastopijo v obdobju med 1. januarjem in datumom oddaje zahtevka v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se uporablja odstavek 1 oziroma odstavek 2 tega člena.

Člen 16

Težavni primeri

1.  V primerih iz člena 40(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ko kmetijsko-okoljske obveznosti iz navedenega člena potečejo po roku za oddajo zahtevka za plačilo po shemi enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, država članica v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila določi referenčne zneske za vsakega zadevnega kmeta, po členu 40(1), (2), (3) ali (5) drugi pododstavek navedene uredbe, pod pogojem, da so izključena dvojna plačila na podlagi teh kmetijsko-okoljskih obveznosti.

Zneski, manjši od 10 EUR po pravici do plačila ali manjši od skupnega zneska 100 EUR po kmetu ne štejejo za dvojno plačilo.

Če zadevna država članica ne more spremeniti zneskov, ki jih je treba plačati v okviru teh kmetijsko-okoljskih obveznosti, lahko zadevni kmet:

(a) dobi zmanjšan referenčni znesek in, po poteku svojih kmetijsko-okoljskih obveznosti, v okviru programa, ki naj bi ga uvedla država članica v skladu s členom 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zaprosi za uskladitev vrednosti na enoto njegovih pravic do plačila do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do roka za oddajo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v naslednjem letu;

ali

(b) prejme celoten referenčni znesek pod pogojem, da se strinja s spremembo zneskov, ki jih je treba plačati v okviru teh kmetijsko-okoljskih obveznosti.

2.  V primeru iz drugega pododstavka člena 40(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 prejme kmet pravice do plačila izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki ga je kmet prijavil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

▼M1

3.  Člen 40 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se uporablja na osnovi vsakega neposrednega plačila iz Priloge VI te uredbe.

▼B

Člen 17

Klavzula o zasebni pogodbi v primeru prodaje

1.  Če prodajna pogodba, sklenjena ali spremenjena najpozneje do roka za oddajo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, predpisuje, da je gospodarstvo ali del gospodarstva prodano v celoti ali delno, skupaj s pravicami do plačil, ki jih je treba določiti v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za preneseno število hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, prodajna pogodba velja kot prenos pravic do plačil z zemljiščem v smislu člena 46 navedene uredbe pod pogoji, predvidenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.

2.  Člena 42(9) in 46(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se uporabljata, odvisno od primera, za pravice do plačil, ki jih je treba izračunati na podlagi proizvodnih enot in števila hektarjev, ki so predmet pogodbe.

3.  Prodajalec predloži zahtevek za določitev pravic do plačil po členu 12 in mu priloži en izvod prodajne pogodbe ob navedbi proizvodnih enot in števila hektarjev, za katere namerava prenesti pravice do plačil.

Država članica lahko dovoli kupcu, da v imenu prodajalca in po njegovem izrecnem pooblastilu zaprosi za določitev pravic do plačil v skladu s členom 12. V tem primeru država članica preveri, ali prodajalec izpolnjuje pogoje, predvidene v členu 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in zlasti pogoj iz člena 12(5) te uredbe.

4.  Kupec vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 12 in ji priloži en izvod prodajne pogodbe.

5.  Država članica lahko zahteva, da se hkrati predložita zahtevka kupca in prodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek.



Oddelek 3

Dodelitev pravice do plačil v okviru nacionalne rezerve

Člen 18

Splošne določbe za kmete v posebnih razmerah

1.  Za namene člena 42(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 „kmetje v posebnih razmerah“ pomeni kmete iz členov 19 do ►M1  23a ◄ te uredbe.

2.  Če kmet v posebnih razmerah izpolnjuje pogoje za uporabo dveh ali več izmed členov 19 do ►M1  23a ◄ te uredbe ali členov 37(2), 40, 42(3) ali 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, število pravic do plačila, ki jih dobi, ne presega števila hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, pri tem pa je njihova vrednost največja vrednost, ki jo lahko dobi pri ločeni uporabi vsakega izmed členov, za katerega izpolnjuje pogoje.

3.  Člen 6 razen tretjega pododstavka člena 6(3) se ne uporablja za kmete v posebnih razmerah.

4.  Če zakup v skladu s členoma 20 in 22 ali programi po členu 23 potečejo po roku za predložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, lahko zadevni kmet zaprosi za določitev svojih pravic do plačil po poteku zakupa ali programa v roku, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do roka za predložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v naslednjem letu.

5.  Države članice, v katerih v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso velja petletni zakup prav tako kakor dolgoročni zakup, lahko uporabijo člene 20, 21 in 22 tudi za takšne zakupe.

Člen 19

Proizvajalci mleka

Za določanje referenčnega zneska za proizvajalca mleka, ki se je znašel v razmerah iz člena 40 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in zaradi teh razmer da v zakup svojo referenčno količino ali del te količine v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1788/2003 za obdobje 12 mesecev, ki se konča 31. marca prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila, na mlečne premije in dodatna plačila, se ta referenčna količina šteje kot razpoložljiva na gospodarstvu navedenega kmeta za navedeno koledarsko leto.

Člen 20

Prenos zemljišča v zakupu

1.  Kmet, ►M1  preko prenosa, ki je brezplačen ali pa ima simbolično ceno ali pa preko prodaje ali zakupa za šest ali več let ◄ na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja dobil gospodarstvo ali del gospodarstva, ki je bilo v referenčnem obdobju v zakupu pri tretji osebi, od kmeta, ki se je upokojil ►M1  iz kmetijske dejavnosti ◄ ali je umrl pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, dobi pravice do plačil, ki se izračunajo tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, ki ga je dobil.

2.  Kmet iz odstavka 1 je vsaka oseba, ki lahko dobi gospodarstvo ali del gospodarstva po odstavku 1 kot dejansko ali pričakovano dedovanje.

Člen 21

Naložbe

1.  Kmet, ki je vlagal v proizvodne zmogljivosti ali kupil zemljišče v skladu s pogoji, določenimi v odstavkih 2 do 6 najpozneje do ►M1  15. maj 2004 ◄ , dobi pravice do plačil, ki se izračunajo tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih je kupil.

▼M6

Za naložbe, ki obsegajo oljčne nasade v okviru programov, ki jih je odobrila Komisija, je datum iz prvega pododstavka 31. december 2006.

▼M7

Za naložbe v sektorju sladkorja je datum iz prvega pododstavka 3. marec 2006.

▼B

2.  Naložbe je treba predvideti v načrtu ali programu, katerega izvajanje se je začelo najpozneje ►M1  15. maj 2004 ◄ . Kmet predloži načrt ali program pristojnemu organu v državi članici.

Če načrta ali programa v pisni obliki ni, države članice lahko upoštevajo druge objektivne dokaze o naložbi.

▼M6

Za naložbe iz drugega pododstavka odstavka 1 se mora izvajanje načrta ali programa zaključiti najpozneje 31. decembra 2006.

▼M7

Za naložbe v sektorju sladkorja je datum iz prvega pododstavka 3. marec 2006.

▼B

3.  Povečanje proizvodne zmogljivosti se lahko nanaša samo na tiste sektorje, za katere bi se v referenčnem obdobju dobilo neposredno plačilo, navedeno v Prilogi VI Uredbe (ES) št. 1782/2003, ob upoštevanju možnosti iz členov 66 do 70 navedene uredbe.

Nakup zemljišča se lahko nanaša samo na nakup upravičenega zemljišča v smislu člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V vsakem primeru se pri uporabi tega člena ne upošteva del povečanja proizvodnih zmogljivosti in/ali nakupa zemljišča, za katerega je kmet že upravičen do dodelitve pravic do plačil in/ali referenčnih zneskov v referenčnem obdobju.

▼M2

4.  Dolgoročni zakup za šest let in več, ki se je začel najpozneje 15. maja 2004, velja kot nakup zemljišča ali naložba v proizvodno zmogljivost za izvajanje odstavka 1.

▼M7

Za naložbe v sektorju sladkorja je datum iz prvega pododstavka 3. marec 2006.

▼B

5.  Če kmet že razpolaga s pravicami do plačil, se v primeru nakupa ali dolgoročnega zakupa število pravic do plačil obračuna na podlagi števila hektarjev, ki so bili kupljeni ali vzeti v zakup, in v primeru drugih naložb se lahko skupna vrednost obstoječih pravic do plačil poveča do višine referenčnega zneska iz odstavka 1.

6.  Če kmet ne razpolaga z zemljiščem ali nima pravic do plačil, se število pravic do plačil izračuna tako, da se referenčni znesek iz odstavka 1 deli z vrednostjo po enoti, ki ne sme presegati 5 000 EUR.

Vrednost posameznih pravic do plačil ustreza temu znesku na enoto.

Za pravice do plačil veljajo pogoji, navedeni v členu 49 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Država članica na podlagi objektivnih meril ugotovi, ali je ohranjenih 50 % kmetijske dejavnosti, kakor je predvideno v odstavku 2 navedenega člena.

Člen 22

Zakup in nakup zemljišča v zakupu

1.  Kmet, ki je med koncem referenčnega obdobja in najpozneje ►M1  15. maj 2004 ◄ za najmanj šest let vzel v zakup gospodarstvo ali del gospodarstva, pri čemer pogojev zakupa ni mogoče uskladiti, prejme pravice do plačil, izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih je vzel v zakup.

2.  Odstavek 1 velja za kmeta, ki je v referenčnem obdobju, ali prej, ali najpozneje do ►M1  15. maj 2004 ◄ kupil gospodarstvo ali del gospodarstva, katerega zemljišče je bilo v referenčnem obdobju v zakupu, zato da se v enem letu po poteku zakupa začne ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali da jo razširi.

▼M2

Za uporabo tega odstavka „zemljišče v zakupu“ pomeni zemljišče, ki je bilo v času nakupa ali po njem v zakupu, ki ni bil nikoli obnovljen, razen ko njegovo obnovitev določa pravna obveznost.

▼B

Člen 23

Preusmeritev proizvodnje

1.  Kmet, ki je bil v referenčnem obdobju in najpozneje do ►M1  15. maj 2004 ◄ vključen v nacionalne programe preusmeritve proizvodnje, za katere bi bilo lahko odobreno neposredno plačilo v okviru sheme enotnega plačila, kakršni so zlasti programi za zamenjavo proizvodnje, prejme pravice do plačila, izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih prijavi v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

2.  Odstavek 1 velja za kmeta, ki je v referenčnem obdobju in najpozneje do ►M1  15. maj 2004 ◄ preusmeril svojo proizvodnjo mleka v katero koli drugo proizvodnjo iz enega izmed sektorjev, navedenih v Prilogi VI Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M1

Člen 23a

Upravni ukrepi in predpisi sodišča

V primerih, kjer je kmet upravičen do prejemka ali do povišanja vrednosti že obstoječih na podlagi dokončnih predpisov sodišča oziroma upravnih ukrepov pristojnega organa države članice, prejme kmet število in vrednosti upravičenosti do prejemka, ki so določene z omenjenim predpisom oziroma ukrepom, do roka, ki ga določa država članica in najkasneje do roka za vložitev zahtevka v skladu z enotno plačilno shemo od dneva predpisa oziroma ukrepa, pri tem pa se upošteva uporabo člena 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003. ►M9  Člen 42(8) navedene uredbe se ne uporablja za pravice do plačila, dodeljene v skladu s tem členom. ◄

▼B



POGLAVJE 4

POSEBNE DOLOČBE



Oddelek 1

Prijava in prenos pravic do plačila

Člen 24

Prijava in uporaba pravic do plačila

▼M7

1.  Pravice do plačila lahko samo enkrat na leto prijavi kmet, ki so mu te pravice pripadale na dan roka za oddajo enotnega zahtevka v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Če pa kmet uporabi možnost, da spremeni enotni zahtevek v skladu s členom 15 navedene uredbe, lahko tudi prijavi pravice do plačila, ki jih ima na datum svojega uradnega obvestila o spremembah pristojnemu organu, pod pogojem, da zadevne pravice do plačila za to leto ni prijavil drug kmet.

Če kmet pridobi zadevne pravice do plačila s pomočjo prenosa od drugega kmeta in je navedeni drugi kmet že prijavil navedene pravice do plačila, se dodatne prijave navedenih pravic do plačila dovolijo le, če je prenosnik pristojni organ že obvestil o prenosu v skladu s členom 25(2) te uredbe in umakne navedene pravice do plačila iz lastnega enotnega zahtevka v roku iz člena 15 Uredbe (ES) št. 796/2004.

▼B

2.  Države članice določijo začetek desetmesečnega obdobja v skladu s členom 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 za vsakega posameznega kmeta z enim datumom v obdobju, ki se določi med 1. septembrom koledarskega leta pred letom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila in 30. aprilom naslednjega koledarskega leta, ali pa kmetu prepustijo odločitev za začetek znotraj določenega obdobja.

▼M3

Vendar če tako narekujejo posebne kmetijske razmere, lahko države članice pooblastijo kmete, da v obdobju iz prvega pododstavka določijo dva različna datuma za začetek 10-mesečnega obdobja za svoja kmetijska gospodarstva. Kmetje, ki uporabijo to možnost, v enotnem zahtevku navedejo poleg informacij, ki jih morajo posredovati v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 796/2004, tudi svojo izbiro za vsako posamezno parcelo.

▼M9

3.  Kmet lahko prostovoljno odda pravice do plačila v nacionalno rezervo, z izjemo pravic za zemljišče v prahi.

▼B

Člen 25

Prenos pravic do plačila

1.  Pravice do plačila se lahko prenesejo kadarkoli med letom.

2.  Prenosnik obvesti pristojni organ države članice o prenosu v obdobju, ki ga določi država članica.

▼M7

3.  Država članica lahko zahteva, da prenosnik obvesti o prenosu pristojni organ države članice, v kateri bo prenos opravljen, v roku, ki ga določi zadevna država članica, vendar ne prej kot šest tednov pred prenosom in ob upoštevanju roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila. Prenos se opravi, kot je predvideno po datumu obvestila, razen če ima pristojni organ pripombe k prenosu in o tem obvesti prenosnika v navedenem roku. Pristojni organ ima lahko pripombe k prenosu samo, če ta ni v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1782/2003 in te uredbe.

▼M2

4.  Za uporabo drugega pododstavka člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se delež pravice do plačila, ki jo je kmet uporabil, izračuna na številu pravic do plačila, ki so mu bile dodeljene v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, razen pravic do plačila, ki so bile prodane z zemljiščem, in ga je treba uporabiti v enem koledarskem letu.

▼B

Člen 26

Regionalna omejitev

1.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v tretjem pododstavku člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, določi regijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

2.  Država članica določi regijo iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred datumom začetka desetmesečnega obdobja v skladu s členom 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Kmet, čigar gospodarstvo je v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja možnosti iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ne sme prenesti ali uporabiti zunaj te regije.

Kmet, čigar gospodarstvo je delno v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja možnosti, ne sme prenesti ali izrabiti zunaj te regije.

3.  Omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se ne uporablja pri dejanskem ali pričakovanem dedovanju pravic do plačila brez ustreznega števila upravičenih hektarjev.

4.  Država članica lahko sklene, da uporabi omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 le za pravice do plačila za praho.

Člen 27

Klavzula o zasebni pogodbi pri zakupu

1.  Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se klavzula v pogodbi o zakupu, ki predvideva prenos nekega števila pravic do plačila, ne presegajočih števila hektarjev v zakupu, šteje za zakup pravic do plačila z zemljišči v smislu člena 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v naslednjih primerih:

(a) če je kmet dal v zakup drugemu kmetu svoje gospodarstvo ali del gospodarstva najpozneje do roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja;

(b) če pogodba o zakupu poteče po roku za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila;

in

(c) če kmet sklene dati v zakup svoje pravice do plačil kmetu, ki mu je dal v zakup svoje gospodarstvo ali del gospodarstva.

2.  Zakupodajalec predloži zahtevek za določitev pravic do plačil v skladu s členom 12 in mu priloži en izvod pogodbe o zakupu ob navedbi števila hektarjev, za katere namerava dati v zakup pravice do plačil. Po potrebi se uporabi člen 42(9) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3.  Najemnik vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 12 in mu priloži en izvod pogodbe o zakupu.

4.  Država članica lahko zahteva, da se hkrati predložita zahtevka najemnika in zakupodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek.



Oddelek 2

Druge posebne določbe

Člen 28

Krmna površina

▼M1

1.  Za namene člena 34(1)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2993 se lahko država članica v določenih primerih odloči uporabiti:

(a) krmno površino, ki jo je kmet označil v zahtevku za pomoč na površino za leto 2004 ali v letu, ki je predhodno prvemu letu izvajanja enotne plačilne sheme ali

(b) krmno površino, ki je označena v zahtevku člena 12(1) ali (2) te uredbe.

2.  Za namene vzpostavitve dokončne upravičenosti do prejemka lahko kmet pristojnemu organu dokaže, da je bila njegova krmna površina v referenčnem obdobju manjša oziroma po členu 43(2)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2993 v primeru, da je bila krmna površina, uporabljana s strani države članice, manjša, navede vso krmno površino, ki mu je v referenčnem obdobju pripadala.

▼M3

Člen 28a

Trimesečno obdobje, določeno v členu 51(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003

Države članice, navedene v ►M4  Priloga I ◄ , so pooblaščene, da dovolijo pridelovanje naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih v obdobju, ne daljšem od treh mesecev, ki se vsako leto začne z dnem, določenem v navedeni Prilogi za vsako državo članico.

▼B

Člen 29

Proizvodnja konoplje

Za namene člena 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je plačilo pravic za površine, ki so vezane na konopljo, pogojeno z uporabo semen sort, naštetih v Prilogi II ►M1  Uredbo (ES) št. 796/2004 ◄ v različici, ki velja za leto, za katero se plačilo odobri. Pri konoplji, ki se goji za vlakna, mora biti seme certificirano v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ( 5 ), zlasti s členom 12 navedene direktive.

Člen 30

Pravice, za katere veljajo posebni pogoji

▼M1

1.  Za izračun kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine (GVŽ) iz člena 49(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se pretvorbena tabela iz člena 131(2)(a) omenjene uredbe nanaša na triletno povprečje števila živali, ki jim je bilo v referenčnem obdobju po členu 47 omenjene uredbe dodeljeno neposredno izplačilo.

▼B

2.  Pri pretvarjanju goveda moškega in ženskega spola v starosti do šest mesecev v GVŽ se uporabi koeficient 0,2.

▼M1

V primeru mlečne premije in dodatnih plačil je GVŽ izračunan tako, da se referenčno količino, ki je bila uporabljena za izračun zneska mlečne premije in dodatna plačila, ki so vključena v enotno plačilno shemo, deli s povprečno mlečnostjo, predvideno v Prilogah XVI Uredbe (ES) št. 1973/2004 ( 6 ) iz tedanjega obdobja ali s posamezno mlečnostjo, če je bila ta višja od povprečja. V primeru, da država članica uporabi možnosti, ki so predpisane v členu 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se število GVŽ temu ustrezno spremeni.

V primeru klavne premije, kjer ni dostopa do potrebnih podatkov o starosti živali, lahko država članica pretvori bike, vole, krave in telice v GVŽ z uporabo koeficienta 0,7 in teleta z uporabo koeficienta 0,25.

V primerih, kjer ista žival prejema več premij, je ustrezni koeficient povprečje koeficienta, uporabljenega za različne premije.

▼B

3.  Zaradi preverjanja upoštevanja najmanjše kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine v skladu z odstavkom 1, države članice določijo število živali v skladu z enim izmed naslednjih postopkov:

(a) države članice zaprosijo vsakega proizvajalca, da na podlagi svojega registra kmetije prijavi število GVŽ pred datumom, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do datuma izplačila;

in/ali

(b) države članice uporabijo za določanje števila GVŽ računalniško podprto zbirko podatkov, ustanovljeno v skladu z Direktivo Sveta 92/102/EGS ( 7 ) in Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), če ta zbirka daje državi članici zadostna zagotovila glede natančnosti podatkov, ki jih vsebuje za shemo enotnega plačila.

▼M1

3a.  Število GVŽ se izračuna sorazmerno glede na upravičenost do prejemka, za katerega v referenčnem obdobju kmet ni imel hektarjev in za katerega zahteva izvajanje posebnih pogojev. To število se uporablja od pričetka upravičenosti do prejemka za najnižjo vrednost.

Prijava se pripravi le v prvem letu zahtevka enotne plačilne sheme. Datum prijave določi država članica. Prijava se lahko v prihodnjih letih obnovi, in sicer za isto stopnjo upravičenosti do prejemka ob upoštevanju posebnih pogojev v preteklem letu oziroma za preostali znesek upravičenosti do prejemka, če je prišlo do prenosa nekaterih izmed upravičenosti do prejemka ali označevanja nekaterih izmed upravičenosti do prejemka z ustreznim številom hektarjev.

V teh primerih se število GVŽ preračuna sorazmerno glede na preostalo upravičenost do prejemka, za katere kmet zahteva izvajanje posebnih pogojev.

Po razglasitvi posebnih pogojev za upravičenost do prejemka z ustreznim številom hektarje, ni dovoljeno ponovno vzpostavljanje posebnih pogojev za upravičenost do prejemka, v nasprotnem primeru sledi prenos na drugi pododstavek člena 49(2), Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼B

4.  Šteje se, da je pogoj najmanjše kmetijske dejavnosti izpolnjen, če v nekem obdobju ali na datume, ki jih določijo države članice, število GVŽ doseže 50 %. Treba je upoštevati vse živali, ki so bile prodane ali zaklane v zadevnem koledarskem letu.

5.  Države članice morajo sprejeti ukrepe, potrebne za uporabo člena 29 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pri proizvajalcih, ki z nenormalno nizkim številom GVŽ v delu leta umetno izzovejo pogoje, potrebne za upoštevanje najmanjše kmetijske dejavnosti.

Člen 31

Mlečna premija in dodatna plačila

1.  Če država članica leta 2005 uporabi možnost, ki je predvidena v prvem odstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali pri uporabi člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, velja naslednje:

(a) če je proizvajalec mleka v referenčnem obdobju prejel druga neposredna plačila:

 če je v referenčnem obdobju imel hektarje, se izračunajo pravice do plačila skladno s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na podlagi vseh hektarjev, vključno s krmnimi površinami, ki so v referenčnem obdobju upravičile neposredna plačila,

 če v referenčnem obdobju ni imel hektarjev, dobi pravice do plačil, za katere veljajo posebni pogoji in ki se obračunajo skladno s členom 48 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b) če proizvajalec mleka v referenčnem obdobju ni prejel drugih neposrednih plačil:

 če ima hektarje, se pravice do plačila izračunajo tako, da se znesek, ki naj bi bil dodeljen po členih 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003, deli s številom hektarjev, ki jih ima v posesti leta 2005 oziroma pri uporabi člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila,

 če nima hektarjev, dobi pravice do plačil, za katere veljajo posebni pogoji in ki se obračunajo skladno s členom 48 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v letu 2006, se uporabi člen 50 navedene uredbe.

▼M1

Člen 31a

Plačila govejega, telečjega, ovčjega in kozjega mesa

1.  Za izračun referenčnih vsot, ki se nanašajo na ekstenzifikacijska plačila in dodatna plačila v sektorjih za govedino, teletino, ovčje in kozje meso iz Prilog VI Uredbe (ES) št. 1782/2003, država članica na podlagi objektivnih meril in z zagotavljanjem enakega obravnavanja med kmeti ter izogibanjem tržnim in konkurenčnim deformacijam, upošteva pogoje ustreznosti in zneske, ki jih določi zadevna država članica ob izdaji plačil v referenčnem obdobju, pod pogojem, da del teh plačil ne presega meje, ki je določena v Prilogah VIII te uredbe.

2.  Za izračun referenčne vsote, ki se nanaša na klavno premijo v sektorjih za govedino in teletino iz Priloge VI Uredbe (ES) št. 1782/2003, država članica upošteva uporabo člena 11(4) Uredbe (ES) št. 1254/1999.

▼M6

Člen 31b

Določitev in uporaba pravic v sektorju oljčnega olja

1.  Število hektarov, ki se jih upošteva pri določitvi števila pravic do plačila iz člena 43 in iz točke H Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003, izračunajo države članice v hektarih GIS za oljke z uporabo skupne metode, določene v Prilogi XXIV k Uredbi (ES) št. 1973/2004.

2.  Za zemljišča, ki so delno zasajena z oljkami in delno z drugimi kulturami, vključenimi v shemo enotnega plačila, vključno z zemljišči v prahi, je za izračun površine, zasejane z oljkami, treba uporabiti metodo iz odstavka 1. Površina dela zemljišča, zasajenega z drugimi kulturami, ki so vključene v shemo enotnega plačila, se določi v skladu z integriranim sistemom iz naslova II poglavja 4 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Površina, izračunana z uporabo teh dveh metod izračuna, ne sme biti večja od kmetijske površine zemljišča.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 se skupna metoda, določena v Prilogi XXIV, ne uporablja, kadar:

(a) je zemljišče z oljkami najmanjše velikosti, ki jo določi država članica in ne sme presegati 0,1 ha;

(b) je zemljišče z oljkami v administrativni enoti, za katero je država članica uvedla alternativen sistem GIS za pridelavo oljk.

V teh primerih država članica površino, upravičeno do pomoči, določi z uporabo objektivnih meril in na način, da zagotovi enako obravnavanje vseh kmetov.

4.  Površina, ki se upošteva pri uporabi pravic do plačila v smislu člena 44 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se izračuna v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena.

▼B



POGLAVJE 5

PRAHA

Člen 32

Pogoji za praho

1.  Površine so v prahi v obdobju, ki se začne najpozneje 15. januarja in se ne sme končati pred 31. avgustom. Države članice pa določijo pogoje setve, pri čemer pridelovalci lahko dobijo dovoljenje za setev semena od 15. julija za spravilo v naslednjem letu in določijo pogoje za pašo, ki se začne 15. julija ali v izjemnih podnebnih razmerah 15. junija, povsod tam, kjer se tradicionalno izvaja sezonska selitev živali.

2.  Države članice izvajajo ustrezne ukrepe, združljive s specifičnim položajem površin, ki so v prahi, da zagotovijo njihovo ohranjanje v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih ter varstvo okolja.

Takšni ukrepi lahko vključujejo tudi travne ruše. V tem primeru morajo ukrepi zagotoviti, da travnih ruš ni mogoče uporabiti za pridelavo semena niti za kmetijske namene pred 31. avgustom ali pred 15. januarjem naslednje leto za pridelavo pridelkov za trženje.

3.  Odstavek 2 ne velja za površine v prahi ali pogozdene v skladu s členi 22, 23, 24 in 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 ( 9 ), ki se štejejo za obvezno praho, če se ukrepi iz odstavka 2 izkažejo za nezdružljive z okoljskimi zahtevami ali zahtevami pogozdovanja, določenimi v navedenih členih.

▼M1

4.  Za namene člena 54(2) in člena 61 Uredbe (ES) št. 1782/2003 so zemljišča, ki so bila 2003 trajni pašniki:

(a) zemljišča, ki jih je kmet v zahtevku za pomoč za leto 2003 prijavil kot trajni pašniki in

(b) zemljišča, ki jih kmet v zahtevku za pomoč za 2003 ni prijavil, razen, če se lahko dokaže, da zemljišče v letu 2003 ni bilo trajni pašnik.

▼M4

Če so bila v okviru nacionalne sheme komasacije in arondacije med dnevom vložitve zahtevka za pomoč za leto 2003 in dnevom vložitve zahtevka za shemo enotnega plačila v prvem letu izvajanja območja dodeljena na novo, zadevna država članica določi, katera območja se za namene členov 54(2) in 61 Uredbe (ES) št. 1782/2003 obravnavajo kot trajni pašniki. V teh primerih države članice pred komasacijo in arondacijo upoštevajo stanje na ravni kmeta, tako da v največji možni meri zmanjšajo vsakršen vpliv na kmetovo zmožnost koriščenja plačila. Pri tem države članice ustrezno ukrepajo, da na območju, ki ga zadeva shema komasacije in arondacije, preprečijo vsako občutno povečanje celotnega območja s pravicami za praho, pa tudi vsako občutno zmanjšanje površin trajnih pašnikov.

▼B

Člen 33

Zamenjava upravičenih zemljišč za praho

Za uporabo člena 54(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice lahko odstopijo od prvega pododstavka odstavka 2 navedenega člena le pri naslednjih okoliščinah in pogojih:

(a) za območja, na katerih se izvaja program prestrukturiranja, ki je opredeljen kot „sprememba strukture in/ali za plačilo upravičene površine gospodarstva, kakor jo naložijo javni organi“;

(b) pri eni ali drugi obliki javne intervencije, če ta povzroči, da kmet, zato da bi lahko nadaljeval svojo običajno kmetijsko dejavnost, uporabi za praho zemljišče, ki prej ni bilo upravičeno do plačila, in če zaradi navedene intervencije prvotno upravičena zemljišča izgubijo to značilnost;

(c) če kmetje lahko navedejo pomembne in objektivne razloge za zamenjavo neupravičenega zemljišča za upravičeno na svojih gospodarstvih.

V teh primerih države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje bistvenega povečanja skupnega zemljišča, upravičenega do plačil za praho. To lahko vključuje zlasti izravnalni ukrep, v katerem se prej upravičene površine štejejo za neupravičene. Površine, ki so jih države članice na novo razglasile za upravičene, ne smejo presegati na novo razglašenih neupravičenih površin za več kakor 5 %. Države članice lahko zagotovijo sistem za predhodno obveščanje in odobritev takih zamenjav.

Člen 34

Ekološka pridelava

1.  Izvzetje iz prahe, predvideno v členu 55(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, velja za število hektarjev, ki ne presega števila pravic za praho, odobrenih kmetu v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

2.  Odstavek 1 pri prenosu pravic za praho z zemljiščem ne velja, če se upošteva člen 55(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003.



POGLAVJE 6

REGIONALNO IN NEOBVEZNO IZVAJANJE



Oddelek 1

Regionalno izvajanje

Člen 35

Splošne določbe

Če država članica uporabi možnosti, predvidene v členih 58(1) in 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, razen če ni v tem oddelku predvideno drugače, veljajo druge določbe te uredbe.

Člen 36

Izračun regionalne zgornje meje

1.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v členih 58(1) in 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za kmete, katerih gospodarstva so delno locirana v zadevni regiji, in to brez poseganja v člen 58(3) navedene uredbe, regionalna zgornja meja izračuna na podlagi referenčnega zneska, ustreznega proizvodnim enotam, ki so v referenčnem obdobju v zadevni regiji upravičevale zahtevek za neposredna plačila, ali pa po objektivnih merilih, ki jih določi država članica.

2.  V primeru iz odstavka 1 je posamični referenčni znesek iz drugega pododstavka člena 59(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 znesek, ustrezen proizvodnim enotam, ki so v referenčnem obdobju v zadevni regiji upravičevale zahtevek za neposredna plačila, ali pa znesek, izračunan na podlagi objektivnih meril, ki jih določi država članica.

3.  Člen 26(2) se uporablja smiselno.

Člen 37

Vzpostavitev nacionalne rezerve

Če država članica uporabi možnost, predvideno v členih 58 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za vzpostavitev nacionalne rezerve uporabi zmanjšanje iz člena 42(1) navedene uredbe za zgornjo mejo iz Priloge VIII navedene uredbe in po potrebi prilagodi pred končno uvedbo pravic do plačil v skladu s členom 38(3) te uredbe.

Člen 38

Prva dodelitev pravic do plačila

1.  Za namene člena 59(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice določijo število upravičenih hektarjev v skladu z navedenimi odstavki, vključno s travinjem, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih za določanje pravic do plačila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 države članice lahko določijo število upravičenih hektarjev iz člena 59(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, vključno s travinjem, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih v prijavah za pomoč na površino za leto 2004 ali za leto pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila. Če je število upravičenih hektarjev, ki so ga kmetje prijavili v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, nižje od števila upravičenih hektarjev, določenih v skladu s prvim pododstavkom, lahko država članica delno ali v celoti prerazporedi zneske, ki ustrezajo številu neprijavljenih hektarjev, kot dodatek pravicam do plačila, ki so bile dodeljene v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. Dodatek se izračuna tako, da se zadevni znesek deli s številom dodeljenih pravic do plačila.

3.  Vrednost in število pravic do plačila, dodeljenih na podlagi prijav kmetov za določitev pravic do plačila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, sta začasna. Dokončna ugotovitev vrednosti in števila se opravi najpozneje do 31. decembra prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila po opravljenem preverjanju v skladu z ►M1  Uredbo (ES) št. 796/2004. ◄

▼M1

4.  Člen 40 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člen 16 te uredbe se izvajata smiselno.

5.  Za namen tega člena se sklicevanje na „kmetijske površine“ v členu 12(6) razloži kot sklicevanje na upravičeno površino v smislu člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼B

Člen 39

Prva dodelitev pravic za praho

1.  Za namene tretjega pododstavka člena 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice določijo delež prahe ob uporabi razpoložljivih podatkov o zadevnem zemljišču.

2.  Število hektarjev, ki ustreza pravicam za praho, dodeljenim v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se ne sme razlikovati od povprečnega števila hektarjev prahe v referenčnem obdobju za več kakor 5 %.

Če je preseženo dovoljeno odstopanje iz prvega pododstavka, se število hektarjev prilagodi najpozneje do 1. avgusta prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila. Vendar obveznost prahe v okviru novih pravic do plačila za praho velja za zadevnega kmeta šele od naslednjega leta.

Člen 40

Uporaba člena 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, če je število hektarjev manjše od pravic do plačila

Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi člen 7 te uredbe za dodelitev pravic do plačila skladno z navedenim členom 7, je število pravic do plačila, na katere se nanaša odobritev v skladu s členom 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, enako prvotnemu številu pravic do plačila z odobritvijo in, odvisno od primera, ne presega števila dodeljenih pravic do plačila.

Člen 41

Vzpostavitev in prenos pravic do plačila z odobritvijo

1.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se odobritve po členu 60 navedene uredbe vežejo na vsako posamezno pravico do plačila, ki se dodeli zadevnemu kmetu.

2.  Če je število odobritev manjše od števila pravic do plačila, se odobritev veže na pravice do plačila, začenši s tistimi, ki imajo največjo vrednost po enoti. Pri prenosu pravic do plačila odobritev spremlja pravico do plačila, na katero je vezana.

3.  Država članica na zahtevo kmeta lahko dovoli prenos odobritve, vezane na pravico za praho, na pravico do plačila.

▼M1

4.  Za namen člena 60(3)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se bodo členi, ki si sledijo od 20 do 23a te uredbe, izvajali smiselno pri kmetih, ki proizvajajo proizvode, navedene v členu 60 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M4

5.  Povprečno število hektarjev na nacionalni in regionalni ravni iz člena 60(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

▼B

Člen 42

Mlečna premija in dodatna plačila

1.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 navedene uredbe v letu 2005 ali pri uporabi člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se uporabi člen 59(2) oziroma 59(3) navedene uredbe.

2.  Če kmet nima hektarov, dobi pravice do plačil, za katere veljajo posebni pogoji in ki se obračunajo skladno s členom 48 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da v letu 2006 ali 2007 uporabi možnost, predvideno v prvem odstavku člena 62, veljajo členi 48, 49 in 50 navedene uredbe s potrebnimi spremembami.

Člen 43

Praha

1.  Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, določi delež prahe v skladu s tretjim pododstavkom člena 63(2) navedene uredbe in o tem obvesti kmete do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila.

2.  Pri kmetih, katerih gospodarstvo je delno v regiji, v kateri se uporablja člen 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se delež prahe v skladu z drugim pododstavkom člena 63(2) navedene uredbe uporablja za upravičeno zemljišče kmeta, ki je v zadevni regiji.

Člen 44

Zadrževanje prodaje pravice do plačil

Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi možnost, predvideno v členu 46(3) navedene uredbe, se odstotki znižanja po členu 9 te uredbe uporabijo po odbitku franšize od vrednosti pravice do plačil, ki je enaka regionalni vrednosti po enoti, izračunani v skladu s členom 59(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 45

Nepričakovani dobički

Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi možnost, predvideno v členu 42(9) navedene uredbe, se odstotki znižanja po členu 10 te uredbe uporabijo za vrednost vsake pravice do plačila in/ali za enakovreden znesek, izražen v številu pravic do plačila, ki jih je treba dodeliti.

Člen 46

Klavzula zasebne pogodbe

Če država članica uporabi možnost v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za uporabo člena 17 te uredbe za določanje vrednosti vseh pravic do plačil za kupca upošteva referenčni znesek, izračunan za prenesene proizvodne enote.

Člen 27 se ne uporablja.



Oddelek 2

Neobvezno izvajanje

▼M2

Člen 47

Prekoračitev zgornje meje

Kadar vsota zneskov, ki jih je treba plačati po vsaki od shem iz členov 66 do 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003, presega zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 64(2) navedene uredbe, se sorazmerno zmanjša znesek, ki ga je treba plačati v zadevnem letu.

▼B

Člen 48

Uporaba člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003

1.  Dodatno plačilo v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se dodeli brez poseganja v člen 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 in njena izvedbena pravila pod pogoji iz odstavkov 2 do 6 tega člena.

2.  Plačilo prejmejo samo kmetje v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ne glede na to, ali so vložili zahtevek za shemo enotnega plačila in ali že imajo pravice do plačil.

3.  „V sektorju ali sektorjih, ki jih prizadeva zadrževanje“ pomeni, da plačilo lahko načelno zahtevajo vsi kmetje, ki ob oddaji zahtevka za dodatno plačilo pod pogoji, predvidenimi v tem členu, proizvajajo proizvode, ki jih pokriva sektor ali sektorji, navedeni v Prilogi VI Uredbe (ES) št 1782/2003.

4.  Če se plačilo nanaša na vrste kmetijske dejavnosti ali na ukrepe za izboljšanje kakovosti oziroma trženja, ki se ne nanašajo na določeno proizvodnjo ali pa se proizvodnja ne more neposredno razvrstiti v en sektor, se plačilo lahko zagotovi pod pogojem, da se zadrževanje izvede v vseh sektorjih, navedenih v Prilogi VI Uredbe (ES) št. 1782/2003, in samo kmetje, ki sodijo v enega izmed sektorjev v navedeni prilogi, so lahko udeleženi v shemi.

5.  Pri uporabi člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na regionalni ravni se zadrževanje lahko izračuna na podlagi deleža plačil zadevnih sektorjev v zadevni regiji.

Države članice določijo regijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter preprečuje motnje trga in konkurence.

6.  Zadevne države članice sporočijo podatke o plačilu, ki ga nameravajo odobriti, ter zlasti pogoje za upravičenost in zadevne sektorje najpozneje do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila.

Morebitne spremembe sporočil iz prvega pododstavka je treba opraviti najpozneje do 1. avgusta zadevnega leta in veljajo za naslednje leto. Takoj se sporočijo Komisiji skupaj z objektivnimi merili, ki utemeljujejo te spremembe. Vendar država članica ne sme spreminjati zadevnih sektorjev niti odstotka zadrževanja.

▼M1



POGLAVJE 6a

NOVE DRŽAVE ČLANICE

Člen 48a

Izvajanje v novih državah članicah

1. Ukrepi te uredbe se izvajajo v novih državah članicah, razen, če ni v tem poglavju predvideno drugače.

2. Vsako sklicevanje na člen 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v tej uredbi se razloži kot sklicevanje na člen 71d Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3. Vsako sklicevanje na regionalno povprečje v členih 6(3) in (4) te uredbe se razloži kot sklicevanje na mejo 5 000 evrov, kar je navedeno v členu 71d(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

4.  ►M5  Vsako sklicevanje na člene 58 in 59 ali 58(1) in 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v členu 3b in poglavjih 6 in 7 te uredbe se razlaga kot sklicevanje na člen 71e Uredbe (ES) št. 1782/2003. ◄

5. Vsako sklicevanje na člen 59(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člen 38 te uredbe se razloži kot sklicevanje na člen 71f Uredbe (ES) št. 1782/2003.

6.  ►M5  Vsako sklicevanje na člen 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v členu 3b, členu 8(2), členu 9(1) (e), členu 41 in členu 50a te uredbe se razlaga kot sklicevanje na člen 71g Uredbe (ES) št. 1782/2003. ◄

7.  ►M5  Vsako sklicevanje na člen 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v členih 39, 43 in 48b te uredbe se razlaga kot sklicevanje na člen 71j(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. ◄

8.  ►M5  Členi 3a, 3b(1), (3) in (4), 7, 10, 12 do 17, 27, 28, 30, 31, 31a, 40, 42, 45 do 46 in 49 se ne uporabljajo. ◄

9. Členi 5, 19, 23, 31 in 42 se ne izvajajo v primeru izvajanja enotnih plačilnih območnih shem, navedenih v členu 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M5

10. Vsako sklicevanje na člen 59(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v členu 3b te uredbe se razloži kot sklicevanje na člen 71f(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M8

11. Malta in Slovenija lahko v letu 2006 odobrita pomoč za oljčne nasade na hektar GIS za oljke največ petim kategorijam površin z oljčnimi nasadi, ki jih ti državi določita v skladu s členom 110i(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sicer v okviru zneskov, določenih na 0,047 mio EUR oziroma 0,120 mio EUR.

12. Za Slovenijo se še naprej uporabljata člena 12 in 13 uredbe Sveta (EGS) št. 1696/71 ( 10 ) in uredba Sveta (ES) št. 1098/98 za pridelek v letu 2006 in do 31. decembra 2006 ( 11 ).

▼M1

Člen 48b

Uradno obvestilo o odločitvah

Če se država članica odloči za možnost, ki je določena v členu 71(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, do 1. avgusta v letu, ki je predhodno prvemu letu izvajanja enotne plačilne sheme, sporoči ukrepe, ki jih je sprejela v skladu s členi 58, 59, od člena 61 do 64 in 70 Uredbe (ES) št. 1782/2003.



▼M7

POGLAVJE 6b

VKLJUČITEV PLAČIL ZA TOBAK, OLJČNO OLJE, BOMBAŽ, HMELJ IN PODPORE ZA SLADKORNO PESO, SLADKORNI TRS IN CIKORIJO V SHEMO ENOTNEGA PLAČILA

▼M6

Člen 48c

Splošna pravila

1.  Če je država članica uporabila možnost, predvideno v členu 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in se je odločila, da bo shemo enotnega plačila uporabila v letu 2006, se uporabljajo pravila, določena v naslovu III Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v poglavjih 1–6 te uredbe.

▼M7

Vendar se zmanjšanje iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ne uporablja za referenčni znesek, izračunan za podporo za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo v skladu s točko K Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

▼M7

2.  Če je država članica shemo enotnega plačila uporabila v letu 2005 in brez poseganja v tretji pododstavek člena 71(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za namene določitve zneska in pravic do plačil v okviru vključitve plačil za tobak, oljčno olje in bombaž, kakor tudi podpore za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo v shemo enotnega plačila uporabljata člena 37 in 43 navedene uredbe, v skladu s pravili iz člena 48d te uredbe oziroma iz člena 48e te uredbe, če je država članica uporabila možnost iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M6

3.  Če je država članica shemo enotnega plačila uporabila v letu 2005, mora zagotoviti spoštovanje nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

▼M7

4.  Po potrebi se člen 41(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 uporablja pri vrednosti vseh pravic do plačila, obstoječih pred vključitvijo plačil za tobak, oljčno olje, bombaž in/ali mleko, kakor tudi podpore za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, ter pri referenčnih zneskih za plačila za tobak, oljčno olje, bombaž in/ali mleko.

5.  Če je država članica shemo enotnega plačila uporabila v letu 2005, se odstotek znižanja, ki ga države članice določijo v skladu s členom 42(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporablja v letu 2006 za referenčne zneske za tobak, oljčno olje, bombaž, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, ki bodo vključeni v shemo enotnega plačila.

▼M6

6.  Petletno obdobje iz člena 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se ne začne znova uporabljati za pravice do plačila iz nacionalne rezerve, katerih znesek je bil ponovno izračunan ali povečan v skladu s členoma 48d in 48e te uredbe.

▼M7

7.  Če je država članica shemo enotnega plačila uporabila v letu 2005 za namene vzpostavitve pravic do plačil za bombaž, tobak, oljčno olje, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, bo 2006 prvo leto uporabe sheme enotnega plačila iz členov 7(1), 12 do 17 in 20.

8.  Če vključitev referenčnih zneskov za sladkor, izračunanih v skladu s točko K Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003, v shemo enotnega plačila povzroči tveganje, da bo onemogočeno upoštevanje rokov iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter člena 12 te uredbe, države članice podaljšajo navedene roke za en mesec.

▼M6

Člen 48d

Posebna pravila

1.   ►M7  Če kmetu do zadnjega datuma za oddajo zahtevkov za določitev pravic do plačila za leto 2006 niso bile dodeljene pravice do plačila ali slednjih ni kupil, bo prejel pravice do plačila, izračunane v skladu s členoma 37 in 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za plačila za tobak, oljčno olje in bombaž, kakor tudi za podporo za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo. ◄

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar je kmet zakupil pravice do plačila za leto 2005 in/ali za leto 2006.

2.  Če so bile kmetu do zadnjega datuma za oddajo vlog za določitev pravic do plačila za leto 2006 dodeljene pravice do plačila ali je slednje kupil ali prejel, se vrednost in število njegovih pravic do plačila ponovno izračunata na način:

▼M7

(a) število pravic do plačila je enako številu pravic do plačila, ki jih že ima, katerim se prišteje število hektarov, določenih v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za plačila za tobak, oljčno olje in bombaž, kakor tudi za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo;

(b) vrednost dobimo tako, da seštevek vrednosti pravic do plačila, ki jih ima, in referenčnega zneska, izračunanega v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa ter za tobak, oljčno olje in bombaž, delimo s številom, dobljenim v skladu s točko (a) tega odstavka.

▼M6

Pri izračunu iz prvega pododstavka se ne upoštevajo pravice do plačila za praho.

3.  Z odstopanjem od člena 27 se pogodbena klavzula iz navedenega člena lahko v zakupno pogodbo vključi ali v njej spremeni najpozneje do datuma za predložitev vlog v okviru sheme enotnega plačila za leto 2006.

4.  Pravice do plačila, dane v zakup pred datumom za predložitev vlog v okviru sheme enotnega plačila za leto 2006, se upoštevajo pri izračunu iz odstavka 2. Vendar se pravice do plačila, dane v zakup pred 15. majem 2004 z uporabo pogodbene klavzule iz člena 27, pri izračunu iz odstavka 2 tega člena upoštevajo samo, če je pogoje zakupa možno prilagoditi.

Člen 48e

Regionalno izvajanje

▼M7

1.  Če je država članica uporabila možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se vse pravice do plačila povečajo za dodatni znesek, ki ustreza povečanju regionalne zgornje meje za ustrezno leto, deljeno s številom pravic do plačila, določenih za regijo najpozneje do datuma za predložitev zahtevkov za shemo enotnega plačila.

▼M6

2.  Če je država članica uporabila možnost iz člena 59(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in brez poseganja v člen 48 navedene uredbe, prejme kmet dodatni znesek na posamezno pravico do plačila.

Dodatni znesek je seštevek:

▼M7

(a) ustrezni preostali del povečanja regionalne zgornje meje, deljen s številom pravic do plačila, določenih za regijo najpozneje do datuma za predložitev zahtevkov za shemo enotnega plačila;

(b) referenčnega zneska, ki za posameznega kmeta ustreza preostalemu delu povečanja regionalne zgornje meje, deljenega s številom pravic do plačila, ki jih ima kmet najpozneje do datuma za predložitev zahtevkov za shemo enotnega plačila za leto 2006.

▼M6

V primeru pravic za praho pa kmet prejme samo dodatni znesek, izračunan v skladu s točko (a), na posamezno pravico za praho.

▼B



POGLAVJE 7

SPOROČILA

Člen 49

Regionalizacija

Če država članica uporabi možnost v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, Komisijo najpozneje do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila obvesti o utemeljitvi in objektivnih merilih, na podlagi katerih je sprejela odločitev o uporabi te možnosti, ter po potrebi o utemeljitvi za uporabo navedenega člena zgolj v neki regiji oziroma za delno delitev v skladu z odstavkom 3 navedenega člena.

▼M7

Člen 49a

Vključitev tobaka, bombaža, oljčnega olja, hmelja, sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije

▼M6

1.  Če je država članica uporabila možnost iz člena 59(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora Komisiji najpozneje do 1. oktobra 2005 sporočiti utemeljitev delne delitve povečanja zgornje meje.

▼M7

Glede vključitve plačil za podporo za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo se Komisiji najpozneje do 15. maja 2006 pošlje obvestilo, predvideno v prvem pododstavku.

▼M6

2.  Država članica mora Komisiji najpozneje do 1. oktobra 2005 sporočiti svojo odločitev, ki jo je sprejela do 1. avgusta, glede možnosti, predvidenih v členu 68a Uredbe (ES) št. 1782/2003, v točkah H in I Priloge VII k navedeni uredbi ter v členu 69 navedene uredbe kar zadeva bombaž, tobak, oljčno olje in hmelj.

▼M7

Z odstopanjem od člena 48(6) glede podpore za vključitev sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, se Komisiji najpozneje do 30. aprila 2006 pošlje obvestilo, ki zadeva odločitev glede možnosti iz člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

▼M9

Člen 50

1.  Države članice vsako leto Komisiji po elektronski poti sporočijo naslednje:

(a) najpozneje do 15. septembra prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila, v naslednjih letih pa najpozneje do 1. septembra, skupno število zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila za tekoče leto, skupaj z ustreznim skupnim zneskom pravic do plačil, za katere se zahtevajo plačila, in skupnim številom upravičenih hektarjev;

(b) najpozneje do 1. septembra dokončne podatke o skupnem številu zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila, sprejetih za predhodno leto, in ustrezni skupni znesek plačil, ki so bila odobrena, glede na okoliščine po uporabi ukrepov v skladu s členi 6, 10, 11, 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in skupno vsoto zneskov, ki so do 31. decembra predhodnega leta ostali v nacionalni rezervi.

2.  Pri regionalnem izvajanju sheme enotnega plačila v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice do 15. septembra prvega leta izvajanja sporočijo ustrezni delež zgornje meje v skladu z odstavkom 3 navedenega člena.

Za prvo leto uporabe sheme enotnega plačila temelji podatek iz odstavka 1(a) na začasnih pravicah do plačil. Do 1. marca naslednjega leta je treba sporočiti iste podatke na podlagi dokončnih pravic do plačil.

3.  V primeru izvajanja ukrepov v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 sporočijo države članice do 1. septembra skupno število zahtevkov za tekoče leto, skupaj z ustreznim skupnim zneskom za vsakega od zadevnih sektorjev, na katere se nanaša zadrževanje v skladu z navedenim členom.

Do 1. septembra dokončne podatke o skupnem številu zahtevkov iz člena 69 navedene uredbe, sprejetih za predhodno leto, in ustrezni skupni znesek plačil, ki so bila odobrena za vsakega od zadevnih sektorjev, na katere se nanaša zadrževanje v skladu z navedenim členom.

▼M1

Člen 50a

Posušena krma, škrobni krompir ter sadje in zelenjava

Za namen člena 60(2), Priloge VII.B in D zadnjega pododstavka Uredbe (ES) št. 1782/2003, bodo države članice najkasneje do 31. oktobra obvestile Komisijo o številu hektarjev, navedenih v teh odločbah v letu, ki je bilo predhodno prvemu letu izvajanja enotne plačilne sheme.

▼B



POGLAVJE 8

KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005 razen člena 12(1) in (2), ki se uporablja od 1. januarja 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M8




PRILOGA I



Država članica

Datum

Belgija

15. julij

Danska

15. julij

Nemčija

15. julij

Južna Grčija (Peloponez, Jonski otoki, Zahodna Grčija, Atika, Južno Egejsko morje in Kreta)

20. junij

Srednja in severna Grčija (Vzhodna Makedonija in Trakija, Srednja Makedonija, Zahodna Makedonija, Epir, Tesalija, Celinska (Sterea) Grčija in Severno Egejsko morje)

10. julij

Španija

1. julij

Francija: Aquitaine, Midi-Pyrénées

1. julij

Francija: Alsace, Auvergne, Bourgogne, Bretagne, Centre, Champagne-Ardenne, Corse, Franche-Comté, Ile-de-France, Languedoc-Roussillon, Limousin, Lorraine, Nord-Pas-de-Calais, Basse-Normandie, Haute-Normandie, Pays de la Loire, Picardie, Poitou-Charentes, Provence-Alpes-Côte-d’Azur in Rhône-Alpes

15. julij

Italija

11. junij

Avstrija

30. junij

Portugalska

1. marec

▼M7




PRILOGA II



Število hektarjev iz člena 60(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003

Država članica in regije

Število hektarjev

DANSKA

33 740

NEMČIJA

301 849

Baden-Württemberg

18 322

Bavarska

50 451

Brandenburg in Berlin

12 910

Hessen

12 200

Spodnja Saška in Bremen

76 347

Mecklenburg-Predpomerjansko

13 895

Severno Porenje-Vestfalija

50 767

Porenje-Pfalško

19 733

Posarje

369

Saška

12 590

Saška-Anhalt

14 893

Schleswig-Holstein in Hamburg

14 453

Turingija

4 919

LUKSEMBURG

705

FINSKA

38 006

Regija A

3 425

Regija B–C1

23 152

Regija C2–C4

11 429

ŠVEDSKA

Regija 1

9 193

Regija 2

8 375

Regija 3

17 448

Regija 4

4 155

Regija 5

4 051

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Anglija (drugo)

241 000

Anglija (Moorland SDA)

10

Anglija (Upland SDA)

190

Severna Irska

8 304



( 1 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 21/2004 (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

( 2 ) UL L 141, 30.4.2004, str. 1.

( 3 ) UL L 38, 12.2.2000, str. 1.

( 4 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

( 5 ) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

( 6 ) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

( 7 ) UL L 355, 5.12.1992, str. 32.

( 8 ) UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

( 9 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

( 10 ) UL L 175, 4.8.1971, str. 1.

( 11 ) UL L 157, 30.5.1998, str. 7.

Top