EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02004L0018-20080915
Directive 2004/18/EC of the European Parliament and of the Council of 31 March 2004 on the coordination of procedures for the award of public works contracts, public supply contracts and public service contracts
Consolidated text: Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev
Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev
2004L0018 — SL — 15.09.2008 — 006.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, p.114) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
L 326 |
17 |
29.10.2004 |
||
DIREKTIVA KOMISIJE 2005/51/ES Besedilo velja za EGP z dne 7. septembra 2005 |
L 257 |
127 |
1.10.2005 |
|
DIREKTIVA 2005/75/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. novembra 2005 |
L 323 |
55 |
9.12.2005 |
|
L 333 |
28 |
20.12.2005 |
||
L 363 |
107 |
20.12.2006 |
||
L 317 |
34 |
5.12.2007 |
||
L 74 |
1 |
15.3.2008 |
DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 31. marca 2004
o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47 ter člena 55 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ( 4 ), upoštevajoč skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 9. decembra 2003,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pri novih spremembah direktiv Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev ( 5 ), 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil blaga ( 6 ) in 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj ( 7 ), potrebnih zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s poenostavitvami in modernizacijo, kar izvajajo naročniki in gospodarski subjekti v okviru svojega odgovora na Zeleno knjigo, ki jo je Komisija sprejela 27. novembra 1996, bi bilo treba te direktive zaradi jasnosti preoblikovati. Ta direktiva temelji na sodni praksi Sodišča, zlasti na sodni praksi v zvezi z merili ocenjevanja, ki pojasnjujejo možnosti za izpolnjevanje potreb zainteresirane javnosti s strani naročnikov, vključujoč okoljsko in/ali socialno področje, če so njihovi kriteriji povezani s predmetom naročila, ne dajejo naročniku neomejene svobode izbire, so izrecno navedena ter so v skladu s temeljnimi načeli iz uvodne izjave 2. |
(2) |
Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih oseb javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti. Vendar je za naročila nad določeno vrednostjo priporočljivo na podlagi teh načel sprejeti določbe o usklajevanju nacionalnih postopkov za dodeljevanje teh naročil na ravni Skupnosti, da bi zagotovili njihovo uresničevanje in jamčili odpiranje javnih naročil konkurenci. Te usklajevalne določbe bi se zato morale razlagati v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli kakor tudi z drugimi pravili iz Pogodbe. |
(3) |
Take usklajevalne določbe bi morale biti, kolikor je mogoče, usklajene s sedanjimi postopki in prakso v vsaki izmed držav članic. |
(4) |
Države članice bi morale zagotoviti, da sodelovanje oseb javnega prava kot ponudnikov v postopku za oddajo javnega naročila ne povzroča kakršnega koli izkrivljanja konkurence v zvezi z zasebnimi ponudniki. |
(5) |
Po členu 6 Pogodbe je treba zahteve za varovanje okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3 Pogodbe, zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja. Zato ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, medtem ko dosegajo največjo vrednost za vložena javna sredstva. |
(6) |
Nobena določba v tej direktivi naj ne ovira uvedbe ali uveljavitve ukrepov, potrebnih za varovanje javne politike, javne morale, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi ali živali ali ohranitve rastlinskega življenja, zlasti zaradi trajnostnega razvoja, če so ti ukrepi v skladu s Pogodbo. |
(7) |
Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti, sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 do 1994) ( 8 ), odobril zlasti Sporazum STO o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), katerega namen je vzpostavitev večstranskega okvira uravnoteženih pravic in obveznosti glede vladnih naročil zaradi doseganja liberalizacije in povečanja svetovne trgovine. Glede na mednarodne pravice in obveznosti, ki se prenašajo na Skupnost kot posledica sprejetja Sporazuma, so načini ravnanja, ki se uporabljajo v zvezi s ponudniki in izdelki iz tretjih držav podpisnic, določeni v Sporazumu. Ta sporazum nima neposrednega učinka. Naročniki, vključeni v Sporazum, ravnajo v skladu s to direktivo ter uporabljajo njene določbe v zvezi s potencialnimi ponudniki iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma, bi zato morali biti usklajeni s Sporazumom. Primerno je tudi, da navedene usklajevalne določbe zagotovijo gospodarskim subjektom iz Skupnosti pogoje za pridobivanje javnih naročil, ki so vsaj tako ugodni kakor tisti, predvideni za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma. |
(8) |
Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila lahko naročniki v okviru tehničnega dialoga zaprosijo ali prejmejo ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi razpisne dokumentacije, vendar le pod pogojem, da ti nasveti ne preprečujejo konkurence. |
(9) |
Zaradi različnosti javnih naročil gradenj bi morali naročniki imeti možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki ga je treba oddati bodisi v ločenih delih ali skupaj. Namen te direktive ni predpisovati skupnega ali ločenega oddajanja naročil. Odločitev o skupnih ali ločenih oddajah naročil se mora sprejeti na podlagi kakovostnih in ekonomskih meril, ki so lahko določena v nacionalni zakonodaji. |
(10) |
Za naročilo se šteje, da je javno naročilo gradenj, le če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi I, tudi takrat ko naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Javna naročila storitev, zlasti na področju gospodarjenja z nepremičninami, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Vendar — če so te gradnje priložnostne glede na osnovni predmet naročila in so njegova morebitna posledica ali dodatek — dejstvo, da so te gradnje vključene v naročilo, ne upravičuje opredelitve naročila kot javnega naročila gradenj. |
(11) |
Skupnost bi morala opredeliti okvirne sporazume skupaj s posebnimi pravili za okvirne sporazume, ki se sklenejo za naročila s področja uporabe te direktive. V skladu s temi pravili lahko naročnik — ko sklene okvirni sporazum v skladu z določbami iz te direktive, ki so povezane zlasti z javnim objavljanjem, roki in pogoji za oddajo ponudb — odda naročila na podlagi tega okvirnega sporazuma med obdobjem njegove veljavnosti bodisi ob uporabi pogojev, določenih v okvirnem sporazumu, ali, če vsi pogoji niso vnaprej določeni v okvirnem sporazumu, s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v zvezi s temi pogoji. Ponovno odpiranje konkurence bi moralo biti v skladu z nekaterimi pravili, katerih cilj je zagotoviti potrebno prožnost in spoštovanje splošnih načel, zlasti z načelom enakopravnosti med ponudniki. Zaradi istih razlogov rok za okvirne sporazume ne bi smel biti daljši kakor štiri leta, razen v primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo. |
(12) |
Nekateri novi načini elektronskih nabav se nenehno razvijajo. Ti načini prispevajo k povečevanju konkurence in nemotenega javnega naročanja, zlasti v smislu prihrankov časa in denarja, ki jih njihova uporaba omogoča. Naročniki lahko uporabijo elektronske načine nakupovanja, če je to v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi te direktive, ter z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zato ima lahko ponudba, ki jo predloži ponudnik — zlasti če je konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem — obliko elektronskega kataloga tega ponudnika, če so v njem uporabljena komunikacijska sredstva, ki jih je naročnik izbral v skladu s členom 42. |
(13) |
Zaradi hitrega razvoja elektronskih nabavnih sistemov je treba postaviti nova pravila, ki bi omogočila naročnikom, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo ti sistemi. Na tej podlagi je treba opredeliti celotni elektronski dinamični nabavni sistem za običajna naročila ter določiti posebna pravila za vzpostavitev in upravljanje tega sistema, da bi zagotovili pravično obravnavo vsakega gospodarskega subjekta, ki želi v njem sodelovati. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži okvirno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo in ki izpolnjuje pogoje za udeležbo, je treba omogočiti, da se vključi v ta sistem. Z oblikovanjem seznama ponudnikov, ki že izpolnjujejo pogoje za udeležbo in možnostjo sodelovanja novih ponudnikov omogoča ta način naročanja naročniku, da zaradi elektronskih sredstev, ki so na voljo, dobi veliko število ponudb in z veliko konkurenco zagotovi optimalno uporabo javnih sredstev. |
(14) |
Glede na to, da bo elektronskih dražb verjetno vedno več, je treba te dražbe opredeliti na ravni Skupnosti in urediti s posebnimi pravili, da bi zagotovili njihovo popolno usklajenost z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zaradi tega je treba za te elektronske dražbe sprejeti določbo, da naj se uporabljajo samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se razpisna dokumentacija lahko natančno določi. To se lahko nanaša zlasti na ponavljajoča se naročila blaga, gradenj in storitev. Z istim ciljem je treba zagotoviti ustrezno prednostno razvrstitev ponudnikov v kateri koli fazi elektronske dražbe. Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih navzdol in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izboljšanje tudi drugih elementov ponudb poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom transparentnosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko oceno z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Po drugi strani tisti vidiki ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, naj ne bi bili predmet elektronskih dražb. Zato nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, naj ne bi bila predmet elektronskih dražb. |
(15) |
V državah članicah so razvili nekatere centralizirane načine nabav. Številni naročniki so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge naročnike. Zaradi velikega obsega posameznih naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in nemotenemu javnemu naročanju. Zato je treba v zakonodaji Skupnosti določiti centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo naročniki. Opredeliti je treba tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki šteje, da je naročnik, za katerega nakupovalni organ opravlja nakupe v zvezi z gradnjami, blagom in/ali storitvami, usklajen s to direktivo. |
(16) |
Da bi upoštevali različne razmere v državah članicah, je treba državam članicam omogočiti, da določijo, ali naročniki lahko uporabljajo okvirne sporazume, centralne nabavne organe, dinamične nabavne sisteme, elektronske dražbe ali postopek konkurenčnega dialoga, kot je to določeno in urejeno v tej direktivi. |
(17) |
Povečevanje števila pragov za uporabo usklajevalnih določb zapleta zadeve za naročnike. Poleg tega je treba te prage zaradi monetarne unije izraziti v eurih. V skladu s tem je treba prage določiti v eurih, tako da se poenostavi uporaba teh določb, medtem ko bi se hkrati zagotovila skladnost s pragi, določenimi v Sporazumu, ki so izraženi v posebnih pravicah črpanja. V tem smislu je treba sprejeti tudi določbo o rednih pregledih pragov, izraženih v eurih, zaradi prilagoditve, če je to potrebno, morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja. |
(18) |
Za namen uporabe postopkovnih pravil iz te direktive in za namene spremljanja je najbolje opredeljeno področje storitev na podlagi porazdelitve le-tega na kategorije, ki ustrezajo posebnim postavkam skupne klasifikacije, in njihove združitve v dveh prilogah, II A in II B, v skladu z režimom, ki za njih velja. Glede storitev v Prilogi II B zadevne določbe iz te direktive ne bi smele posegati v uporabo predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na zadevne storitve. |
(19) |
Glede naročil javnih storitev je treba polno veljavnost te direktive v prehodnem obdobju omejiti na naročila, v zvezi s katerimi njene določbe dovoljujejo sprostitev vseh zmogljivosti za povečano čezmejno trgovino. Naročila drugih storitev je treba spremljati med tem prehodnim obdobjem, preden se sprejme sklep o polni veljavnosti te direktive. S tem v zvezi je treba opredeliti mehanizem za to spremljanje. Hkrati bi ta mehanizem moral omogočati zainteresiranim stranem dostop do zadevnih informacij. |
(20) |
Javna naročila, ki jih oddajo naročniki v sektorjih za vodo, energijo, transport in poštne storitve in ki spadajo v obseg navedenih dejavnosti, so zajeta v Direktivi 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in poštnem sektorju ( 9 ). Vendar naročila, ki jih naročniki oddajo v okviru svojih storitvenih dejavnosti v pomorskem, priobalnem in rečnem prevozu, sodijo v področje uporabe te direktive. |
(21) |
Glede na stanje učinkovite tržne konkurence v telekomunikacijskem sektorju po uveljavitvi pravil Skupnosti, katerih cilj je liberalizacija tega sektorja, je treba javna naročila na tem področju izključiti iz področja uporabe te direktive, če je njihov namen predvsem omogočiti naročnikom, da opravljajo nekatere dejavnosti v telekomunikacijskem sektorju. Navedene dejavnosti so opredeljene v skladu z določbami iz členov 1, 2 in 8 Direktive Sveta 93/38/EGS o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju ( 10 ), kot je tista, po kateri se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki so izključena iz področja uporabe Direktive 93/38/ES v skladu s členom 8 Direktive. |
(22) |
Sprejeti je treba določbo za primere, v katerih je mogoče omejiti uporabo ukrepov v zvezi z usklajevalnimi postopki bodisi zaradi državne varnosti ali zaupnosti bodisi zaradi veljavnosti posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, povezanih s stacioniranjem enot, ali ki so povezana z mednarodnimi organizacijami. |
(23) |
V skladu s členom 163 Pogodbe je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvenih in tehnoloških osnov gospodarstva Skupnosti, konkurenčna oddaja javnih naročil pa prispeva k temu cilju. Ta direktiva naj ne bi pokrivala sofinanciranja raziskovanja in razvojnih programov; zato v obseg te direktive ne sodijo raziskovalna in razvojna naročila poleg tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti financira naročnik. |
(24) |
Glede na storitve imajo naročila za nakup ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil za javna naročila neustrezna. |
(25) |
Oddaja javnih naročil za nekatere avdiovizualne storitve na področju radiodifuzije bi morala omogočati upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. Zaradi tega je treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev v zvezi z nakupom, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj in drugih pripravljalnih storitev — kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za proizvodnjo oddaje — ter za naročila v zvezi s časom oddajanja. Vendar ta izjema naj ne bi veljala za nabavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj. Oddajanje naj ne bi bilo opredeljeno kot prenos in distribucija ob uporabi katere koli oblike elektronskega omrežja. |
(26) |
Storitve na področju arbitraže in pomiritve običajno opravljajo pristojni ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za oddajo javnih naročil. |
(27) |
V skladu s Sporazumom finančne storitve iz obsega te direktive ne vključujejo instrumentov monetarne politike, menjalnih tečajev, javnega dolga, upravljanja rezerv ali drugih politik, ki zadevajo transakcije vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti transakcije naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala. V skladu s tem niso zajeta naročila v zvezi z izdajo, nakupom, prodajo ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov. Izključene so tudi storitve centralne banke. |
(28) |
Zaposlitev in poklic sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevajo k vključevanju v družbo. V tem smislu zaščitene delavnice in programi zaščitene zaposlitve učinkovito prispevajo k vključevanje ali ponovnem vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da te delavnice pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice za te delavnice pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaščitenih delovnih mest. |
(29) |
Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalnega delovanja in zahtev ter, če se navaja sklicevanje na evropski standard — ali, če slednjega ni, na nacionalni standard — morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo katerih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo opredeliti okoljske zahteve za tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda, in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več)nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Naročniki bi morali, kadar koli je to mogoče, določiti tehnične specifikacije, da bi upoštevali merila za dostop za invalidne osebe ali merila za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom. Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik. |
(30) |
Dodatne informacije v zvezi z naročilom, je treba, kakor je običajno v državah članicah, predložiti v razpisni dokumentaciji za vsako naročilo posebej ali pa v enakovrednem dokumentu. |
(31) |
Naročniki, ki izvajajo posebno zapletene projekte, lahko ugotovijo, ne da bi to bilo zaradi njihove napake, da je objektivno nemogoče opredeliti sredstva za zadovoljitev njihovih potreb ali oceno, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih rešitev in/ali finančnih/pravnih rešitev. Do takih razmer lahko pride zlasti pri izvajanju pomembnih povezanih infrastrukturnih projektov za transport, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo zapleteno in strukturirano financiranje, katerih finančne in pravne sestave ni mogoče opredeliti vnaprej. Če uporaba odprtih ali omejenih postopkov ne omogoča oddaje teh naročil, je treba določiti prilagodljivi postopek, ki ohrani ne samo konkurenco med gospodarskimi subjekti, temveč tudi potrebo, da naročniki z vsakim kandidatom obravnavajo vse vidike naročila. Vendar se ta postopek ne sme uporabljati tako, da omejuje ali izkrivlja konkurenco, zlasti ne s spreminjanjem osnovnih vidikov ponudb ali z uvajanjem bistveno novih zahtev za uspešnega ponudnika ali z vključitvijo katerega koli drugega ponudnika, razen tistega, ki je izbran kot ekonomsko najugodnejši. |
(32) |
Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil, je priporočljivo vključiti določbe o sklepanju pogodb s podizvajalci. |
(33) |
Pogoji za izvajanje naročil so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Namenjeni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja ljudi, ki imajo težave pri vključevanju, boja proti nezaposlenosti ali varovanja okolja. Med drugimi stvarmi se lahko navedejo zahteve – ki veljajo med izvajanjem naročila – glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanje ukrepov za usposabljanje nezaposlenih mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob domnevi, da te določbe niso uveljavljene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja bolj prizadetih oseb, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji. |
(34) |
Med izvajanjem javnega naročila se na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo na področju pogojev zaposlovanja ter varnosti pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti. V primerih, v katerih delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( 11 ) določa minimalne pogoje, ki jih država gostiteljica mora upoštevati v zvezi s temi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila. |
(35) |
Zaradi novega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaradi poenostavitev, ki iz njih lahko izhajajo glede objave naročil ter učinkovitosti in preglednosti postopkov javnih naročil, je treba elektronska sredstva izenačiti z običajnimi sredstvi za komunikacijo in izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah. |
(36) |
Za zagotovitev razvoja učinkovite konkurence na področju javnih naročil je treba razpise in obvestila o javnih naročili, ki jih pripravijo naročniki iz držav članic, oglaševati v vsej Skupnosti. Informacije v teh objavah morajo omogočati gospodarskim subjektom v Skupnosti, da ugotovijo, ali so predlagana javna naročila zanimiva za njih. Zato jim je treba ponuditi ustrezne informacije o cilju naročila in o pogojih v zvezi z njim. Torej je treba zagotoviti boljšo vidnost javnih razpisov z ustreznimi instrumenti, kot so standardi obrazci za objave o javnem naročilu in Enotni besednjak javnih naročil (CPV), ki je v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2195/2002 ( 12 ) določen kot referenčna nomenklatura za javna naročila. V omejenih postopkih so objave predvidene predvsem za to, da omogočajo izvajalcem iz držav članic, da izrazijo svoj interes za naročila tako, da zahtevajo od naročnika povabilo za oddajo ponudb pod zahtevanimi pogoji. |
(37) |
Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi je treba v okviru te direktive uporabljati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okvirnih pogojih Skupnosti za elektronsko podpisovanje ( 13 ) ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu („Direktiva o elektronskem poslovanju“) ( 14 ). Postopki javnega naročanja in pravila, ki veljajo za natečaje storitev, zahtevajo stopnjo varovanja in zaupnosti, ki je večja kakor tista iz teh direktiv. Glede na to bi sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti morali biti v skladu s posebnimi dodatnimi zahtevami. Zaradi tega je treba, kolikor je mogoče, spodbujati uporabo elektronskih podpisov, zlasti naprednih elektronskih podpisov. Poleg tega bi lahko prostovoljni sistem akreditacije predstavljal ustrezen okvir za izboljšano opravljanje storitev potrjevanja v zvezi s temi sredstvi. |
(38) |
Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani na času. Zato je treba sprejeti določbo o skrajšanju minimalnih rokov, kadar se uporabljajo elektronska sredstva, vendar pod pogojem, da so v skladu s posebnim načinom pošiljanja, ki je predviden na ravni Skupnosti. |
(39) |
Preverjanje sposobnosti ponudnikov v odprtih postopkih ter kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji s predhodno objavo in v konkurenčnem dialogu, kakor tudi izbiro le-teh, je treba opraviti na transparenten način. Zato je treba navesti nediskriminacijske pogoje za udeležbo, ki jih lahko naročniki uporabijo pri izbiri tekmecev, in sredstva, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo kot dokaz, da izpolnjujejo te pogoje. V istem smislu transparentnosti je treba takoj po razpisu naročila od naročnika zahtevati, da navede pogoje za udeležbo, ki jih bo uporabil, ter raven posebne usposobljenosti, ki jo lahko zahteva ali ne zahteva od gospodarskih subjektov preden jim dopusti, da sodelujejo v postopku oddaje naročila. |
(40) |
Naročnik lahko omeji število kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji po predhodni objavi ter v konkurenčnem dialogu. To zmanjšanje števila kandidatov je treba izvesti na podlagi objektivnih meril, navedenih v javnem razpisu. Ta objektivna merila ne vključujejo nujno ponderiranja. Za pogoj v zvezi z osebnim položajem gospodarskih subjektov zadostuje splošno sklicevanje v javnem razpisu na položaje iz člena 45. |
(41) |
V konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi se lahko zaradi prilagodljivosti — ki se mogoče zahteva, in visokih stroškov, povezanih s temi načini javnega naročanja — naročniki upravičeni določiti postopek, ki ga je treba izvesti v zaporednih fazah, da bi se na podlagi prej navedenih meril za oddajo naročila postopno zmanjšalo število ponudnikov, s katerimi bodo nadaljevali razgovore ali pogajanja. To zmanjšanje bi moralo, če to dovoljuje število ustreznih rešitev ali kandidatov, zagotoviti pošteno konkurenco. |
(42) |
Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti. |
(43) |
Pri oddajanje javnih naročil je treba onemogočati sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so sodelovali v kriminalni organizaciji ali ki so bili okrivljeni zaradi korupcije in goljufije v škodo finančnih interesov Evropske skupnosti ali zaradi pranja denarja. Kadar je to primerno, naj naročniki zahtevajo od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem kandidata ali ponudnika zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Izključitev teh gospodarskih subjektov je treba opraviti, takoj ko naročnik izve o sodbi v zvezi s temi prekrški, ki je izrečena v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neskladnost z okoljsko zakonodajo ali zakonodajo o nezakonitih dogovorih pri javnem naročilu, ki je bila predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev. Neupoštevanje nacionalnih določb glede izvajanja direktiv Sveta 2000/78/ES ( 15 ) in 76/207/EGS ( 16 ) o enakopravni obravnavi delavcev, ki je bilo predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, se obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev. |
(44) |
V ustreznih primerih, v katerih značilnosti gradenj in/ali storitev upravičujejo uporabo ukrepov ali programov za okoljsko upravljanje med izvajanjem javnega naročila, se lahko zahteva uporaba teh ukrepov ali programov. Programi za okoljsko upravljanje, v kolikor so ali niso registrirani na podlagi instrumentov Skupnosti, kot je Uredba (ES) št. 761/2001 ( 17 ) (EMAS), lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto registriranih programov okoljskega upravljanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja. |
(45) |
Ta direktiva dovoljuje državam članicam, da sestavijo uradni seznam izvajalcev gradenj, ponudnikov blaga ali izvajalcev storitev ali da določijo sistem izdajanja potrdil s strani javnih ali zasebnih organov ter da sprejmejo določbo o veljavnosti te registracije ali teh potrdil v postopku oddaje naročil v drugi državi članici. V zvezi z uradnim seznamom potrjenih gospodarskih subjektov je pomembno upoštevati sodno prakso Evropskega Sodišča v zadevah, v katerih se gospodarski subjekt, ki pripada skupini, pri svoji vlogi za registracijo sklicuje na gospodarska, finančna ali tehnična sredstva drugih družb iz skupine. V tem primeru gospodarski subjekt dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti regi stracije. Zaradi tega lahko država članica za to registracijo določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti — na primer, kadar se izvajalec sklicuje na finančni položaj druge družbe v skupini — lahko zahteva, da je ta družba odgovorna skupno in solidarno, če je to potrebno. |
(46) |
Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki in ki jamčijo ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: „najnižja cena“ in „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Da bi zagotovili skladnost z načelom enakopravnosti med ponudniki pri oddajanju naročil, je primerno določiti — na podlagi sodne prakse — obveznost zagotovitve potrebne transparentnosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost vseh ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zaradi tega je obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj navedejo merila za oddajanje naročila in relativno utež za vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Naročniki lahko odstopijo od navajanja uteži meril za oddajanje naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, kadar je uteži nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju pomembnosti. Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, morajo oceniti ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja največjo vrednosti za uporabljena javna sredstva. V zvezi s tem morajo določiti ekonomska in kvalitativna merila, ki morajo celovito omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je definiran v tehničnih specifikacijah, ter največje vrednosti za uporabljena javna sredstva vsake ponudbe, ki jo je treba oceniti. Da bi zagotovili enakopravnost med ponudniki, bi morala merila za ocenjevanje omogočati objektivno primerjavo in oceno ponudb. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je to izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zainteresirane javnosti iz razpisne dokumentacije naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti socialne zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe, navedene v razpisni dokumentaciji naročila, ter potrebe prikrajšanih skupin ljudi, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve. |
(47) |
V primeru javnega naročila storitev merila za ocenitev ponudb ne smejo vplivati na uporabo nacionalnih določb o plačilu nekaterih storitev, kot so na primer storitve, ki jih opravljajo arhitekti, inženirji ali pravniki in, če gre za javna naročila blaga, na uporabo nacionalnih določb, ki predvidevajo stalne ceno za šolske knjige. |
(48) |
Nekatere tehnične pogoje, zlasti tisti v zvezi z javnimi razpisi in statističnimi poročili, kakor tudi uporabljeno nomenklaturo in pogoje za sklicevanje na to nomenklaturo, bo treba sprejeti in prilagoditi spričo spreminjajočih se tehničnih zahtev. Prilagoditi bo treba tudi seznam naročnikov iz prilog. Zaradi tega je primerno uveljaviti prilagodljivi in hitri postopek sprejemanja. |
(49) |
Ukrepe, potrebne za izvedbo te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvedbo izvršnih pooblastil, prenesenih na Komisijo ( 18 ). |
(50) |
Primerno je, da se Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in rokov ( 19 ), uporablja pri izračunu rokov iz te direktive. |
(51) |
Ta direktiva ne posega v roke iz Priloge XI, v katerih morajo države članice prenesti v svoje nacionalno pravo in uveljaviti direktive 92/50/EGS, 93/36/EGS in 93/37/EGS — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
KAZALO VSEBINE |
|
NASLOV I |
|
Definicije in splošna načela |
|
Člen 1 |
— Definicije |
Člen 2 |
— Načela za oddajo naročil |
Člen 3 |
— Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula |
NASLOV II |
|
Pravila o javnih naročilih |
|
POGLAVJE I |
|
Splošne določbe |
|
Člen 4 |
— Gospodarski subjekti |
Člen 5 |
— Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije |
Člen 6 |
— Zaupnost |
POGLAVJE II |
|
Področje uporabe |
|
Oddelek 1 — Pragi |
|
Člen 7 |
— Vrednostni pragi za javna naročila |
Člen 8 |
— Naročila, ki jih naročniki sofinancirajo z več kakor 50-odstotnim deležem |
Člen 9 |
— Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov |
Oddelek 2 — Posebne ureditve |
|
Člen 10 |
— Oddajanje naročil na področju obrambe |
Člen 11 |
— Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo centralni nabavni organi |
Oddelek 3 — Izključena naročila |
|
Člen 12 |
— Naročila na vodnem, transportnem, energetskem in področju in na področju poštnih storitev |
Člen 13 |
— Posebne izključitve na področju telekomunikacij |
Člen 14 |
— Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe |
Člen 15 |
— Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili |
Člen 16 |
— Posebne izključitve |
Člen 17 |
— Koncesije za javne storitve |
Člen 18 |
— Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice |
Oddelek 4 — Posebna ureditev |
|
Člen 19 |
— Rezervirana naročila |
POGLAVJE III |
|
Ureditev za javna naročila storitev |
|
Člen 20 |
— Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A |
Člen 21 |
— Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B |
Člen 22 |
— Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama iz Priloge II A in storitve iz seznama v Prilogi II B |
POGLAVJE IV |
|
Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo |
|
Člen 23 |
— Tehnične specifikacije |
Člen 24 |
— Variante |
Člen 25 |
— Oddajanje naročil podizvajalcem |
Člen 26 |
— Pogoji za izvedbo naročil |
Člen 27 |
— Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo |
POGLAVJE V |
|
Postopki |
|
Člen 28 |
— Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga |
Člen 29 |
— Konkurenčni dialog |
Člen 30 |
— Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi |
Člen 31 |
— Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave |
Člen 32 |
— Okvirni sporazumi |
Člen 33 |
— Dinamični nabavni sistemi |
Člen 34 |
— Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov |
POGLAVJE VI |
|
Pravila objavljanja in transparentnosti |
|
Oddelek 1 — Objava razpisov in obvestil |
|
Člen 35 |
— Razpisi in obvestila |
Člen 36 |
— Oblika in način objave razpisov in obvestil |
Člen 37 |
— Neobvezna objava |
Oddelek 2 — Roki |
|
Člen 38 |
— Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za predložitev ponudb |
Člen 39 |
— Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije |
Oddelek 3 — Vsebina in načini pošiljanja informacij |
|
Člen 40 |
— Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem |
Člen 41 |
— Obveščanje kandidatov in ponudnikov |
Oddelek 4— Sporočanje |
|
Člen 42 |
— Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje |
Oddelek 5 — Poročila |
|
Člen 43 |
— Vsebina poročil |
POGLAVJE VII |
|
Vodenje postopka |
|
Oddelek 1 — Splošne določbe |
|
Člen 44 |
— Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil |
Oddelek 2 — Pogoji za ugotavljanje sposobnosti |
|
Člen 45 |
— Osebni položaj kandidata ali ponudnika |
Člen 46 |
— Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti |
Člen 47 |
— Ekonomski in finančni položaj |
Člen 48 |
— Tehnična in/ali poklicna sposobnost |
Člen 49 |
— Standardi za zagotovitev kakovosti |
Člen 50 |
— Standardi za okoljsko upravljanje |
Člen 51 |
— Dodatni dokumenti in informacije |
Člen 52 |
— Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu |
Oddelek 3 — Oddaja naročila |
|
Člen 53 |
— Merila za ocenitev ponudnikov |
Člen 54 |
— Uporaba elektronskih dražb |
Člen 55 |
— Neobičajno nizke ponudbe |
NASLOV III |
|
Pravila za koncesije za javne gradnje |
|
POGLAVJE I |
|
Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje |
|
Člen 56 |
— Področje uporabe |
Člen 57 |
— Izključitve iz področja uporabe |
Člen 58 |
— Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje |
Člen 59 |
— Rok |
Člen 60 |
— Oddaja naročil podizvajalcem |
Člen 61 |
— Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem |
POGLAVJE II |
|
Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki |
|
Člen 62 |
— Veljavna pravila |
POGLAVJE III |
|
Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki |
|
Člen 63 |
— Pravila za objave: prag in izjeme |
Člen 64 |
— Objava razpisa |
Člen 65 |
— Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb |
NASLOV IV |
|
Pravila, ki urejajo natečaje |
|
Člen 66 |
— Splošne določbe |
Člen 67 |
— Področje uporabe |
Člen 68 |
— Izključitve iz področja uporabe |
Člen 69 |
— Objave razpisov in obvestil |
Člen 70 |
— Oblika in način objave razpisov o natečajih |
Člen 71 |
— Komunikacijska sredstva za sporočanje |
Člen 72 |
— Izbor tekmecev na natečaju |
Člen 73 |
— Sestava žirije |
Člen 74 |
— Odločitve žirije |
NASLOV V |
|
Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe |
|
Člen 75 |
— Statistične obveznosti |
Člen 76 |
— Vsebina statističnega poročila |
Člen 77 |
— Svetovalni odbor za javna naročila |
Člen 78 |
— Poprava pragov |
Člen 79 |
— Spremembe |
Člen 80 |
— Izvajanje |
Člen 81 |
— Mehanizmi za spremljanje |
Člen 82 |
— Razveljavitve |
Člen 83 |
— Začetek veljavnosti |
Člen 84 |
— Naslovniki |
PRILOGE |
|
Priloga I |
— Seznam dejavnosti iz člena 1(2)(b) |
Priloga II |
— Storitve iz člena 1(2)(d) |
Priloga II A |
|
Priloga II B |
|
Priloga III |
— Seznami organov in kategorij oseb javnega prava iz drugega pododstavka člena 1(9) |
Priloga IV |
— Državni organi |
Priloga V |
— Seznami proizvodov iz člena 7 glede na naročila, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe |
Priloga VI |
— Definicije nekaterih tehničnih specifikacij |
Priloga VII |
— Informacije, ki jih je treba navesti v objavah |
Priloga VII A |
— Informacije, ki jih je treba navesti v objavah o javnih naročilih |
Priloga VII B |
— Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o koncesijah za javne gradnje |
Priloga VII C |
— Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o naročilih gradenj koncesionarjev, ki niso naročniki |
Priloga VII D |
— Informacije, ki morajo biti navedene v razpisih o natečajih |
Priloga VIII |
— Značilnosti objave |
Priloga IX |
— Registri |
Priloga IX A |
— Javna naročila gradenj |
Priloga IX B |
— Javna naročila blaga |
Priloga IX C |
— Javna naročila storitev |
Priloga X |
— Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih |
Priloga XI |
— Skrajni roki za prenos in uporabo (člen 80) |
Priloga XII |
— Korelacijska tabela |
NASLOV I
DEFINICIJE IN SPLOŠNA NAČELA
Člen 1
Definicije
1. Za namene te direktive se uporabljajo definicije iz odstavkov 2 do 15.
2.
(a) „Javna naročila“ so proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali izvajanje storitev v skladu s pomenom iz te direktive.
(b) „Javna naročila gradenj“ so javna naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi izvedba in projektiranje gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ali gradnja ali izvedba neke gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika. „Gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske in tehnične funkcije.
(c) „Javna naročila blaga“ so javna naročila, razen tistih iz (b), katerih predmet je nakup, zakup, najem ali lizing, z možnostjo odkupa proizvodov ali brez te možnosti.
Javno naročilo, katerega predmet je dobava proizvodov in ki kot dodatno zadevo zajema tudi namestitvena in inštalacijska dela, se mora obravnavati kot „javno naročilo blaga“.
(d) „Javna naročila storitev“ so javna naročila, katerih predmet je opravljanje storitev iz Priloge II, razen javnih naročil gradenj ali naročil blaga.
Javno naročilo, katerega predmet so skupaj proizvodi in storitve v skladu s pomenom iz Priloge II, se morajo obravnavati kot „javno naročilo storitev“, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost tistih proizvodov, ki so zajeti v naročilu.
Javno naročilo, katerega predmet so storitve v skladu s pomenom iz Priloge II in vključujejo dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
3. „Koncesija za javne gradnje“ je naročilo enake vrste kakor javno naročilo gradenj z izjemo dejstva, da je razlog za izvedbo gradenj bodisi samo pravica do koriščenja gradnje ali ta pravica skupaj s plačilom.
4. „Koncesija za storitve“ je naročilo enake vrste kakor javno naročilo storitev, z izjemo dejstva, da je razlog za opravljanje storitev bodisi samo pravica do koriščenja storitve ali ta pravica skupaj s plačilom.
5. „Okvirni sporazum“ je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je to primerno, predvideno količino.
6. „Dinamični nabavni sistem“ je v celoti elektronski postopek za običajne nakupe – katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnika – ki je omejenega trajanja in je med celotnim obdobjem veljavnosti odprt za gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje pogoje za udeležbo in je predložil predhodno ponudbo, skladno s specifikacijo.
7. „Elektronska dražba“ je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko sredstvo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol in/ali novih vrednosti v zvezi z nekaterimi elementi ponudb, ki se pojavijo po začetni celotni oceni ponudb, kar omogoči razvrščanje ob uporabi metod za avtomatsko ocenjevanje.
Zato nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne smejo biti predmet elektronskih dražb.
8. Izrazi „izvajalec gradenj“, „dobavitelj blaga“ in „izvajalec storitev“ pomenijo katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali organov, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, proizvode ali storitve.
Izraz „ekonomski subjekt“ pomeni enako ali izvajalca gradenj, ali dobavitelja blaga ali izvajalca storitev. Uporablja se le zaradi enostavnosti.
Gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je „ponudnik“. Tisti, ki je zaprosil za povabilo k sodelovanju v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu, je „kandidat“.
9. „Naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ter združenja, ki jih ustanovijo bodisi en ali več teh organov bodisi en ali več teh oseb javnega prava.
„Oseba javnega prava“ pomeni vsak subjekt:
(a) ki je ustanovljen s posebnim namenom zadovoljevanja potreb javnega interesa, in ki nima pridobitnega značaja;
(b) ki ima pravno osebnost; in
(c) ga pretežno financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; ali za katerega velja upravljalski nadzor s strani teh oseb; ali ki ima upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenuje država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.
Informativni seznami subjektov in kategorij oseb javnega prava, ki izpolnjujejo merila iz (a), (b) in (c) drugega pododstavka, so navedeni v Prilogi III. Države članice redno obveščajo Komisijo o vseh spremembah njihovih seznamov oseb in kategorij oseb.
10. „Centralni nabavni organ“ je naročnik, ki:
— nabavlja blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
— oddaja javna naročila ali sklepa okvirne sporazume za gradnje, dobave blaga ali storitve, namenjene naročnikom.
11.
(a) „Odprti postopki“ pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži ponudbo.
(b) „Omejeni postopki“ pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem lahko ponudbo predložijo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi.
(c) „Konkurenčni dialog“ je postopek, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več primernih možnosti, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na katerega podlagi so izbrani kandidati povabljeni, da predložijo ponudbo.
Za namen uporabe postopka iz prvega pododstavka se za javno naročilo šteje, da je „posebej zapleteno“, če naročniki:
— objektivno niso sposobni opredeliti tehničnih sredstev v skladu s členom 23(3)(b), (c) ali (d), ki bi lahko zadovoljila njihove potrebe ali dosegla cilje, in/ali
— objektivno niso sposobni določiti pravnih in/ali finančnih struktur projekta.
(d) „Postopki s pogajanji“ pomenijo tiste postopke, v katerih se naročniki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki jih izberejo, in se z enim ali več izmed njih pogajajo o pogojih za naročilo.
(e) „Natečaji“ pomenijo tiste postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi – predvsem na področjih urbanega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.
12. „Pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko informacije, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi.
13. „Elektronska sredstva“ pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
14. „Enotni besednjak javnih naročil (CPV)“, kakor je sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002, mora določiti referenčno nomenklaturo, ki se uporablja za javna naročila, s tem, da zagotavlja enakovrednost z drugimi obstoječimi nomenklaturami.
V primeru različnih razlag področja uporabe te direktive zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in NACE s seznama v Prilogi I ali med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi II, se uporablja nomenklatura NACE v prvem primeru in CPC v drugem.
15. Za namene člena 13, člena 57(a) in člena 68(b) morajo naslednji izrazi pomeniti, kot sledi:
(a) „javno telekomunikacijsko omrežje“ pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi sklepnimi točkami omrežja po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;
(b) „sklepna točka omrežja“ pomeni vse fizične povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito komuniciranje v njem;
(c) „javne telekomunikacijske storitve“ pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih opravljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;
(d) „telekomunikacijske storitve“ pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrežju s pomočjo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radiodifuzije in televizije.
Člen 2
Načela za oddajo naročil
Naročniki morajo obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko ter delovati transparentno.
Člen 3
Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula
Če naročnik podeli posebne ali izključne pravice za opravljanje javne storitve osebi, ki ni naročnik, mora akt, v katerem se ta pravica dodeli, določiti, da mora ta oseba v zvezi z oddajo javnih naročil za dobavo blaga, ki jih odda tretjim osebam kot del svojih dejavnosti, upoštevati načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva.
NASLOV II
PRAVILA O JAVNIH NAROČILIH
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 4
Gospodarski subjekti
1. Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitve, ne smejo biti zavrnjeni samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.
Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali zahtevku za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
2. Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo in se prijavijo kot kandidati. Za predložitev ponudbe ali zahtevka za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike; vendar se od skupine, ki je uspešen ponudnik, lahko zahteva pridobitev pravne osebnosti, če je ta sprememba nujna za uspešno izvedbo naročila.
Člen 5
Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije
Za namene oddaje javnega naročila s strani naročnikov morajo države članice uporabiti v svojih odnosih enako ugodne pogoje, kot so tisti, ki jih odobrijo okoljskim subjektom tretjih držav pri izvajanju Sporazuma o vladnih naročilih (v nadaljevanju besedila „Sporazum“), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga multilateralnih pogajanj. V zvezi s tem se države članice posvetujejo med seboj v Svetovalnem odboru za javna naročila iz člena 77 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s Sporazumom.
Člen 6
Zaupnost
Brez poseganja v določbe iz te direktive – zlasti v tiste glede obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestilo o oddanih naročilih in z informacijami za kandidate in ponudnike iz členov 35(4) in 41 – ter v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za naročnika, naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne; te informacije vključujejo zlasti tehnične in poslovne skrivnosti ter zaupne vidike ponudb.
POGLAVJE II
Področje uporabe
Oddelek 1
Pragi
Člen 7
Vrednostni pragi za javna naročila
Ta direktiva se mora uporabljati za javna naročila, ki niso izključena v skladu z izjemami iz členov 10 in 11 ter členov 12 do 18 in katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (DDV) enaka ali večja od naslednjih pragov:
(a) ►M6 133 000 EUR ◄ , pour les marchés public eurov za javna naročila blaga in storitev, razen tistih iz tretje alinee točke (b), ki jih oddajo naročniki, navedeni kot centralni državni organi na seznamu v Prilogi IV; v primeru javnih naročil blaga, ki jih oddajo naročniki s področja obrambe, se mora ta prag uporabljati samo za naročila, ki vključujejo proizvode iz Priloge V;
(b) ►M6 206 000 EUR ◄ eurov
— za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki, ki niso na seznamu v Prilogi IV,
— za javna naročila blaga, ki jih oddajo naročniki iz seznama v Prilogi IV s področja obrambe, če ti proizvodi vključujejo proizvode, ki niso zajeti v Prilogi V,
— za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami s seznama v Prilogi II B;
(c) ►M6 5 150 000 EUR ◄ eurov za javna naročila gradenj.
Člen 8
Naročila, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem
Ta direktiva se mora uporabiti za oddajo:
(a) naročil, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je ►M6 5 150 000 EUR ◄ eurov ali več,
— če ta naročila vključujejo dela gradnje iz Priloge I,
— in če ta naročila vključujejo gradnjo za bolnišnic, objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
(b) naročila za storitev, ki jih naročniki neposredno financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od ►M6 206 000 EUR ◄ eurov in ki so povezana z naročilom gradenj v smislu točke (a).
Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da naročniki, ki dodelijo ta finančna sredstva, zagotovijo izpolnjevanje te direktive, če naročilo oddaja en ali več subjektov in ne ti naročniki sami, ali da zagotovijo izpolnjevanje te Direktive, v kolikor ti naročniki sami oddajajo to naročilo za in v imenu drugih subjektov.
Člen 9
Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov
1. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila mora temeljiti na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga ocenil naročnik. Ta izračun mora upoštevati celotni skupni znesek, vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitev naročila.
Če naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.
2. Ta ocena mora biti veljavna v trenutku pošiljanja javnega razpisa, kakor je določeno v členu 35(2), ali v primeru, da takšna objava ni potrebna, v trenutku, ko naročnik začne postopek oddaje naročila.
3. Noben projekt gradnje ali predlagani nabava določene količine blaga in/ali storitev se ne sme deliti s tem, da bi se izognil uporabi te direktive.
4. V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti gradenj upoštevati stroške gradnje in celotno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki so ga naročniki dali na voljo izvajalci gradenj.
5.
(a) Če lahko iz predlagane gradnje ali nakupa storitev izhaja naročilo, ki se oddaja istočasno v ločenih sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.
Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.
Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih posamezna ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80 000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ni večja kakor 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
(b) Če lahko iz predloga za naročilo podobnega blaga izhajajo naročila, ki se oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov, kadar se uporablja člen 7(a) in (b).
Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.
Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80 000, če skupna vrednost teh sklopov ni večja od 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
6. Glede javnih naročil blaga v zvezi z nakupom na obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki jo je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:
(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas trajanja naročila ali, če je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;
(b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
7. V primeru javnih naročil blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali so predvideni za ponovitev v določenem obdobju, se ocenjena vrednost naročila mora izračunati:
(a) bodisi na podlagi celotne dejanske vrednosti naročil iste vrste, ki so si sledila in ki so bila oddana v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojenem, če je to mogoče, da bi se upoštevale spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;
(b) ali na podlagi celotne ocenjene vrednosti naročil, ki sosi sledila in ki so bila oddana v 12 mesecih po prvi dobavi ali med finančnim letom, če ni daljše od 12 mesecev.
Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izločeno iz področja uporabe te direktive.
8. Pri javnih naročilih storitev mora biti vrednost, ki jo je treba uporabiti kot podlago za izračun ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:
(a) za naslednje vrste storitev:
(i) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil;
(ii) za bančne in druge finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil;
(iii) za natečaje: honorarje, plačljive provizije in druge oblike plačil;
(b) za naročila storitev brez navedene celotne cene:
(i) v primeru javnih naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: celotna vrednost za njihovo celotno trajanje;
(ii) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
9. Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme mora biti vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
Oddelek 2
Posebne razmere
Člen 10
Oddajanje naročil na področju obrambe
Ta direktiva se mora uporabljati za javna naročila, ki jih oddajajo naročniki s področja obrambe, upoštevajoč člen 296 Pogodbe.
Člen 11
Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo oziroma sklenejo organi
1. Države članice lahko določijo, da lahko naročniki nabavijo gradnje, blago in/ali storitve od ali prek centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo.
2. Za naročnike, ki nabavljajo gradnje, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo v primerih iz člena 1(10), se šteje, da so usklajeni s to direktivo, če je z njo usklajen centralni nabavni organ.
Oddelek 3
Izključena naročila
Člen 12
Naročila na vodnem, energetskem, transportnem področju in na področju poštnih storitev.
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, oddana v skladu z Direktivo 2004/17/ES za naročnike, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 navedene direktive, in so oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna naročila, ki so izključena s področja uporabe navedene direktive v skladu s členom 5(2) ter členi 19, 26 in 30 Direktive.
Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in jih oddajo zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi prednost na osnovi možnosti iz drugega pododstavka člena 71 te Direktive, da odstopi od njene uporabe.
Člen 13
Posebne izključitve na področju telekomunikacij
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, katerih osnovni namen je dovoliti naročnikom, da ponujajo ali izkoriščajo javna telekomunikacijska omrežja ali da javnosti ponujajo eno ali več telekomunikacijskih storitev.
Člen 14
Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so označena kot zaupna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države.
Člen 15
Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, za katera veljajo različna postopkovna pravila in so dodeljena:
(a) na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je sklenjen v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje bodisi dobave blaga ali izvajanje gradenj, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju gradnje od držav podpisnic, bodisi izvajanje storitev, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju projekta od držav podpisnic takega sporazume; o vseh sporazumih je potrebno obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 77;
(b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi;
(c) na podlagi posebnega postopka neke mednarodne organizacije.
Člen 16
Posebne izključitve
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:
(a) nakupom ali najemom zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; ta direktiva kljub temu velja za naročila finančnih storitev, ki se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali po sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu;
(b) nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala, ki radijskih ali televizijskih postaj in naročilom o zakupu časa oddajanja;
(c) storitvami na področju arbitraže in pomiritev;
(d) finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala, ter storitvami centralne banke;
(e) pogodbami o zaposlitvi;
(f) raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za svoje potrebe in uporabo, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.
Člen 17
Koncesije za javne storitve
Brez poseganja v veljavnost člena 3 se ta direktiva ne uporablja za koncesije za javne storitve iz člena 1(4).
Člen 18
Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jo odda en naročnik drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.
Oddelek 4
Posebna ureditev
Člen 19
Pridržana naročila
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za zaščitene delavnice ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov zaščitenih delovnih mest, če je večina zadevnih zaposlenih prizadetih oziroma invalidnih oseb, ki zaradi narave ali resnosti delovne nezmožnosti ne morejo opravljati svojega poklica pod normalnimi pogoji.
V objavi javnega razpisa se je potrebno sklicevati na to določbo.
POGLAVJE III
Ureditev za javna naročila
Člen 20
Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A
Naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II A, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55.
Člen 21
Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B
Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, se morajo oddati samo v skladu s členom 23 in členom 35(4).
Člen 22
Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama v Prilogi II A in storitve iz seznama v Prilogi II B
Javna naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II A in Prilogi II B, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55, če je vrednost storitev iz seznama v Prilogi II A večja od vrednosti storitev s seznama v Prilogi II B. V drugih primerih se naročila morajo oddati v skladu s členom 23 in členom 35(4).
POGLAVJE IV
Posebna pravila, ki urejajo tehnične specifikacije in razpisno dokumentacijo
Člen 23
Tehnične specifikacije
1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VI se morajo navesti v dokumentaciji razpisa javnega naročila, kot so objave javnega razpisa, razpisna dokumentacija ali dodatni dokumenti. Kadar koli je to mogoče, je treba te tehnične specifikacije določiti tako, da merila upoštevajo dostop za prizadete oziroma invalidne osebe ali merila za načrtovanje, namenjeno vsem uporabnikom.
2. Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.
3. Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Skupnosti, se tehnične specifikacije morajo določiti:
(a) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge VI ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo proizvodov. Pri vsakem sklicevanju se morajo navesti besede „ali enakovredni“;
(b) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;
(c) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz pododstavka (b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a), kar je sredstvo, s katerim se izrazi predpostavka o skladnosti s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;
(d) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a) v zvezi z določenimi značilnostmi ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz pododstavka (b) v zvezi z drugimi značilnostmi.
4. V primeru, da naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.
Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.
5. Če naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3(a), da določi predpise v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te tehnične specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih ta določil.
Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, proizvod ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.
Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.
6. Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
— so navedene tehnične specifikacije primerne za določitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,
— so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,
— so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter
— da so na voljo vsem zainteresiranim stranem.
Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje predpostavlja skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.
7. „Priznani organi“ so v skladu s pomenom iz tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z veljavnimi evropskimi standardi.
Naročniki morajo sprejeti potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.
8. Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na določeni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom oziroma bi s tem bila nekatera podjetja ali nekateri proizvodi izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se morajo navesti besede „ali enakovredno“.
Člen 24
Variante
1. Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki dovolijo ponudnikom, da predložijo variante.
2. Naročniki morajo navesti v javnem razpisu, ali dovoljujejo predložitev variant ali ne: predložitev variant ni dovoljena brez te navedbe.
3. Naročniki, ki dovolijo predložitev variant, morajo v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih variante morajo izpolniti, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predložitev.
4. Obravnavati se morajo samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnikov.
V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili predložitev variant, ne smejo zavrniti variante izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.
Člen 25
Oddaja naročil podizvajalcem
Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
Ta navedba ne sme posegati v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.
Člen 26
Pogoji za izvedbo naročil
Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike.
Člen 27
Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo
1. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede ali ga država članica zaveže, da določi organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se morajo izvesti na kraju samem, ali za storitve, ki se morajo opraviti med izvedbo naročila.
2. Naročnik, ki ponuja informacije iz odstavka 1, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve.
Prvi pododstavek ne sme posegati v uporabo določb iz člena 55, ki zadevajo obravnavo neobičajno nizkih ponudb.
POGLAVJE V
Postopki
Člen 28
Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga
Pri oddaji javnih naročil morajo naročniki uporabljati nacionalne postopke, ki so prilagojeni namenom te direktive.
Naročniki morajo javna naročila oddati ob uporabi odprtega ali omejenega postopka. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v členu 29, lahko naročniki oddajo svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v členih 30 in 31, lahko uporabijo postopek s pogajanji z ali brez predhodne objave.
Člen 29
Konkurenčni dialog
1. V primeru izjemno zapletenih naročil lahko države članice določijo možnost, da naročniki uporabijo konkurenčni dialog v skladu s tem členom, če menijo, da uporaba odprtega ali omejenega postopka ne bo omogočila oddaje naročila.
Javno naročilo se mora oddati le na podlagi merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe.
2. Naročniki morajo objaviti javni razpis z navedbo svojih potreb in zahtev, ki jih morajo določiti v tem razpisu in/ali v opisnem dokumentu.
3. Naročniki s kandidati, ki so izbrani v skladu z zadevnimi določbami členov 44 do 52, začnejo dialog, katerega cilj jih obvezuje in določiti načine, ki so najbolj primerni za zadovoljitev njihovih potreb. V času trajanja dialoga lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih naročila.
V času trajanja dialoga morajo naročniki zagotoviti enakopravnost med ponudniki. Zlasti ne smejo nuditi informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi.
Naročniki ne smejo drugim udeležencem razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v dialogu, brez njegovega soglasja.
4. Naročniki lahko določijo, da se postopek opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih je treba razpravljati v fazi dialoga, uporabljajoč merila za ocenjevanje iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta. V javnem razpisu ali opisnem dokumentu, se mora navesti, da se lahko ta možnost uporabi.
5. Naročnik mora nadaljevati s tem dialogom, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko zadovoljijo njegove potrebe, če je to potrebno, po primerjavi teh rešitev.
6. Naročnik mora, potem ko poda izjavo, da je dialog zaključen in o tem obvesti udeležence, od njih zahtevati, da predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so jih predložili in podrobneje opredelili v času trajanja dialoga. Te ponudbe morajo vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in ki so potrebni za izvedbo projekta.
Te ponudbe se lahko na zahtevo naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in natančno prilagodijo. Vendar ta pojasnjevanja, podrobne opredelitve, natančne prilagoditve ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih značilnosti ponudbe ali povabila za oddajo ponudb, kjer bi odstopanja verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminacijski učinek.
7. Naročniki morajo oceniti predložene ponudbe na podlagi meril za ocenjevanje, ki so določena v javnem razpisu ali opisnem dokumentu, ter morajo izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 53.
Naročnik lahko zahteva od ponudnika, za katerega je ugotovljeno, da je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, da pojasni vidike svoje ponudbe ali potrdi obveznosti iz ponudbe, če to ne vpliva na spreminjanje bistvenih vidikov ponudbe ali povabila za oddajo ponudb in ne povzroča diskriminacije ali izkrivljanja konkurence.
8. Naročniki lahko določijo cene ali plačila udeležencem v dialogu.
Člen 30
Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi
1. Naročniki lahko oddajo svoje javno naročilo v postopku s pogajanji po predhodni objavi obvestila v naslednjih primerih:
(a) v primeru nepravilnih ponudb ali oddaje ponudb, ki so nesprejemljive po nacionalnih določbah, skladnih s členi 4, 24, 25, 27 in poglavjem VII, kot odgovor na odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni dialog, če prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni.
Naročnikom ni treba objaviti javnega razpisa, če so v postopek s pogajanji vključili vse ponudnike, vendar samo tiste ponudnike, ki izpolnjujejo merila iz členov 42 do 52 in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek oddaje ponudb;
(b) v izjemnih primerih, kadar to zahtevajo značilnosti gradenj, blaga ali storitev ali z njimi povezana tveganja ne dopuščajo, da se cena v celoti določi vnaprej;
(c) v primeru, med drugim, storitev kategorije 6 iz Priloge II A in intelektualnih storitev, kot so storitve, ki vključujejo izdelavo projektov gradenj, če so značilnosti storitev, ki jih je treba opraviti, take, da razpisne dokumentacije ni mogoče dovolj natančno določiti tako, da bi bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti in omejeni postopek;
(d) v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja.
2. V primerih iz odstavka 1 se naročniki morajo pogajati s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili morebitnim zahtevam, ki so jih navedli v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji in dodatnih dokumentih, in da bi poiskali najboljšo ponudbo v skladu s členom 53(1).
3. Med pogajanji morajo naročniki zagotoviti enakopravnost vseh ponudnikov. Zlasti ne smejo ponujati informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.
4. Naročniki lahko določijo, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število ponudb, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za ocenjevanje iz javnega razpisa ali razpisne dokumentacije. V objavi javnega razpisa ali razpisni dokumentaciji mora naročnik navesti, ali je uporabil te možnosti.
Člen 31
Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave
Naročniki lahko oddajo javno naročilo v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu v naslednjih primerih:
(1) za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev:
(a) če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba, nobena prijava, pod pogojem, da prvotni predmet naročila ali vsebina razpisne dokumentacije niso bistveno spremenjeni, in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če slednja to zahteva;
(b) kadar se iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, lahko javno naročilo odda samo določenemu gospodarskemu subjektu;
(c) v kolikor je brezpogojno potrebno, če iz razlogov izredne nujnosti, ki so jo narekovali dogodki, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče upoštevati roka za odprti in omejeni postopek ali postopek s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30. Okoliščine, zaradi katerih je skrajno nujen primer nastal, ne smejo v nobenem primeru biti takšne, da bi jih lahko pripisali naročniku;
(2) za javna naročila blaga:
(a) kadar se proizvodi izdelujejo izključno zaradi raziskovanja, poizkusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje količinske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
(b) ko gre za dodatne nabave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo običajnega blaga ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme presegati obdobja treh let;
(c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
(d) za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki zaradi prenehanja dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji ali uredbah;
(3) za javna naročila storitev, če se določeno naročilo oddaja na podlagi javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z veljavnimi predpisi oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov, pri čemer morajo v slednjem primeru vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, biti povabljeni k pogajanjem;
(4) za javna naročila gradenj in javna naročila storitev:
(a) za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvotnem naročilu, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, ki so v tem projektu ali naročilu opisane, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja prvotno naročilo:
— če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave,
— ali
— če so te storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, brezpogojno potrebne za dokončanje tega naročila.
Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje ali storitve, ne sme presegati 50 % zneska prvotnega naročila;
(b) za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih istemu gospodarskemu subjektu, ki mu je isti naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je prvotno naročilo bilo oddano na podlagi odprtega ali omejenega postopka.
Že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt morajo naročniki objaviti morebitno uporabo tega postopka, pri čemer morajo upoštevati celotne ocenjene stroške kasnejših gradenj ali storitev, če uporabljajo določbe člena 7.
Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po sklenitvi pogodbe o oddaji prvotnega naročila.
Člen 32
Okvirni sporazumi
1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume.
2. Za namen sklenitve okvirnega sporazuma morajo naročniki upoštevati postopkovna pravila iz te direktive za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma se morajo izbrati ob uporabi meril za ocenjevanje v skladu s členom 53.
Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se morajo oddati v skladu s postopki iz odstavkov 3 in 4. Ti postopki se lahko uporabijo le med naročniki in gospodarskimi subjekti, ki so prvotne stranke okvirnega sporazuma.
Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz tega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.
Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma.
Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.
3. Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se morajo naročila na podlagi tega sporazuma oddati v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.
V zvezi z oddajo teh naročil se naročniki lahko v pisni obliki posvetujejo z gospodarskim subjektom, stranko okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.
4. Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom gospodarskih subjektov, morajo biti slednji vsaj trije, v kolikor je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo zadostno in/ali je dovolj sprejemljivih ponudb za uporabo meril za ocenjevanje.
Naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, se lahko oddajo bodisi:
— ob uporabi pogojev iz okvirnega sporazuma brez ponovnega poziva strankam okvirnega sporazuma, da predložijo ponudbe za vsako posebno naročilo ali,
— če vsi pogoji niso določeni v okvirnem sporazumu, kadar stranke okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno izoblikovanih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz specifikacij okvirnega sporazuma – v skladu z naslednjim postopkom:
—(a) za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki morajo v pisni obliki posvetovati z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;
(b) naročniki morajo določiti rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
(c) ponudbe se morajo predložiti v pisni obliki, s tem,da mora njihova vsebina ostati zaupna do izteka roka, določenega za odgovor;
(d) naročniki morajo oddati vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje iz specifikacij okvirnega sporazuma.
Člen 33
Dinamični nabavni sistemi
1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko uporabljajo dinamične nabavne sisteme.
2. Da bi vzpostavili dinamični nabavni sistem, morajo naročniki upoštevajo pravila, ki veljajo za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, za katere je treba skleniti pogodbe v okviru tega sistema. Vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in so predložili predhodno ponudbo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti, se mora vključiti v sistem; predhodne ponudbe se lahko kadarkoli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve tega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru, morajo naročniki uporabljati izključno elektronska sredstva v skladu s členom 42(2) do (5).
3. Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema, morajo naročniki:
(a) objaviti javni razpis z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
(b) v razpisni dokumentaciji navesti, med drugimi zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabo elektronske opreme ter tehnično ureditvijo za povezavo in dostop ter razpisno dokumentacijo;
(c) po objavi javnega razpisa in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi, omogočiti in nuditi neomejen, neposreden in celovit dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov, s tem da morajo v razpisu obvezno navesti internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
4. Naročniki morajo obvezno med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema dati gospodarskim subjektom možnost, da oddajo predhodno ponudbo in da se vključijo v sistem, pod pogoji iz odstavka 2. Ocenjevanje zaključijo najpozneje 15 dni od datuma predložitve predhodne ponudbe. Vendar lahko podaljšajo to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo za oddajo ponudb.
Naročnik mora v najkrajšem možnem času obvestiti ponudnika iz prvega pododstavka o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi njegove predhodne ponudbe.
5. Vsako posebno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročniki morajo pred povabilom k oddaji ponudb objaviti poenostavljen razpis, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo predhodno ponudbo v skladu z odstavkom 4, v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljene objave. Naročniki ne smejo nadaljevati s postopkom, dokler ne ocenijo vseh predhodnih ponudb, predloženih do tega skrajnega roka.
6. Naročniki morajo povabiti vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se odda v okviru tega sistema. Zaradi tega morajo določiti rok za predložitev ponudb.
Naročilo morajo oddati ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje, navedenih v javnem razpisu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema. Merila za ocenjevanje se lahko, če je to primerno, bolj natančno določijo v povabilu iz prvega pododstavka.
7. Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v primerno upravičenih izjemnih primerih.
Naročniki ne smejo uporabljati tega sistema tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.
Gospodarskim subjektom ali strankam sistema se ne smejo zaračunati nobene dajatve.
Člen 34
Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov
V primeru javnih naročil v zvezi z načrtovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa – katerega obseg in zapletenost ter ocenjeno trajanje potrebne gradnje zahteva, da planiranje od začetka temelji na tesnem sodelovanju s skupino, ki vključuje predstavnike naročnikov, strokovnjake in izvajalce gradenj – se lahko sprejme poseben postopek oddaje naročil za izbiro izvajalca gradenj, ki je najprimernejši za vključitev v to skupino.
Naročniki morajo vključiti v javni razpis zlasti čim bolj natančen opis gradenj, ki se bodo izvajale, da se lahko zainteresirani izvajalci gradenj natančno seznanijo s projektom. Poleg tega morajo naročniki v javnem razpisu, v skladu s členi 45 do 52, navesti pogoje za udeležbo, kot so osebni položaj, ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih morajo kandidati izpolnjevati.
Če se uporablja ta postopek, morajo naročniki uporabljati člene 2, 35, 36, 38, 39, 41, 42, 43 in 45 do 52.
POGLAVJE VI
Pravila objavljanja in preglednosti
Oddelek 1
Objava razpisov in obvestil
Člen 35
Obvestila
1. Naročniki morajo seznaniti javnost s predhodnim informativnim obvestilom, ki ga objavi Komisija ali naročniki sami v svojem „profilu kupca“, kakor je opisan v točki 2(b) Priloge VIII, o naslednjem:
(a) pri naročanju blaga, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov glede na področje proizvoda, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je celotna ocenjena vrednost, ob upoštevanju členov 7 in 9, enaka ali večja od 750 000 eurov.
Področje proizvoda morajo določiti naročniki s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
(b) pri naročilu storitev, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov iz vsake kategorije storitev s seznama v Prilogi II A, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je ocenjena celotna vrednost, ob upoštevanju določb iz členov 7 in 9, enaka ali večja od 750 000 eurov;
(c) pri naročilu gradenj, o bistvenih značilnostih naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo oddati ali skleniti, in katerih ocenjena vrednost je enaka ali večja od praga iz člena 7, upoštevajoč člen 9.
Obvestilo iz pododstavkov (a) in (b) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po začetku proračunskega leta.
Obvestilo iz pododstavka (c) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po odločitvi, ki potrdi plane za naročanje gradenj oziroma okvirne sporazume, ki jih naročniki nameravajo skleniti.
Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o svojem profilu kupca, morajo po elektronski poti poslati Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in podrobnimi postopki za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII.
Objava obvestil iz pododstavkov (a), (b) in (c) je obvezna le, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za sprejemanje ponudb iz člena 38(4).
Ta odstavek se ne sme uporabljati za postopke s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa.
2. Naročniki – ki želijo oddati javno naročilo ali skleniti okvirni sporazum v odprtem postopku, omejenem postopku ali pod pogoji iz člena 30 v postopku s pogajanji po predhodni objavi ali pod pogoji iz člena 29 v konkurenčnem dialogu — morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.
3. Naročniki, ki želijo vzpostaviti dinamični nabavni sistem, morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.
Naročniki, ki želijo oddati naročilo na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, morajo sporočiti svojo namero s poenostavljenim javnim razpisom.
4. Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali sklenili okvirni sporazum, morajo poslati obvestilo o izidih postopka oddaje naročil najpozneje 48 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.
Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 32, naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako oddajo naročila na podlagi tega sporazuma.
Naročniki morajo poslati obvestilo o izidu postopka oddaje naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 48 dneh po oddaji vsakega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi zbirno vsako četrtletje. V tem primeru morajo naročniki poslati vsa zbrana obvestila v 48 dneh po koncu vsakega četrtletja.
V primeru javnega naročila storitev iz seznama v Prilogi II B, morajo naročniki v razpisu navesti, ali soglašajo z njegovo objavo. Komisija mora v zvezi z naročili storitev na tej osnovi oblikovati pravila za izdelavo statističnih poročil na podlagi teh obvestil in za objavo teh poročil v skladu s postopkom iz člena 77(2).
Objava nekaterih informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko izpusti, če bi ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila bodisi zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi posegala v pošteno konkurenco med njimi.
Člen 36
Oblika in način objave razpisov in obvestil
1. Objave morajo vsebovati informacije iz Priloge VII A in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
2. Objave, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, morajo poslati bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII ali z drugimi sredstvi. Če se uporablja pospešeni postopek iz člena 38(8), se morajo objave poslati bodisi s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII.
Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s tehničnimi lastnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge VIII.
3. Razpisi in objave, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje pet dni po pošiljanju.
Razpisi in objave, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru pospešenega postopka iz člena 38(8) najpozneje pet dni po pošiljanju.
4. Razpisi in obvestila se morajo objaviti v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta izvirna jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega razpisa oziroma obvestila.
Stroške, ki jih ima Komisija z objavo takšnih razpisov in obvestil, mora kriti Skupnost.
5. Razpisi in obvestila ter njihova vsebina ne smejo biti objavljeni na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji.
Razpisi in obvestila, ki jih naročnik objavi na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v objavah, poslanih Komisiji, ali ki niso v objavah o profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1), mora pa navesti datum pošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave o profilu kupca.
Predhodna informativna obvestila ne smejo objaviti v profil kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; v njih se mora navesti datum tega pošiljanja.
6. Vsebina objav, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, je omejena na približno 650 besed.
7. Naročniki morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja objav.
8. Komisija mora izdati naročniku potrdilo o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo predstavlja dokazilo o objavi.
Člen 37
Neobvezna objava
Naročniki lahko objavijo razpis in obvestila o javnih naročilih, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive, v skladu s členom 36.
Oddelek 2
Roki
Člen 38
Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb
1. Naročniki morajo pri določanju rokov za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje upoštevati zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke, ki jih določa ta člen.
2. V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 52 dni od datuma pošiljanja javnega razpisa.
3. V primeru omejenih postopkov, postopkov s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30 ter v konkurenčnem dialogu:
(a) mora biti minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje 37 dni od datuma, ko je naročnik odposlal razpis v objavo;
(b) v primeru omejenih postopkov mora biti minimalni rok za sprejemanje ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila za oddajo ponudb.
4. Ko naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, se praviloma lahko minimalni rok za sprejemanje ponudb po odstavkih 2 in 3(b) skrajša na 36 dni, vendar v nobenem primeru na manj kakor 22 dni.
Rok mora začeti teči z datumom pošiljanja javnega razpisa o naročilu v odprtih postopkih in z datumom pošiljanja povabila k oddaji ponudb v omejenih postopkih.
Skrajšani roki iz prvega pododstavka se morajo dovoliti pod pogojem, da predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo za javni razpis iz Priloge VII A, v kolikor so te informacije na voljo ob objavi razpisa in če je bilo predhodno informativno obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja objave o javnem razpisu.
5. Če se objave pripravljajo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, se roki za sprejemanje ponudb – iz odstavkov 2 in 4 pri odprtih postopkih, za sprejemanje prijav za sodelovanje iz odstavka 3(a) pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji ter za konkurenčni dialog – lahko skrajšajo za sedem dni.
6. Roki za sprejemanje ponudb iz odstavkov 2 in 3(b) se lahko skrajšajo za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in celovit neposreden dostop do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov od datuma objave v skladu s Prilogo VIII, pri čemer navede v besedilu objave internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
To skrajšanje se lahko združi s tistim iz odstavka 5.
7. Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih iz členov 39 in 40 ali če se ponudbe lahko predložijo šele po obisku lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo razpisno dokumentacijo na kraju samem, se morajo roki za sprejemanje ponudb podaljšati, tako da se lahko relevantni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.
8. V primeru omejenih postopkov in postopkov s pogajanji po predhodni objavi o naročilu iz člena 30, kadar se zaradi nujnosti izkaže, da se roki iz tega člena ne morejo upoštevati, lahko naročniki določijo:
(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma, ko je bila objava poslana ali krajši od 10 dni, če je bila objava poslana z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII;
(b) in v primeru omejenih postopkov rok za sprejemanje ponudb, ki ne sme biti krajši kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb.
Člen 39
Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije
1. V odprtih postopkih, kadar naročniki ne ponujajo po elektronski poti neomejenega in celovitega neposrednega dostopa do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 38(6), se morajo razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti poslati gospodarskim subjektom v šestih dneh od prejema prijave za sodelovanje, pod pogojem, da je prijava predložena pravočasno pred iztekom roka za oddajo ponudb.
2. Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, morajo naročniki ali pristojne službe zagotoviti dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo ter vsemi dodatnimi dokumenti ne manj kot šest (6) dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb.
Oddelek 3
Vsebina in načini pošiljanja informacij
Člen 40
Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem
1. V omejenih postopkih, konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi v smislu člena 30, morajo naročniki istočasno in v pisni obliki bodisi povabijo izbrane kandidate, da oddajo svoje ponudbe, bodisi k pogajanjem ali v primeru konkurenčnega dialoga k sodelovanju.
2. Povabilo kandidatov mora vsebovati:
— kopijo razpisne dokumentacije ali opisnega dokumenta in vseh dodatnih dokumentov, ali
— navedbo dostopa do razpisne dokumentacije in drugih dokumentov, navedenih v prvi alinei, če so neposredno dostopni po elektronski poti v skladu s členom 38(6).
3. Če ima drug subjekt in ne naročnik, ki je odgovoren za postopek oddaje naročil, razpisne dokumentacije, opisni dokument in/ali katere koli dodatne dokumente, se morajo v povabilu navesti naslov, na katerem je mogoče zahtevati takšno razpisno dokumentacijo, opisni dokument in dodatne dokumente, ter, če je to primerno, skrajni rok, do katerega se ti dokumenti lahko zahtevajo, znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev teh dokumentov, in vsi postopki za plačilo. Pristojna služba pošlje to dokumentacijo gospodarskemu subjektu takoj po prejemu zahteve.
4. Naročnik ali pristojna služba mora poslati dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, opisnim dokumentom ali dodatnimi dokumenti najmanj šest dni pred iztekom roka za sprejemanje ponudb, pod pogojem, da je to zahtevano pravočasno. V primeru omejenega ali pospešenega postopka je to obdobje štiri dni.
5. Poleg tega mora povabilo k oddaji ponudb, k sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem vsebovati vsaj:
(a) sklicevanje na objavljeni javni razpis;
(b) skrajni rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;
(c) v primeru konkurenčnega dialoga datum in naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, ki jih je treba uporabljati;
(d) sklicevanje na vse morebitne priloge (dokumentov), ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek preverljivim izjavam ponudnika v skladu s členom 44 ali kot dodatek informacijam iz navedenega člena ter v skladu s pogoji iz členov 47 in 48;
(e) relativno tehtanje meril za ocenjevanje ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu.
Vendar se v primeru naročil, ki se oddajo v skladu s pravili iz člena 29, se informacija iz (b) zgoraj ne sme navesti v povabilu k sodelovanju v dialogu, se pa navede v povabilu k oddaji ponudbe.
Člen 41
Obveščanje kandidatov in ponudnikov
1. Naročniki morajo čim prej obvestiti kandidate in ponudnike o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil objavljen razpis ali obvestilo, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročniki morajo te informacije ponuditi v pisni obliki, če se take informacije od njih zahtevajo.
2. Na zahtevo zainteresirane stranke mora naročnik čim prej obvestiti:
— vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave,
— vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, vključujoč razloge v zvezi s primeri iz odstavkov 4 in 5 člena 23, razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev,
— vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisnega zahtevka.
3. Vendar naročniki lahko odločijo, da izpustijo nekatere informacije iz odstavka 1 v zvezi z oddajo naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi.
Oddelek 4
Sporočanje
Člen 42
Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje
1. Vsa sporočila in izmenjava informacij iz tega naslova se lahko pošiljajo po pošti, faksu, z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavkoma 4 in 5, po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali ob uporabi kombinacije teh sredstev, kot jih izbere naročnik.
2. Izbrana sredstva sporočanja morajo biti splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka oddaje naročil.
3. Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo oddajo.
4. Orodja, ki jih je treba uporabiti za sporočanje po elektronski poti, kakor tudi njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminacijski, splošno dostopni in interoperabilni z informacijskimi in komunikacijskimi tehnološkimi proizvodi v splošni uporabi.
5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
(a) informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Priloge X;
(b) države članice lahko v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES zahtevajo, da se elektronskim ponudbam doda izpopolnjeni elektronski podpis v skladu z odstavkom 1 Direktive;
(c) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ravni storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav;
(d) ponudniki ali kandidati se morajo obvezati, da bodo pred iztekom roka za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje predložili dokumente, potrdila in izjave iz členov 45 in 50 ter člena 52, če ne obstajajo v elektronski obliki.
6. Naslednja pravila se uporabljajo za pošiljanje prijav za sodelovanje:
(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;
(b) pri telefonskih prijavah za sodelovanje se pošlje pisna potrditev pred iztekom roka za njihovo sprejemanje;
(c) naročniki lahko zahtevajo, da se prijave za sodelovanje, poslane po faksu, morajo potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Vsako tako zahtevo skupaj z rokom za pošiljanje potrditve po pošti ali z elektronskimi sredstvi mora naročnik navesti v javnem razpisu.
Oddelek 5
Poročila
Člen 43
Vsebina poročil
Za vsako naročilo, okvirni sporazum in vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema morajo naročniki pripraviti pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:
(a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;
(b) imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihov izbor;
(c) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihovo zavrnitev;
(d) obrazložitev za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno nizke;
(e) ime uspešnega ponudnika in razloge, za izbiro njegove ponudbe, ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava dati oddati podizvajalcem;
(f) pri postopkih s pogajanji razloge na podlagi členov 30 in 31, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
(g) v primeru konkurenčnega dialog, razloge na podlagi člena 29, ki upravičujejo uporabo tega postopka;
(h) po potrebi razloge, zakaj je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi.
Poročilo ali njegove najpomembnejše sestavine se morajo sporočiti Komisiji, če slednja to zahteva.
POGLAVJE VII
Vodenje postopka
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 44
Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil
1. Naročila se morajo oddati na podlagi meril za ocenjevanje iz členov 53 in 55, upoštevajoč člen 24, potem ko naročniki preverijo sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni po členih 45 in 46, v skladu s pogoji za udeležbo glede na gospodarski in finančni položaj, strokovno in tehnično znanje ali sposobnost iz členov 47 do 52 ter, kjer je to primerno, v skladu z nediskriminacijskimi pravili in kriteriji iz odstavka 3.
2. Naročniki lahko od kandidatov in ponudnikov zahtevajo minimalno stopnjo usposobljenosti v skladu s členi 47 in 48.
Količina informacij iz členov 47 in 48 ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.
Te minimalne stopnje se morajo navesti v javnem naročilu.
3. V omejenih postopkih, postopkih s pogajanji po objavi s predhodno objavo in v postopku konkurenčnega dialoga, lahko naročniki omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročniki morajo v javnem razpisu navesti objektivna in nediskriminacijska merila ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, ter, če je to primerno, njihovo maksimalno število.
V omejenem postopku mora biti minimalno število kandidatov pet. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku konkurenčnega dialoga mora biti minimalno število kandidatov tri. V vsakem primeru mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev poštene konkurence.
Naročniki morajo povabiti vsaj toliko kandidatov, kolikor je bilo vnaprej določeno kot minimum. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in minimalne stopnje sposobnosti, manjše kakor minimalno število, lahko naročniki nadaljujejo s postopkom tako, da povabijo kandidata oziroma kandidate, ki imajo zahtevane sposobnosti. V ta postopek naročnik ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
4. Če naročniki uporabijo možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati, kakor je določeno v členih 29(4) in 30(4), morajo to storiti ob uporabi meril za ocenjevanje, ki so navedeni v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu. V končni fazi mora dobljeno število zagotavljati resnično konkurenco, če je dovolj rešitev ali primernih kandidatov.
Oddelek 2
Merila za priznanje sposobnosti
Člen 45
Osebni položaj kandidata ali ponudnika
1. Vsak kandidat ali ponudnik, ki mu je zaradi enega ali več razlogov navedenih spodaj, izrečena pravnomočna sodba, s katero je naročnik seznanjen, je izključen iz postopka pri oddaji javnega naročila:
(a) sodelovanje v kriminalnih združbah iz člena 2(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ ( 20 );
(b) korupcija iz člena 3 Akta Sveta z dne 26. maja 1997 ( 21 ) in člena 3(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/742/PNZ ( 22 );
(c) goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti ( 23 );
(d) pranje denarja iz člena 1 Direktive Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (5) ( 24 ).
Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.
Določijo lahko tudi odstopanje od zahteve iz prvega pododstavka zaradi prevladujočih zahtev v splošnem interesu.
Za namene tega odstavka morajo naročniki, kadar je to primerno, zahtevati od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo dokumente iz odstavka 3, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem teh kandidatov ali ponudnikov zaprosijo pristojne organe, da pridobijo vse informacije o osebnem položaju zadevnih kandidatov ali ponudnikov, za katere menijo, da so potrebni. Če informacije zadevajo kandidata ali ponudnika s sedežem v državi, ki ni država naročnika, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za sodelovanje. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje države članice, kjer imajo kandidati ali ponudniki sedež, se morajo te zahteve nanašati na pravne in/ali fizične osebe, vključujoč, če je to primerno, direktorje družbe in katero koli drugo osebo, pooblaščeno za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom.
2. Vsak gospodarski subjekt je lahko izključen iz postopka oddaje naročila, če:
(a) je bodisi v stečaju bodisi v postopku likvidacije, kadar z njegovimi posli upravlja sodišče, se je začel postopek z upniki, je opustil poslovno dejavnost ali je v kateri koli podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih ali predpisih;
(b) je bodisi subjekt v postopku za objavo stečaja, naloga za prisilno likvidacijo ali sodne izvedbe ali dogovora z upniki bodisi v drugih podobnih postopkih po nacionalnih zakonih ali predpisih;
(c) je bil s pravnomočno sodbo v skladu s pravnimi predpisi zadevne države obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
(d) je bil spoznan za krivega zaradi hude poklicne napake, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo;
(e) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;
(f) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;
(g) je kriv resnih zavajujočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu s tem poglavjem, ali teh informacij ni zagotovil.
Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.
3. Kot zadosten dokaz, da noben primer iz odstavkov 1 ali 2(a), (b), (c), (e) ali (f) ne velja za gospodarski subjekt, morajo naročniki sprejeti naslednje:
(a) v zvezi z odstavkoma 1 in 2(a), (b) ali (c) predložitev izpisa iz „sodnega registra“ ali, če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja, in iz katerega je razvidno, da so te zahteve izpolnjene;
(b) v zvezi z odstavkom 2(e) in (f) potrdilo, ki ga izdaja pristojni organ v zadevni državi članici.
Če zadevna država članica takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če dokumenti in potrdila ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 ter 2(a), (b) in (c), jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah, kjer ne obstaja določba o zapriseženi izjavi, zapriseženo izjavo zadevne osebe pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja.
4. Države članice določijo državne organe in subjekte, ki so pristojni za izdajo dokumentov, potrdil ali izjav iz odstavka 3 in morajo o tem nemudoma obvestijo Komisijo. To obvestilo ne sme biti v nasprotju z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
Člen 46
Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti
Od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročilu, se lahko zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži zapriseženo izjavo ali potrdilo iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili gradenj, iz Priloge IX B v zvezi z javnimi naročili blaga ter iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili storitev.
Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v svoji državi izvora opravljali zadevno storitev, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.
Člen 47
Ekonomski in finančni položaj
1. Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta storitve je praviloma možno predložiti eno ali več naslednjih dokazil:
(a) ustrezne bančne izpiske ali, če je to primerno, dokazilo o zadevnem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
(b) bilance stanja ali izvlečke iz bilanc stanja, če zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva objavo bilance stanja;
(c) računovodski izkaz celotnega prometa podjetja ter, če je to primerno, prometa na področju, ki ga pokriva naročilo za največ tri prejšnja finančna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.
2. Gospodarski subjekt se lahko – če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom – sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer za izvedbo posla, ki ga bodo za ta namen opravili ti subjekti.
3. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.
4. Naročniki morajo v javnem razpisu ali povabilu za zbiranje ponudb navesti, katero dokazilo ali dokazila iz odstavka 1 zahtevajo in katera druga dokazila je potrebno predložiti.
5. Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.
Člen 48
Tehnična in/ali poklicna sposobnost
1. Tehnična in/ali poklicna sposobnost gospodarskih subjektov se mora oceniti in preveriti v skladu z odstavkoma 2 in 3.
2. Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta se lahko glede na lastnosti, količino ali pomen gradenj, blaga ali storitev predložijo na naslednje načine:
(i) s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in s priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi za najpomembnejše gradnje. V teh potrdilih morajo biti navedeni, vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z obvezno navedbo, ali so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene. Pristojni organ mora, če je to primerno, predložiti ta potrdila neposredno naročniku;
(ii) s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zadevnimi zneski, datumi in javnimi ali zasebnimi prejemniki. Dokazilo o dobavi blaga in izvajanju storitev je treba predložiti:
— če je bil prejemnik naročnik, v obliki potrdil, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ,
— če je bil prejemnik zasebni naročnik, v obliki potrdila kupca ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;
(b) z navedbo strokovnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali neposredno pripadajo gospodarskemu subjektu ali ne, in zlasti tistih organov, ki so odgovorni za kontrolo kvalitete, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da opravijo gradnjo;
(c) z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave;
(d) če so proizvodi ali storitve, ki jih je treba dobaviti oziroma zagotoviti, zapleteni ali so izjemoma potrebni za posebne namene, s pregledom – ki ga opravijo naročniki ali v njihovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri je dobavitelj blaga ali izvajalec storitev registriran, če ta organ s tem soglaša – proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehničnih zmogljivosti izvajalca storitev in po potrebi podlag za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepov za kontrolo kvalitete, ki jih bo izvajal;
(e) z dokazili o izobrazbi in strokovni sposobnosti izvajalca storitev ali gradbenika in/ali vodstvenih delavcev podjetja ter zlasti osebe ali oseb, odgovornih za opravljanje storitev ali izvedbo gradnje;
(f) če gre za javna naročila gradenj in javna naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;
(g) z izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih in številu vodstvenih delavcev izvajalca storitev ali gradenj v zadnjih treh letih;
(h) z izjavo o orodjih, obratu ali tehnični opremi, ki so na voljo izvajalcu ali gradenj za izvedbo naročila;
(i) z navedbo deleža naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;
(j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
(i) z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;
(ii) s potrdili, ki jih izdajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za kontrolo kvalitete, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.
3. Gospodarski subjekt se lahko, če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predstavitvijo obveznosti navedenih subjektov, da gospodarskemu subjektu dajo na voljo potrebna sredstva.
4. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.
5. Pri postopkih za oddajo javnih naročil – katerih predmet so dobave blaga, v zvezi s katerim je treba izbrati lokacijo ali opraviti dela instalacij, opravljanje storitev in/ali izvedba gradenj – se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo instalacije ali gradnje, oceni zlasti glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.
6. Naročnik mora v obvestilu ali razpisu za zbiranje ponudb navesti, katera spričevala iz odstavka 2 želi prejeti.
Člen 49
Standardi za zagotavljanje kvalitete
Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za zagotovitev kakovosti, se morajo sklicevati na sisteme zagotavljanja kvalitete, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kvalitete.
Člen 50
Standardi za okoljsko upravljanje
Če naročniki v primerih iz člena 48(2)(f) zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za okoljsko upravljanje, se morajo sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za okoljsko upravljanje, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi s potrjevanjem. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko upravljanje.
Člen 51
Dodatni dokumenti in informacije
Naročnik lahko zahteva od gospodarskih subjektov, da predložijo dodatke k potrdilom, ki se zahtevajo v skladu s členoma 45 in 50.
Člen 52
Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu
1. Države članice lahko določijo bodisi uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev bodisi izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu.
Države članice morajo prilagoditi pogoje za vpis na navedene sezname in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz člena 45(1), člena 45(2)(a) do (d) in (g), člena 46, člena 47(1), (4) in (5), člena 48(1), (2), (5) in (6), člena 49 ter, če je to primerno, člena 50.
Poleg tega države članice morajo prilagoditi te pogoje tudi členu 47(2) in členu 48(3) glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo isti skupini in zahtevajo, da jim druge družbe v skupini dajo na voljo svoja sredstva. V tem primeru morajo gospodarski subjekti predložiti organu, ki ureja uradni seznam, dokazilo, da bodo imeli ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam in da bodo v tem obdobju družbe, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam, neprekinjeno izpolnjevale zahteve za ugotavljanje sposobnosti iz členov, navedenih v drugem pododstavku.
2. Gospodarski subjekti, ki so vpisani na uradne sezname ali ki imajo potrdilo, lahko za vsako naročilo predložijo naročniku potrdilo o vpisu na seznam, ki ga je izdal naročnik, ali potrdilo, ki ga je izdal pristojni certifikacijski organ. Potrdila morajo navesti sklicevanja, ki so jim omogočila vpis na seznam/pridobitev potrdila, in uvrstitev iz tega seznama.
3. Vpis na uradne sezname, ki so ga potrdili pristojni organi, ali potrdilo, ki ga je izdal certifikacijski organ za namene naročnikov iz drugih držav članic, ne sme predstavljati domneve o usposobljenosti, razen v zvezi s členoma 45(1) in (2)(a) do (d) in (g), členom 46, členom 47(1)(b) in (c) ter členom 48(2)(a)(i), (b), (e), (g) in (h) v primeru gradbenikov, (2)(a)(ii), (b), (c), (d) in (j) v primeru dobaviteljev blaga in 2(a)(ii) in (c) do (i) v primeru izvajalcev storitev.
4. Informacije, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa v uradne sezname, se ne smejo preverjati. Glede plačila prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsakem naročilu od vsakega registriranega gospodarskega subjekta zahteva dodatno potrdilo.
Naročniki drugih držav članic morajo uporabljati odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le v korist gospodarskih subjektov s sedežem v državi članici, ki ima uradni seznam.
5. Za noben vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil le-tem s strani organov iz odstavka 1 se ne sme zahtevati dodatno dokazilo ali izjavo, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov, in v vsakem primeru nobeno dodatno dokazilo ali izjava, razen tistih iz členov 45 in 49 ter, če je to primerno, člena 50.
Vendar je mogoče, da ta vpis ali izdaja potrdil za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ni pogoj za njihovo sodelovanje pri javnem naročilu. Naročniki morajo sprejmeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejeti morajo tudi druga enakovredna dokazna sredstva.
6. Gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za vpis na uradni seznam ali za izdajo potrdila. Obveščeni morajo biti v razumno kratkem obdobju o odločitvi organa, ki ureja seznam, ali o odločitvi pristojnega certifikacijskega organa.
7. Certifikacijski organi iz odstavka 1 morajo biti organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi za certifikacijo.
8. Države članice, ki imajo uradne sezname ali certifikacijske organe iz odstavka 1, morajo obvestiti Komisijo in druge države članice o naslovu organa, ki mu je treba poslati vlogo.
Oddelek 3
Oddaja naročila
Člen 53
Merila za izbiro najugodnejše ponudbe
1. Brez poseganja v nacionalne zakone, podzakonske akte in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev morajo naročniki javna naročila oddati na podlagi naslednjih meril:
(a) če je naročilo oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe s stališča naročnika, na podlagi različnih meril, ki so vezana na predmet javnega naročila, na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih značilnosti, tekočih stroškov, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del; ali
(b) samo na podlagi najnižje cene.
2. Brez poseganja v določbe iz tretjega pododstavka mora naročnik – v primeru iz odstavka 1(a) v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti relativne uteži, ki veljajo za vsako merilo, ki je izbrano za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Te uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona, katerega maksimalni obseg je treba primerno prilagoditi.
Če po mnenju naročnika tehtanje meril ni mogoče določiti zaradi dokazljivih razlogov, mora naročnik – v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti merila v padajočem zaporedju njihove pomembnosti.
Člen 54
Uporaba elektronskih dražb
1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.
2. Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji v primeru iz člena 30(1)(a) lahko naročniki odločijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti razpisno dokumentacijo.
V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma, kakor je določeno v drugi alinei drugega pododstavka člena 32(4), ter po začetku odpiranja konkurence, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 33.
Elektronska dražba mora temeljiti:
— le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno,
— ali samo na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
3. Naročniki, ki odločijo, da izvedejo elektronsko dražbo, morajo to navesti v javnem razpisu.
Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:
(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
(b) vsakršne omejitve za vrednosti, ki se lahko predložijo, kakor izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je to primerno, kdaj jim bodo na voljo;
(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter še zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri oddaji ponudb;
(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabo elektronske opreme ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.
4. Pred začetkom postopka elektronske dražbe morajo naročniki opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in z utežmi, ki so za njih določene.
Vsi ponudniki, ki so predložili sprejemljive ponudbe, so istočasno povabljeni z elektronskimi sredstvi, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije v zvezi z povezavo vsakega od njih z elektronsko opremo, ki se mora uporabljati, ter mora vsebovati datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražbe se ne sme začeti prej kakor dva delovna dni po datumu odpošiljanja povabil.
5. Če je treba naročilo oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se mora povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja zadevne ponudbe, ki je opravljeno v skladu s tehtanjem iz prvega pododstavka člena 53(2).
Povabilo mora prav tako navesti matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati uteži za vsa merila za ocenjevanje, predvidenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost.
Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.
6. Naročniki morajo v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti morajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadar koli objavijo število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar v nobenem primeru ne smejo razkriti imen ponudnikov med katero koli fazo elektronske dražbe.
7. Naročniki morajo zaključiti elektronsko dražbo na en ali več naslednjih načinov:
(a) v povabilu k sodelovanju v dražbi morajo navesti datum in čas, ki sta vnaprej določena;
(b) če ne prejmejo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo merila v zvezi z minimalnimi razlikami. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi navesti, koliko časa bo preteklo po prejemu zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo;
(c) ko se izvedejo vse faze dražbe, ki so določene v povabilu k sodelovanju v dražbi.
Če se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s pododstavkom (c), morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz pododstavka (b), mora povabilo k sodelovanju pri dražbi vsebovati časovni razpored za vsako fazo dražbe.
8. Po zaključku elektronske dražbe morajo naročniki oddati naročilo v skladu s členom 53 na podlagi izidov elektronske dražbe.
Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je določen v javnem razpisu in opredeljen v razpisni dokumentaciji.
Člen 55
Neobičajno nizke ponudbe
1. Če se za posamezno naročilo izkaže, da so ponudbe neobičajno nizke glede na blago, gradnje ali storitve,mora naročnik pisno zahtevati, preden zavrne takšne ponudbe, podrobne podatke o postavkah oziroma elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni.
Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:
(a) ekonomika gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
(b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje, dobavo blaga ali izvajanje storitev;
(c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
(d) skladnost z določbami v zvezi z zaščito delovnega mesta in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
2. Naročnik mora preveriti te elemente ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila.
3. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati da je zadevna pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo, mora v takšnih razmerah, o tem obvestiti Komisijo.
NASLOV III
PRAVILA ZA KONCESIJE ZA JAVNE GRADNJE
POGLAVJE I
Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje
Člen 56
Področje uporabe
To poglavje se mora uporabljati za vse koncesije za javna naročila gradenj, ki jih sklenejo naročniki, če je vrednost naročil enaka ►M6 5 150 000 EUR ◄ ali večja.
Vrednost se mora izračunati v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.
Člen 57
Izključitve iz področja uporabe
Ta naslov se ne sme uporabljati za koncesije za javne gradnje, ki se oddajo:
(a) v primerih iz členov 13, 14 in 15 te direktive v zvezi z naročili javnih gradenj;
(b) s strani naročnikov, ki izvajajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 in 7 Direktive 2004/17/ES, če se te koncesije dajo za opravljanje teh dejavnosti.
Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, oddana s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da odstopi od njene uporabe.
Člen 58
Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje
1. Naročniki, ki želijo oddati koncesijo za javno naročilo gradenj, mora objaviti svojo namero z javnim razpisom.
2. Obvestila o koncesiji za javne gradnje mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
3. Javni razpis se mora objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).
4. Člen 37, ki zadeva objavo javnih razpisov, se uporablja tudi za koncesije za javne gradnje.
Člen 59
Rok
Če naročnik uporabi možnost koncesije za javne gradnje, mora biti rok za predložitev vlog za koncesijo najmanj 52 dni od datuma odpošiljanja obvestila, razen če se uporablja člen 38(5).
Uporabiti se mora člen 38(7).
Člen 60
Oddaja naročil podizvajalcem
Naročnik lahko bodisi:
(a) zahteva od koncesionarja, da odstopi naročila, ki predstavljajo 30 % celotne vrednosti gradnje, za katero se sklepa koncesijska pogodba, tretjim osebam, ter hkrati zagotovi možnost, da kandidati zvišajo ta odstotek, pri čemer se ta minimalni odstotek navede v koncesijski pogodbi; ali
(b) zahteva od kandidatov za koncesijske pogodbe, da v svojih ponudbah navedejo morebitni odstotek celotne vrednosti gradnje — za katero je treba skleniti koncesijsko pogodbo — ki ga nameravajo odstopiti tretjim osebam.
Člen 61
Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem
Ta direktiva se ne sme uporabljati za dodatne gradnje, ki niso vključene v prvotno obravnavani koncesionarski projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj, ki jih je naročnik podelil koncesionarju, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja te gradnje:
— če teh dodatnih gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali
— če so te gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila.
Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje, ne sme presegati 50 % zneska prvotne koncesijske pogodbe za gradnje.
POGLAVJE II
Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki
Člen 62
Veljavna pravila
Če je koncesionar naročnik iz člena 1(9), mora biti usklajen z določbami iz te direktive v zvezi z javnimi naročili gradenj, če gre za gradnje, ki jih izvajajo tretje osebe.
POGLAVJE III
Pravila, ki se uporabljajo za naročila, oddana s strani koncesionarjev, ki niso naročniki
Člen 63
Pravila za objave: prag in izjeme
1. Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da koncesionarji za javne gradnje, ki niso naročniki, uporabljajo pravila oglaševanja iz člena 64, če naročila gradenj oddajo tretjim osebam in je vrednost oddanega naročila ►M6 5 150 000 EUR ◄ ali več.
Vendar se objava ne zahteva, če naročilo gradenj izpolnjuje pogoje s seznama v členu 31.
Vrednosti naročil se izračunajo v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.
2. Skupine podjetij, ki so nastale zaradi pridobitve koncesije, ali podjetja, ki so z njimi povezana, ne smejo biti obravnavane kot tretje osebe.
„Povezano podjetje“ po definiciji pomeni katero koli podjetje, preko katerega ima lahko koncesionar prevladujoči vpliv, neposreden ali posreden, ali katero koli podjetje, ki ima prevladujoči vpliv na koncesionarja ali na katero, ki je koncesionar, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje zaradi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoč vpliv podjetja se razume, v kolikor to podjetje neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
(a) ima večino vpisanega kapitala podjetja;
(b) nadzira večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo; ali
(c) lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
Celovit seznam teh podjetij se mora vključiti v vlogo za pridobitev koncesije. Ta seznam se mora uskladiti z vsako poznejšo spremembo razmerja med podjetji.
Člen 64
Objava javnega razpisa
1. Koncesionarji za gradnje, ki niso naročniki in želijo dati koncesijo za javno naročilo gradenj tretjim osebam, morajo sporočiti svojo namero z javnim razpisom.
2. Javni razpis mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero koncesionar za gradnje meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
3. Javni razpisi se morajo objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).
4. Obvezno se uporablja člen 37, ki zadeva prostovoljno objavo javnega razpisa.
Člen 65
Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb
Za naročila gradenj, ki jih odda koncesionar, ki ni naročnik, je rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ga določi koncesionar, najmanj 37 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ter rok za sprejemanje ponudb najmanj 40 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ali povabila k oddaji ponudb.
Uporabljati se mora člen 38(5), (6) in (7).
NASLOV IV
PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE
Člen 66
Splošne določbe
1. Pravila za izvedbo natečajev morajo biti v skladu s členi 66 do 74 in se morajo sporočiti osebam zainteresiranim za sodelovanje v natečaju.
2. Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:
(a) s sklicevanjem na ozemlje ali del ozemlja države članice;
(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.
Člen 67
Področje uporabe
1. V skladu s tem naslovom morajo natečaje izvajati:
(a) naročniki, ki so navedeni kot enote centralne ravni države na seznamu v Prilogi IV, ki je enak pragu ►M6 133 000 EUR ◄ ali več;
(b) naročniki, ki niso navedeni v Prilogi IV, ki je enak pragu ►M6 206 000 EUR ◄ ali več;
(c) vsi naročniki, pragom, ki je enak ►M6 206 000 EUR ◄ ali več, če se naročila nanašajo na storitve kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve s seznama v Prilogi II B.
2. Ta naslov se mora uporabljati za:
(a) natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;
(b) natečaje z nagradami in/ali plačilom udeležencem.
V primerih iz (a) se prag nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.
V primerih iz (b) se prag nanaša na celotni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po členu 31(3), če naročnik v javnem razpisu za natečaj ne izključi take oddaje.
Člen 68
Izključitve iz področja uporabe
Ta naslov se ne sme uporabljati za:
(a) natečaje v smislu Direktive 2004/17/ES, ki jih izvedejo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 te direktive, in so organizirani zaradi izvajanja teh dejavnosti; ravno tako se ne sme uporabljati za natečaje, ki so izključeni iz področja uporabe te direktive.
Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za natečaje, ki so jih razpisali naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in so jih razpisali zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da ne uveljavi njeno uporabo;
(b) natečaje — ki so organizirani v enakih primerih, kot so tisti v členih 13, 14 in 15 te direktive — za javna naročila storitev.
Člen 69
Objave razpisov in obvestil
1. Naročniki, ki želijo izvesti natečaj, sporočijo svojo namero z javnim razpisom o natečaju.
2. Naročniki, ki izvajajo natečaj, morajo poslati obvestilo o izidih natečaja v skladu s členom 36 in morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih odpošiljanja razpisa.
Informacij o izidih natečaja ni treba objaviti, če bi njihova objava ovirala uveljavitev zakonodaje, bila v nasprotju z javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila pošteni konkurenci med ponudniki storitev.
3. Člen 37, ki zadeva objavo razpisov, mora uporabljati tudi za natečaje.
Člen 70
Oblika in način objave razpisov o natečajih
1. Objave iz člena 69 vsebujejo informacije iz Priloge VII D v skladu s standardnimi vzorci obvestil, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
2. Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s členom 36(2) do (8).
Člen 71
Komunikacijska sredstva za sporočanje
1. Člen 42(1), (2) in (4) se mora uporabljati za vsa sporočila v zvezi z natečaji.
2. Sporočanje, izmenjava in shranjevanje informacij se mora izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vseh informacij, ki jih sporočijo udeleženci natečaja, in da lahko žirija pregleda načrte in projekte šele po izteku roka za njihovo predložitev.
3. Naslednja pravila se morajo uporabljati za naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov:
(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za predstavitev načrtov in projektov z elektronskimi sredstvi, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim stranem. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Priloge X;
(b) države članice lahko uvedejo ali obdržijo poljubne sisteme akreditacije, ki so predvideni za izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav.
Člen 72
Izbor tekmecev na natečaju
Če je število udeležencev na natečaju omejeno, morajo naročniki določiti jasne in nediskriminacijske pogoje za udeležbo. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev poštene konkurence.
Člen 73
Sestava žirije
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora vsaj ena tretjina članov žirije imeti to ali enakovredno strokovno usposobljenost.
Člen 74
Odločitve žirije
1. Žirija je pri svojih odločitvah in mnenjih samostojna.
2. Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril iz razpisa o natečaju.
3. Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi prednosti vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.
4. Anonimnost se mora spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.
5. Po potrebi so kandidati povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov.
6. Sestaviti je treba celovit zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.
NASLOV V
STATISTIČNE OBVEZNOSTI, IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE
Člen 75
Statistične obveznosti
Da bi omogočile ocenjevanje rezultatov uporabe te direktive, morajo države članice poslati Komisiji statistično poročilo – pripravljeno v skladu s členom 76, v katerem se ločeno obravnavajo javna naročila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem letu – najpozneje do 31. oktobra vsako leto.
Člen 76
Vsebina statističnega poročila
1. Za vsakega naročnika s seznama v Prilogi IV mora statistično poročilo podrobno navesti vsaj:
(a) število in vrednost oddanih naročil na podlagi te direktive;
(b) število in celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.
Kolikor je to mogoče, se podatki iz točke (a) prvega pododstavka razčlenijo po:
(a) uporabljenih postopkih za oddajo naročila; in
(b) za vse te postopke po gradnjah, kakor so navedene v Prilogi I, ter po proizvodih in storitvah, kakor so navedeni v Prilogi II in opisani v skladu s kategorijami nomenklature CPV;
(c) državljanstvu gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.
Če so naročila oddana po postopku s pogajanji, mora država članica in tretja država izbranega izvajalca razčlenita tudi podatke iz točke (a) prvega pododstavka, upoštevajoč določila iz členov 30 in 31, ter navedeta število in vrednost oddanih naročil.
2. Za vsako kategorijo naročnika, ki ni navedena v Prilogi IV, mora statistično poročilo vsebovati vsaj:
(a) število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1;
(b) celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.
3. Statistično poročilo mora vključevati vsako drugo statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum.
Informacije iz prvega pododstavka se morajo določiti po postopku iz člena 77(2).
Člen 77
Svetovalni odbor za javna naročila
1. Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s členom 1 Sklepa 71/306/EGS ( 25 ) (v nadaljevanju „Odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se morata uporabljati člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES v skladu s členom 8 Sklepa.
3. Odbor mora sprejeti svoj poslovnik.
Člen 78
Poprava pragov
1. Komisija mora preveriti prage iz člena 7 vsake dve leti od začetka veljavnosti te direktive in jih po potrebi popraviti v skladu s postopkom iz člena 77(2).
Izračun vrednosti teh pragov mora temeljiti na povprečni dnevni vrednosti eura, izraženi s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost teh popravljenih pragov se mora, kjer je to potrebno, zaokrožiti navzdol na najbližjih tisoč eurov, da bi zagotovili upoštevanje veljavnih pragov iz Sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja (SDR).
2. Istočasno s popravo iz odstavka 1 mora Komisija v skladu s postopkom iz člena 77(2) prilagoditi:
(a) prage iz točke (a) prvega pododstavka člena 8, člena 56 in iz prvega pododstavka člena 63(1) v zvezi s popravljenim pragom, ki se uporablja za javna naročila gradenj;
(b) prag iz člena 67(1)(a) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov iz Priloge IV;
(c) prage iz točke (b) prvega odstavka člena 8 ter člena 67(1)(b) in (c) popravljenim pragom, ki se uporabljajo za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov, ki niso navedeni v Prilogi IV.
3. Vrednost pragov, določenih v skladu z odstavkom 1, v nacionalnih valutah držav članic, ki sodelujejo v monetarni uniji, je treba prilagoditi vsake dve leti po 1. januarju 2004. Izračun te vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja.
4. Popravljene prage iz odstavka 1 in njihove ustrezne vrednosti v nacionalnih valutah iz odstavka 3 mora Komisija objaviti v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra po njihovi popravi.
Člen 79
Spremembe
1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 77(2) spremeni:
(a) tehnične postopke za računske metode iz drugega pododstavka člena 78(1) in iz člena 78(3);
(b) postopke za pripravo, pošiljanje, sprejemanje, prevajanje, zbiranje in razširjanje obvestil iz členov 35, 58, 64 in 69 ter statističnih poročil iz pododstavka 35(4) in členov 75 in 76;
(c) postopke za posebno sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v objavah;
(d) sezname oseb in kategorij oseb javnega prava iz Priloge III, če se na podlagi obvestil držav članic izkaže, da je to potrebno;
(e) sezname centralnih vladnih organov iz Priloge IV po spremembah, ki so potrebne za uveljavitev Sporazuma;
(f) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge I, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v objavah;
(g) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge II, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v tej prilogi;
(h) postopek za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge VIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov;
(i) tehnične podrobnosti in značilnosti orodij za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge X.
Člen 80
Izvajanje
1. Države članice morajo sprejeti zakone, podzakonske akte in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 31. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice morajo predložiti Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 81
Mehanizmi za spremljanje
Države članice zagotovijo izvajanje te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za nabavo blaga in javnih naročil za gradnje- ( 26 ).
Za ta namen lahko med drugim določijo ali ustanovijo neodvisni organ.
Člen 82
Razveljavitve
Direktiva 92/50/EGS, razen člena 41 navedene direktive, ter direktive 93/36/EGS in 93/37/EGS se razveljavijo z začetkom veljavnosti od datuma iz člena 80 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s skrajnimi roki za prenos in začetek veljavnosti iz Priloge XI.
Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XII.
Člen 83
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 84
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE (B) ČLENA 1(2) ( 27 )
NACE (1) |
Referenčna številka CPV |
||||
PODROČJE F |
GRADNJE |
||||
Oddelek |
Skupina |
Razred |
Predmet |
Opombe |
|
45 |
Področje gradnje |
Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila |
45000000 |
||
45.1 |
Priprava gradbišča |
45100000 |
|||
45.11 |
Rušitvena dela zgradb, odstranjevanje zemlje |
Ta razred zajema: — rušenje stavb in drugih objektov — čiščenje gradbišča — odstranjevanje zemlje, izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd. — pripravo gradbišča za miniranje: —— odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča Ta razred zajema tudi: — osuševanje gradbišča — osuševanje kmetijskih in gozdnih površin |
45110000 |
||
45.12 |
Preskusno vrtanje in izvrtavanje |
Ta razred zajema: — preizkusno vrtanje, preizkusno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene Ta razred ne zajema: — vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20 — vrtanja vodnjakov, glej 45.25 — vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25 — iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20 |
45120000 |
||
45.2 |
Visoke in nizke gradnje |
45200000 |
|||
45.21 |
Splošne visoke in nizke gradnje |
Ta razred zajema: — gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje: —— mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi — cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode — mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode — pomožne gradnje — sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču Ta razred ne zajema: — storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20 — postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28 — gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23 — inštalacijskih del, glej 45.3 — zaključnih gradbenih del, glej 45.4 — arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20 — upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20 |
45210000 razen: -45213316 45220000 45231000 45232000 |
||
45.22 |
Postavljanje strešnih kritin in ogrodij |
Ta razred zajema: — postavljanje streh — postavljanje strešnih kritin — impregniranje proti vlagi |
45261000 |
||
45.23 |
Gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov |
Ta razred zajema: — gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti — gradnjo železnic — gradnjo letaliških stez — gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti — barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih Ta razred ne zajema: — pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11 |
45212212 in DA03 45230000 razen: -45231000 -45232000 -45234115 |
||
45.24 |
Vodogradnja |
Ta razred zajema: gradnjo: — vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd. — nasipov in jezov — poglabljanje dna — podvodno delo |
45240000 |
||
45.25 |
Posebne in druge gradnje |
Ta razred zajema: — gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema: —— gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov — vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov — postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam — ukrivljanje jekla — zidanje in tlakovanje — postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z najemom zidarskih in delovnih odrov — gradnjo dimnikov in industrijskih peči Ta razred ne zajema: — najema zidarskih odrov brez postavljanja in podiranja, glej 71.32 |
45250000 45262000 |
||
45.3 |
Inštalacijska dela |
45300000 |
|||
45.31 |
Montaža električne napeljave |
Ta razred zajema: — montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— električnih napeljav — telekomunikacijskih sistemov — sistemov električnega ogrevanja — radijskih in televizijskih hišnih anten — požarnih alarmov — protivlomnih alarmnih sistemov — dvigal in tekočih stopnic — strelovodov itd. |
45213316 45310000 razen: -45316000 |
||
45.32 |
Izolacijska dela |
Ta razred zajema: — vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem Ta razred ne zajema: — impregniranje proti vlagi, glej 45.22 |
45320000 |
||
45.33 |
Kleparstvo, vodovodna, plinska, toplotna in zračna instalacija |
Ta razred zajema: — montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— kleparske in sanitarne opreme — plinske napeljave — opremo in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo — sprinkler sisteme Ta razred ne zajema: — instalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31 |
45330000 |
||
45.34 |
Druga inštalacijska dela |
Ta razred zajema: — vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča — montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje |
45234115 45316000 45340000 |
||
45.4 |
Zaključna gradbena dela |
45400000 |
|||
45.41 |
Fasaderska in štukaterska dela |
Ta razred zajema: — nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje |
45410000 |
||
45.42 |
Stavbno mizarstvo |
Ta razred zajema: — vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov — notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd. Ta razred ne zajema: — polaganje parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43 |
45420000 |
||
45.43 |
Stenske in talne obloge |
Ta razred zajema: — polaganje, obešanje ali vgraditev, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna — parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev — vključno s plastičnimi ali iz gume — teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten — stenskih tapet |
45430000 |
||
45.44 |
Barvanje in zasteklitev |
Ta razred zajema: — barvanje notranjosti in zunanjosti stavb — barvanje objektov nizke in visoke gradnje — vgraditev stekla, ogledal itd. Ta razred ne zajema: — vgraditve oken, glej 45.42 |
45440000 |
||
45.45 |
Druga zaključna gradbena dela |
Ta razred zajema: — gradnjo zasebnih plavalnih bazenov — čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb — druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena Ta razred ne zajema: — čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70 |
45212212 in DA04 45450000 |
||
45.5 |
Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem |
45500000 |
|||
45.50 |
Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem |
Ta razred ne zajema: — najema gradbene opreme in opreme za rušenje brez izvajalca, glej 71.32 |
45500000 |
||
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1). |
PRILOGA II
STORITVE IZ ČLENA 1(2)(d)
PRILOGA II A ( 28 )
Kategorija št. |
Področje |
Referenčna št. CPC (1) |
Referenčna št. CPV |
1 |
Storitve vzdrževanja in popravila |
6112, 6122, 633, 886 |
Od 50100000-6 do 50884000-5 (razen 50310000-1 do 50324200-4 in 50116510-9, 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0) in od 51000000-9 do 51900000-1 |
2 |
Storitve kopenskega transporta (2), vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte |
712 (razen 71235), 7512, 87304 |
Od 60100000-9 do 60183000-4 (razen 60160000-7, 60161000-4, 60220000-6) in od 64120000-3 do 64121200-2 |
3 |
Storitve v zračnem prevozu potnikov in tovora, razen prevoza pošte |
73 (razen 7321) |
Od 60410000-5 do 60424120-3 (razen 60411000-2, 60421000-5) in 60500000-3 od 60440000-4 do 60445000-9 |
4 |
Kopenski (2) in zračni prevoz pošte |
71235, 7321 |
60160000-7, 60161000-4 60411000-2, 60421000-5 |
5 |
Telekomunikacijske storitve |
752 |
Od 64200000-8 do 64228200-2 72318000-7 in od 72700000-7 do 72720000-3 |
6 |
Finančne storitve: (a) zavarovalniške storitve (b) bančne in investicijske storitve (3) |
ex 81, 812, 814 |
Od 66100000-1 do 66720000-3 (3) |
7 |
Računalniške in sorodne storitve |
84 |
Od 50310000-1 do 50324200-4 od 72000000-5 do 72920000-5 (razen 72318000-7 in od 72700000-7 do 72720000-3), 79342410-4 |
8 |
Raziskovalne in razvojne storitve (4) |
85 |
Od 73000000-2 do 73436000-7 (razen 73200000-4, 73210000-7, 73220000-0 |
9 |
Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve |
862 |
Od 79210000-9 do 79223000-3 |
10 |
Storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja |
864 |
Od 79300000-7 do 79330000-6 in 79342310-9, 79342311-6 |
11 |
Storitve svetovanja pri vodenju (5) in sorodne storitve |
865, 866 |
Od 73200000-4 do 73220000-0 od 79400000-8 do 79421200-3 in 79342000-3, 79342100-4, 79342300-6, 79342320-2 79342321-9, 79910000-6, 79991000-7, 98362000-8 |
12 |
Arhitekturne storitve; inženiring storitve in integrirane inženiring storitve; storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve tehničnega preizkušanja in analiz |
867 |
Od 71000000-8 do 71900000-7 (razen 71550000-8) in 79994000-8 |
13 |
Oglaševalske storitve |
871 |
Od 79341000-6 do 79342200-5 (razen 79342000-3 in 79342100-4 |
14 |
Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja |
874, 82201 do 82206 |
Od 70300000-4 do 70340000-6 in od 90900000-6 do 90924000-0 |
15 |
Storitve s področja založništva in tiska na podlagi honorarja ali pogodbe |
88442 |
Od 79800000-2 do 79824000-6 in od 79970000-6 do 79980000-7 |
16 |
Storitve pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki; sanitarne in podobne storitve |
94 |
Od 90400000-1 do 90743200-9 (razen 90712200-3, od 90910000-9 do 90920000-2 in 50190000-3, 50229000-6 50243000-0 |
(1) Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS. (2) Razen storitev železniškega prevoza, ki so zajete v kategoriji 18 CPC prov. (3) Razen pogodb za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in storitev centralne banke. (4) Razen pogodb za storitve na področju raziskav in razvoja, od katerih nima izključne koristi le naročnik za svojo uporabo pri izvajanju lastne dejavnosti, pod pogojem, da naročnik opravljeno storitev v celoti plača. (5) Razen arbitražnih in poravnalnih storitev. |
Kategorija št. |
Področje |
Referenčna št. CPC (1) |
Referenčna št. CPV |
17 |
Storitve hotelov in restavracij |
64 |
Od 55100000-1 do 55524000-9 in od 98340000-8 do 98341100-6 |
18 |
Storitve prevoza po železnici |
711 |
Od 60200000-0 do 60220000-6 |
19 |
Storitve prevoza po vodi |
72 |
Od 60600000-4 do 60653000-0 in od 63727000-1 do 63727200-3 |
20 |
Podporne in pomožne prevozne storitve |
74 |
Od 63000000-9 do 63734000-3 (razen 63711200-8, 63712700-0, 63712710-3 in od 63727000-1 do 63727200-3) in 98361000-1 |
21 |
Pravne storitve |
861 |
Od 79100000-5 do 79140000-7 |
22 |
Storitve namestitve in oskrbe osebja (2) |
872 |
Od 79600000-0 do 79635000-4 (razen 79611000-0, 79632000-3, 79633000-0) in od 98500000-8 do 98514000-9 |
23 |
Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil |
873 (razen 87304) |
Od 79700000-1 do 79723000-8 |
24 |
Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja |
92 |
Od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1 |
25 |
Storitve zdravstva in socialnega skrbstva |
93 |
79611000-0 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2 |
26 |
Storitve s področja rekreacije, kulture in športa (3) |
96 |
Od 79995000-5 do 79995200-7 in od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6 |
27 |
Druge storitve |
||
(1) Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS. (2) Razen pogodb o zaposlitvi. (3) Razen pogodb za nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programov s strani radijskih ali televizijskih ustanov ter pogodb za oddajanje programov. |
PRILOGA III
SEZNAM SUBJEKTOV IN KATEGORIJ SUBJEKTOV JAVNEGA PRAVA IZ DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 1(9)
I — BELGIJA
Subjekti
A
— Agence fédérale pour l'Accueil des demandeurs d'Asile — Federaal Agentschap voor Opvang van Asielzoekers
— Agence fédérale pour la Sécurité de la Chaîne alimentaire — Federaal Agentschap voor de Veiligheid van de Voedselketen
— Agence fédérale de Contrôle nucléaire — Federaal Agentschap voor nucleaire Controle
— Agence wallonne àl'Exportation
— Agence wallonne des Télécommunications
— Agence wallonne pour l'Intégration des Personnes handicapées
— Aquafin
— Arbeitsamt der Deutschsprachigen Gemeinschaft
— Archives générales du Royaume et Archives de l'Etat dans les Provinces — Algemeen Rijksarchief en Rijksarchief in de Provinciën Astrid
B
— Banque nationale de Belgique — Nationale Bank van België
— Belgisches Rundfunk- und Fernsehzentrum der Deutschsprachigen Gemeinschaft
— Berlaymont 2000
— Bibliothèque royale Albert Ier — Koninklijke Bilbliotheek Albert I
— Bruxelles-Propreté — Agence régionale pour la Propreté — Net–Brussel — Gewestelijke Agentschap voor Netheid
— Bureau d'Intervention et de Restitution belge — Belgisch Interventie — en Restitutiebureau
— Bureau fédéral du Plan — Federaal Planbureau
C
— Caisse auxiliaire de Paiement des Allocations de Chômage — Hulpkas voor Werkloosheidsuitkeringen
— Caisse auxiliaire d'Assurance Maladie-Invalidité — Hulpkas voor Ziekte — en Invaliditeitsverzekeringen
— Caisse de Secours et de Prévoyance en Faveur des Marins — Hulp — en Voorzorgskas voor Zeevarenden
— Caisse de Soins de Santé de la Société Nationale des Chemins de Fer Belges — Kas der geneeskundige Verzorging van de Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen
— Caisse nationale des Calamités — Nationale Kas voor Rampenschade
— Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de Batellerie — Bijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders der Ondernemingen voor Binnenscheepvaart
— Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de Chargement, Déchargement et Manutention de Marchandises dans les Ports, Débarcadères, Entrepôts et Stations (appelée habituellement „Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales des Régions maritimes“) — Bijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders gebezigd door Ladings — en Lossingsondernemingen en door de Stuwadoors in de Havens, Losplaatsen, Stapelplaatsen en Stations (gewoonlijk genoemd „Bijzondere Compensatiekas voor Kindertoeslagen van de Zeevaartgewesten“)
— Centre d'Etude de l'Energie nucléaire — Studiecentrum voor Kernenergie
— Centre de recherches agronomiques de Gembloux
— Centre hospitalier de Mons
— Centre hospitalier de Tournai
— Centre hospitalier universitaire de Liège
— Centre informatique pour la Région de Bruxelles-Capitale — Centrum voor Informatica voor het Brusselse Gewest
— Centre pour l'Egalité des Chances et la Lutte contre le Racisme — Centrum voor Gelijkheid van Kansen en voor Racismebestrijding
— Centre régional d'Aide aux Communes
— Centrum voor Bevolkings- en Gezinsstudiën
— Centrum voor landbouwkundig Onderzoek te Gent
— Comité de Contrôle de l'Electricité et du Gaz — Controlecomité voor Elekticiteit en Gas
— Comité national de l'Energie — Nationaal Comité voor de Energie
— Commissariat général aux Relations internationales
— Commissariaat-Generaal voor de Bevordering van de lichamelijke Ontwikkeling, de Sport en de Openluchtrecreatie
— Commissariat général pour les Relations internationales de la Communauté française de Belgique
— Conseil central de l'Economie — Centrale Raad voor het Bedrijfsleven
— Conseil économique et social de la Région wallonne
— Conseil national du Travail — Nationale Arbeidsraad
— Conseil supérieur de la Justice — Hoge Raad voor de Justitie
— Conseil supérieur des Indépendants et des petites et moyennes Entreprises — Hoge Raad voor Zelfstandigen en de kleine en middelgrote Ondernemingen
— Conseil supérieur des Classes moyennes
— Coopération technique belge — Belgische technische Coöperatie
D
— Dienststelle der Deutschprachigen Gemeinschaft für Personen mit einer Behinderung
— Dienst voor de Scheepvaart
— Dienst voor Infrastructuurwerken van het gesubsidieerd Onderwijs
— Domus Flandria
E
— Entreprise publique des Technologies nouvelles de l'Information et de la Communication de la Communauté française
— Export Vlaanderen
F
— Financieringsfonds voor Schuldafbouw en Eenmalige Investeringsuitgaven
— Financieringsinstrument voor de Vlaamse Visserij- en Aquicultuursector
— Fonds bijzondere Jeugdbijstand
— Fonds communautaire de Garantie des Bâtiments scolaires
— Fonds culturele Infrastructuur
— Fonds de Participation
— Fonds de Vieillissement — Zilverfonds
— Fonds d'Aide médicale urgente — Fonds voor dringende geneeskundige Hulp
— Fonds de Construction d'Institutions hospitalières et médico-sociales de la Communauté française
— Fonds de Pension pour les Pensions de Retraite du Personnel statutaire de Belgacom — Pensioenfonds voor de Rustpensioenen van het statutair Personeel van Belgacom
— Fonds des Accidents du Travail — Fonds voor Arbeidsongevallen
— Fonds des Maladies professionnelles — Fonds voor Beroepsziekten
— Fonds d'Indemnisation des Travailleurs licenciés en cas de Fermeture d'Entreprises — Fonds tot Vergoeding van de in geval van Sluiting van Ondernemingen ontslagen Werknemers
— Fonds du Logement des Familles nombreuses de la Région de Bruxelles-Capitale — Woningfonds van de grote Gezinnen van het Brusselse hoofdstedelijk Gewest
— Fonds du Logement des Familles nombreuses de Wallonie
— Fonds Film in Vlaanderen
— Fonds national de Garantie des Bâtiments scolaires — Nationaal Warborgfonds voor Schoolgebouwen
— Fonds national de Garantie pour la Réparation des Dégâts houillers — Nationaal Waarborgfonds inzake Kolenmijnenschade
— Fonds piscicole de Wallonie
— Fonds pour le Financement des Prêts àdes Etats étrangers — Fonds voor Financiering van de Leningen aan Vreemde Staten
— Fonds pour la Rémunération des Mousses — Fonds voor Scheepsjongens
— Fonds régional bruxellois de Refinancement des Trésoreries communales — Brussels gewestelijk Herfinancieringsfonds van de gemeentelijke Thesaurieën
— Fonds voor flankerend economisch Beleid
— Fonds wallon d'Avances pour la Réparation des Dommages provoqués par des Pompages et des Prises d'Eau souterraine
G
— Garantiefonds der Deutschsprachigen Gemeinschaft für Schulbauten
— Grindfonds
H
— Herplaatsingfonds
— Het Gemeenschapsonderwijs
— Hulpfonds tot financieel Herstel van de Gemeenten
I
— Institut belge de Normalisation — Belgisch Instituut voor Normalisatie
— Institut belge des Services postaux et des Télécommunications — Belgisch Instituut voor Postdiensten en Telecommunicatie
— Institut bruxellois francophone pour la Formation professionnelle
— Institut bruxellois pour la Gestion de l'Environnement — Brussels Instituut voor Milieubeheer
— Institut d'Aéronomie spatiale — Instituut voor Ruimte — aëronomie
— Institut de Formation permanente pour les Classes moyennes et les petites et moyennes Entreprises
— Institut des Comptes nationaux — Instituut voor de nationale Rekeningen
— Institut d'Expertise vétérinaire — Instituut voor veterinaire Keuring
— Institut du Patrimoine wallon
— Institut für Aus- und Weiterbildung im Mittelstand und in kleinen und mittleren Unternehmen
— Institut géographique national — Nationaal geografisch Instituut
— Institution pour le Développement de la Gazéification souterraine — Instelling voor de Ontwikkeling van ondergrondse Vergassing
— Institution royale de Messine — Koninklijke Gesticht van Mesen
— Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté flamande — Universitaire instellingen van publiek recht afangende van de Vlaamse Gemeenschap
— Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté française — Universitaire instellingen van publiek recht afhangende van de Franse Gemeenschap
— Institut national d'Assurance Maladie-Invalidité — Rijksinstituut voor Ziekte — en Invaliditeitsverzekering
— Institut national d'Assurances sociales pour Travailleurs indépendants — Rijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen
— Institut national des Industries extractives — Nationaal Instituut voor de Extractiebedrijven
— Institut national de Recherche sur les Conditions de Travail — Nationaal Onderzoeksinstituut voor Arbeidsomstandigheden
— Institut national des Invalides de Guerre, anciens Combattants et Victimes de Guerre — Nationaal Instituut voor Oorlogsinvaliden, Oudstrijders en Oorlogsslachtoffers
— Institut national des Radioéléments — Nationaal Instituut voor Radio-Elementen
— Institut national pour la Criminalistique et la Criminologie — Nationaal Instituut voor Criminalistiek en Criminologie
— Institut pour l'Amélioration des Conditions de Travail — Instituut voor Verbetering van de Arbeidsvoorwaarden
— Institut royal belge des Sciences naturelles — Koninklijk Belgisch Instituut voor Natuurwetenschappen
— Institut royal du Patrimoine culturel — Koninklijk Instituut voor het Kunstpatrimonium
— Institut royal météorologique de Belgique — Koninklijk meteorologisch Instituut van België
— Institut scientifique de Service public en Région wallonne
— Institut scientifique de la Santé publique — Louis Pasteur — Wetenschappelijk Instituut Volksgezondheid — Louis Pasteur
— Instituut voor de Aanmoediging van Innovatie door Wetenschap en Technologie in Vlaanderen
— Instituut voor Bosbouw en Wildbeheer
— Instituut voor het archeologisch Patrimonium
— Investeringsdienst voor de Vlaamse autonome Hogescholen
— Investeringsfonds voor Grond- en Woonbeleid voor Vlaams-Brabant
J
— Jardin botanique national de Belgique — Nationale Plantentuin van België
K
— Kind en Gezin
— Koninklijk Museum voor schone Kunsten te Antwerpen
L
— Loterie nationale — Nationale Loterij
M
— Mémorial national du Fort de Breendonk — Nationaal Gedenkteken van het Fort van Breendonk
— Musée royal de l'Afrique centrale — Koninklijk Museum voor Midden-Afrika
— Musées royaux d'Art et d'Histoire — Koninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis
— Musées royaux des Beaux-Arts de Belgique — Koninklijke Musea voor schone Kunsten van België
O
— Observatoire royal de Belgique — Koninklijke Sterrenwacht van België
— Office central d'Action sociale et culturelle du Ministère de la Défense — Centrale Dienst voor sociale en culturele Actie van het Ministerie van Defensie
— Office communautaire et régional de la Formation professionnelle et de l'Emploi
— Office de Contrôle des Assurances — Controledienst voor de Verzekeringen
— Office de Contrôle des Mutualités et des Unions nationales de Mutualités — Controledienst voor de Ziekenfondsen en de Landsbonden van Ziekenfondsen
— Office de la Naissance et de l'Enfance
— Office de Promotion du Tourisme
— Office de Sécurité sociale d'Outre-Mer — Dienst voor de overzeese sociale Zekerheid
— Office for Foreign Investors in Wallonia
— Office national d'Allocations familiales pour Travailleurs salariés — Rijksdienst voor Kinderbijslag voor Werknemers
— Office national de l'Emploi — Rijksdienst voor Arbeidsvoorziening
— Office national de Sécurité sociale — Rijksdienst voor sociale Zekerheid
— Office national de Sécurité sociale des Administrations provinciales et locales — Rijksdienst voor sociale Zekerheid van de provinciale en plaatselijke Overheidsdiensten
— Office national des Pensions — Rijksdienst voor Pensioenen
— Office national des Vacances annuelles — Rijksdienst voor jaarlijkse Vakantie
— Office national du Ducroire — Nationale Delcrederedienst
— Office régional bruxellois de l'Emploi — Brusselse gewestelijke Dienst voor Arbeidsbemiddeling
— Office régional de Promotion de l'Agriculture et de l'Horticulture
— Office régional pour le Financement des Investissements communaux
— Office wallon de la Formation professionnelle et de l'Emploi
— Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Geel
— Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Rekem
— Openbare Afvalstoffenmaatschappij voor het Vlaams Gewest
— Orchestre national de Belgique — Nationaal Orkest van België
— Organisme national des Déchets radioactifs et des Matières fissiles — Nationale Instelling voor radioactief Afval en Splijtstoffen
P
— Palais des Beaux-Arts — Paleis voor schone Kunsten
— Participatiemaatschappij Vlaanderen
— Pool des Marins de la Marine marchande — Pool van de Zeelieden der Koopvaardij
R
— Radio et Télévision belge de la Communauté française
— Régie des Bâtiments — Regie der Gebouwen
— Reproductiefonds voor de Vlaamse Musea
S
— Service d'Incendie et d'Aide médicale urgente de la Région de Bruxelles-Capitale — Brusselse hoofdstedelijk Dienst voor Brandweer en dringende medische Hulp
— Société belge d'Investissement pour les pays en développement — Belgische Investeringsmaatschappij voor Ontwinkkelingslanden
— Société d'Assainissement et de Rénovation des Sites industriels dans l'Ouest du Brabant wallon
— Société de Garantie régionale
— Sociaal economische Raad voor Vlaanderen
— Société du Logement de la Région bruxelloise et sociétés agréées — Brusselse Gewestelijke Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen
— Société publique d'Aide àla Qualité de l'Environnement
— Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires bruxellois
— publique d'Administration des Bâtiments scolaires du Brabant wallon
— Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires du Hainaut
— Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires de Namur
— Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires de Liège
— Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires du Luxembourg
— Société publique de Gestion de l'Eau
— Société wallonne du Logement et sociétés agréées
— Sofibail
— Sofibru
— Sofico
T
— Théâtre national
— Théâtre royal de la Monnaie — De Koninklijke Muntschouwburg
— Toerisme Vlaanderen
— Tunnel Liefkenshoek
U
— Universitair Ziekenhuis Gent
V
— Vlaams Commissariaat voor de Media
— Vlaamse Dienst voor Arbeidsbemiddeling en Beroepsopleiding
— Vlaams Egalisatie Rente Fonds
— Vlaamse Hogescholenraad
— Vlaamse Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen
— Vlaamse Instelling voor technologisch Onderzoek
— Vlaamse interuniversitaire Raad
— Vlaamse Landmaatschappij
— Vlaamse Milieuholding
— Vlaamse Milieumaatschappij
— Vlaamse Onderwijsraad
— Vlaamse Opera
— Vlaamse Radio- en Televisieomroep
— Vlaamse Reguleringsinstantie voor de Elektriciteit- en Gasmarkt
— Vlaamse Stichting voor Verkeerskunde
— Vlaams Fonds voor de Lastendelging
— Vlaams Fonds voor de Letteren
— Vlaams Fonds voor de sociale Integratie van Personen met een Handicap
— Vlaams Informatiecentrum over Land- en Tuinbouw
— Vlaams Infrastructuurfonds voor Persoonsgebonden Aangelegenheden
— Vlaams Instituut voor de Bevordering van het wetenschappelijk- en technologisch Onderzoek in de Industrie
— Vlaams Instituut voor Gezondheidspromotie
— Vlaams Instituut voor het Zelfstandig ondernemen
— Vlaams Landbouwinvesteringsfonds
— Vlaams Promotiecentrum voor Agro- en Visserijmarketing
— Vlaams Zorgfonds
— Vlaams Woningsfonds voor de grote Gezinnen
II — DANSKA
Subjekti
Danmarks Radio
Det landsdækkende TV2
Danmarks Nationalbank
Sund og Bælt Holding A/S
A/S Storebælt
A/S Øresund
Øresundskonsortiet
Ørestadsselskabet I/S
Byfornyelsesselskabet København
Hovedstadsområdets Sygehusfællesskab
Statens og Kommunernes Indkøbsservice
Post Danmark
Arbejdsmarkedets Tillægspension
Arbejdsmarkedets Feriefond
Lønmodtagernes Dyrtidsfond
Naviair
Kategorije
— De Almene Boligorganisationer (organizacije za zagotavljanje socialnih stanovanj),
— Lokale kirkelige myndigheder (lokalni cerkveni sveti),
— Andre forvaltningssubjekter (drugi subjekti javnega prava).
III — NEMČIJA
1. Kategorije
Uradi, ustanove in organizacije, za katere velja javno pravo in so jih ustanovili zvezni, državni ali lokalni organi zlasti na naslednjih področjih:
1.1 Uradi
— Wissenschaftliche Hochschulen und verfaßte Studentenschaften (univerze in ustanovljena študentska telesa),
— berufsständische Vereinigungen (Rechtsanwalts-, Notar-, Steuerberater-, Wirtschaftsprüfer-, Architekten-, Ärzte- und Apothekerkammern) (poklicna združenja, ki predstavljajo odvetnike, notarje, davčne svetovalce, računovodje, arhitekte, zdravnike in farmacevte),
— Wirtschaftsvereinigungen (Landwirtschafts-, Handwerks-, Industrie- und Handelskammern, Handwerksinnungen, Handwerkerschaften) (poslovna in gospodarska združenja: kmetijska in obrtna združenja, industrijske in trgovinske zbornice, obrtniški cehi, trgovska združenja),
— Sozialversicherungen (Krankenkassen, Unfall- und Rentenversicherungsträger) (socialno-varstvene ustanove: skladi zdravstvenega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja),
— kassenärztliche Vereinigungen (združenja zdravnikov bolniške blagajne),
— Genossenschaften und Verbände (zadruge in druga združenja).
1.2 Ustanove in organizacije
Ustanove in organizacije, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, zlasti na naslednjih področjih:
— Rechtsfähige Bundesanstalten (zvezne ustanove, ki imajo pravno sposobnost),
— Versorgungsanstalten und Studentenwerke (organizacije upokojencev in študentska združenja),
— Kultur-, Wohlfahrts- und Hilfsstiftungen (kulturne ustanove, ustanove za skrbstvo in socialno podporo).
2. Pravne osebe, za katere velja zasebno pravo
Ustanove, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, vključno s kommunale Versorgungsunternehmen (komunalna infrastruktura), zlasti na naslednjih področjih:
— Gesundheitswesen (Krankenhäuser, Kurmittelbetriebe, medizinische Forschungseinrichtungen, Untersuchungs- und Tierkörperbeseitigungsanstalten) (zdravstvo: bolnišnice, zdravilišča, inštituti za medicinske raziskave, ustanove za testiranje in odstranjevanje trupel),
— Kultur (öffentliche Bühnen, Orchester, Museen, Bibliotheken, Archive, zoologische und botanische Gärten) (kultura: javna gledališča, orkestri, muzeji, knjižnice, arhivi, živalski in botanični vrtovi),
— Soziales (Kindergärten, Kindertagesheime, Erholungseinrichtungen, Kinder-und Jugendheime, Freizeiteinrichtungen, Gemeinschafts-und Bürgerhäuser, Frauenhäuser, Altersheime, Obdachlosenunterkünfte) (socialno skrbstvo: jasli, male šole, počitniški domovi, počitniški domovi za otroke in mladostnike, zabaviščni centri, občinski in sprejemni centri, centri za pomoč pretepenim ženskam, domovi za starejše občane, namestitev brezdomcev),
— Sport (Schwimmbäder, Sportanlagen und -einrichtungen) (šport: plavalni bazeni, športni objekti),
— Sicherheit (Feuerwehren, Rettungsdienste) (varnost: gasilci, druge službe za pomoč pri nesrečah),
— Bildung (Umschulungs-, Aus-, Fort- und Weiterbildungseinrichtungen, Volkshochschulen) (izobraževanje: ustanove za usposabljanje, nadaljnje in dodatno usposabljanje, večerni tečaji za odrasle),
— Wissenschaft, Forschung und Entwicklung (Großforschungseinrichtungen, wissenschaftliche Gesellschaften und Vereine, Wissenschaftsförderung) (znanost, raziskave in razvoj: pomembni raziskovalni inštituti, znanstvena društva in združenja, telesa za pospeševanje znanosti),
— Entsorgung (Straßenreinigung, Abfall- und Abwasserbeseitigung) (komunalne storitve: odvoz odpadkov in smeti, čiščenje cest, odvoz in uničevanje odpadkov, čiščenje komunalnih voda),
— Bauwesen und Wohnungswirtschaft (Stadtplanung, Stadtentwicklung, Wohnungsunternehmen soweit im Allgemeininerresse tätig, Wohnraumvermittlung) (gradnja, nizke gradnje in gradnja stanovanj: prostorsko načrtovanje, urbanistični razvoj, stanovanjska podjetja (če delujejo v splošnem družbenem interesu), storitve stanovanjskih agencij),
— Wirtschaft (Wirtschaftsförderungsgesellschaften) (gospodarstvo: organizacije za pospeševanje gospodarskega razvoja),
— Friedhofs- und Bestattungswesen (pokopališča in pogrebne storitve),
— Zusammenarbeit mit den Entwicklungsländern (Finanzierung, technische Zusammenarbeit, Entwicklungshilfe, Ausbildung) (sodelovanje z državami v razvoju: financiranje, tehnično sodelovanje, razvojno-tehnična pomoč, usposabljanje).
IV — GRČIJA
Kategorije
(a) Javna podjetja in javne osebe.
(b) Pravne osebe zasebnega prava, ki so v državni lasti ali ki redno prejemajo najmanj 50 % letnega proračuna v obliki državnih subvencij v skladu z veljavnimi pravili ali v katerih ima država najmanj 51 % kapitalski delež.
(c) Pravne osebe zasebnega prava, ki so v lasti pravnih oseb javnega prava, lokalnih oblasti na kateri koli ravni, vključno z Grškim združenjem lokalnih oblasti (K.E.Δ.K.E.), lokalnih združenj občin ali javnih podjetij ali oseb ali pravnih oseb iz točke (b), ali ki redno prejemajo najmanj 50 % svojega letnega proračuna v obliki subvencij od takih pravnih oseb v skladu z veljavnimi pravili ali svojim statutom, ali pravne osebe iz zgornjih točk, ki imajo v takih pravnih osebah javnega prava najmanj 51 % kapitalski delež.
V — ŠPANIJA
Kategorije
— Subjekti javnega prava, za katere se uporablja „Ley de Contratos de las Administraciones Públicas“ (španska državna zakonodaja o javnih naročilih), poleg tistih, ki so del Administración General del Estado (državne uprave).
— Subjekti javnega prava, za katere se uporablja „Ley de Contratos de las Administraciones Públicas“, – poleg tistih, ki so del Administración General del las Comunidades Autónomas (uprave avtonomnih pokrajin).
— Subjekti javnega prava, za katere se uporablja „Ley de Contratos de las Administraciones Públicas“, – poleg tistih, ki so del Corporaciones Locales (lokalne oblasti).
— Entidades Gestoras y los Servicios Comunes de la Seguridad Social (upravne enote in skupne službe za socialno-zdravstvene storitve).
VI — FRANCIJA
Subjekti
— Collège de France
— Conservatoire national des arts et métiers
— Observatoire de Paris
— Institut national d'histoire de l'art (INHA)
— Centre national de la recherche scientifique (CNRS)
— Institut national de la recherche agronomique (INRA)
— Institut national de la santé et de la recherche médicale (INSERM)
— Institut de recherche pour le développement (IRD)
— Agence nationale pour l'emploi (ANPE)
— Caisse nationale des allocations familiales (CNAF)
— Caisse nationale d'assurance maladie des travailleurs salariés (CNAMTS)
— Caisse nationale d'assurance vieillesse des travailleurs salariés (CNAVTS)
— Compagnies et établissements consulaires: chambres de commerce et d'industrie (CCI), chambres des métiers et chambres d'agriculture
— Office national des anciens combattants et victimes de guerre (ONAC)
Kategorije
1. Državni javni subjekti
— Agences de l'eau (organizacije za oskrbo z vodo),
— Écoles d'architecture (šole za arhitekturo),
— Universités (univerze),
— Instituts universitaires de formation des maîtres (IUFM) (učiteljišča).
2 Upravna javna telesa na regijski, departmajski in lokalni ravni
— collèges (srednje šole),
— lycées (srednje šole – gimnazije),
— établissements publics hospitaliers (javne bolnišnice),
— offices publics d'habitations àloyer modéré (OPHLM) (javni uradi za naprofitna stanovanja).
3 Skupine območnih uradov
— établissements publics de coopération intercommunale (javne ustanove za sodelovanje med lokalnimi oblastmi),
— institutions interdépartementales et interrégionales (skupne ustanove za več kot en departma in medregijske ustanove).
VII — IRSKA
Subjekti
Enterprise Ireland (trženje, tehnologija in razvoj podjetništva)
Forfás (usmeritve in svetovanje za podjetja, trgovino, znanost, tehnologijo in inovacije)
Urad za industrijski razvoj
Enterprise Ireland
FÁS (poklicno usposabljanje)
Organ za zdravje in varstvo
Bord Fáilte Éireann (razvoj turizma)
CERT (usposabljanje za gostinstvo in turizem)
Irski svet za šport
Nacionalna uprava za ceste
Údarás na Gaeltachta (Uprava za galsko govoreče regije)
Teagasc (kmetijske raziskave, usposabljanje in razvoj kmetijstva)
An Bord Bia (promocija živilske industrije)
An Bord Glas (pospeševanje hortikulture)
Irska uprava za konjske dirke
Bord nag Con (Podpora in razvoj tekmovanj z lovskimi psi)
Pomorski institut
Bord Iascaigh Mhara (razvoj ribištva)
Urad za enakopravnost
Urad za pravno pomoč
Kategorije
Regijski zdravstveni uradi
Bolnišnice in podobne javne ustanove
Odbori za poklicno izobraževanje
Javne višje in visoke šole ter druge izobraževalne ustanove
Glavne in regijske uprave za ribištvo
Regijske turistične organizacije
Državni organi za nadzor in pritožbe (kot npr. v telekomunikacijah, energetiki, načrtovanju)
Agencije, ustanovljene za izvajanje določenih funkcij ali za potrebe različnih javnih sektorjev (npr. Uprava za zdravstvene materiale, Agencija za zdravstvene delavce, Odbor za računalniško podporo lokalnih oblasti, Agencija za varstvo okolja, Svet za nacionalno varnost, Institut za javno upravo, Institut za ekonomske in socialne raziskave, Nacionalni urad za standardizacijo itd.)
Drugi javni organi, za katere velja opredelitev organa javnega prava iz člena 1(7) te direktive.
VIII — ITALIJA
Subjekti
Società„Stretto di Messina“
Ente autonomo mostra d'oltremare e del lavoro italiano nel mondo
Ente nazionale per l'aviazione civile — ENAC
Ente nazionale per l'assistenza al volo — ENAV
ANAS S.p.A
Kategorije
— Enti portuali e aeroportuali (pristaniški in letališki uradi),
— Consorzi per le opere idrauliche (konzorciji za vodne konstrukcijske gradnje),
— Universita statali, gli istituti universitari statali, i consorzi per i lavori interessanti le universita (državne univerze, državni univerzitetni inštituti, konzorciji za razvojno delo na univerzah),
— Istituzioni pubbliche di assistenza e di beneficenza (javne ustanove socialnega skrbstva in dobrodelne ustanove),
— Istituti superiori scientifici e culturali, gli osservatori astronomici, astrofisici, geofisici o vulcanologici (višji znanstveni in kulturni inštituti, astronomski, astrofizikalni, geofizikalni ali vulkanološki observatoriji),
— Enti di ricerca e sperimentazione (organizacije za raziskave in poskuse),
— Enti che gestiscono forme obbligatorie di previdenza e di assistenza (agencije za obvezne oblike socialnega zavarovanja in socialnega varstva),
— Consorzi di bonifica (konzorciji za izboljšanje zemlje),
— Enti di sviluppo o di irrigazione (agencije za razvoj ali namakanje),
— Consorzi per le aree industriali (združenja za industrijska območja),
— Comunita montane (občinske skupnosti v gorskih območjih),
— Enti preposti a servizi di pubblico interesse (organizacije za storitve družbenega pomena),
— Enti pubblici preposti ad attivita di spettacolo, sportive, turistiche e del tempo libero (javni organi s področja zabave, športa, turizma in aktivnosti v prostem času),
— Enti culturali e di promozione artistica (organizacije za pospeševanje kulturnih in umetniških dejavnosti).
IX — LUKSEMBURG
Kategorije
— Établissements publics de l'État placés sous la surveillance d'un membre du gouvernement (javne državne ustanove pod nadzorom člana vlade),
— Établissements publics placés sous la surveillance des communes (javne ustanove pod nadzorom občin) (lokalne oblasti),
— Syndicats de communes créés en vertu de la loi du 23 février 2001 concernant les syndicats de communes (združenja občin, ustanovljena po zakonu z dne 23. februarja 2001 o združenjih občin).
X — NIZOZEMSKA
Subjekti
Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties
(Ministrstvo za notranje zadeve)
— Nederlands Instituut voor Brandweer en rampenbestrijding (NIBRA) (Nizozemski institut za gasilstvo in pomoč pri nesrečah)
— Nederlands Bureau Brandweer Examens (NBBE) (Nizozemska izpitna komisija za gasilce)
— Landelijk Selectie-en Opleidingsinstituut Politie (LSOP) (Nacionalni institut za izbiro in izobraževanje policistov)
— 25 afzonderlijke politieregio's (25 posamičnih policijskih regij)
— Stichting ICTU (Organizacija ICTU)
Ministrstvo za gospodarske zadeve
— Stichting Syntens (Syntens)
— Van Swinden Laboratorium B.V. (Laboratorij NMi van Swinden)
— Nederlands Meetinstituut B.V. (Institut za metrologijo in tehnologijo)
— Instituut voor Vliegtuigontwikkeling en Ruimtevaart (NIVR) (Nizozemska agencija za vesoljske programe )
— Stichting Toerisme Recreatie Nederland (TRN) (Nizozemski urad za turizem)
— Samenwerkingsverband Noord Nederland (SNN) (Skupni organ pokrajinskih vlad Severne Nizozemske)
— Gelderse Ontwikkelingsmaatschappij (GOM) (Družba za razvoj Gelderlanda)
— Overijsselse Ontwikkelingsmaatschappij (OOM) (OOM, Razvoj mednarodnega poslovanja)
— LIOF (Družba za pospeševanje naložb Limburg LIOF)
— Noordelijke Ontwikkelingsmaatschappij (NOM) (Družba za pospeševanje naložb NOM)
— Brabantse Ontwikkelingsmaatschappij (BOM) (Brabantska razvojna agencija)
— Onafhankelijke Post en Telecommunicatie Autoriteit (Neodvisna uprava za pošto in telekomunikacije)
Ministrstvo za finance
— De Nederlandse Bank N.V. (Nizozemska centralna banka)
— Autoriteit Financiële Markten (Nizozemska uprava za finančne trge)
— Pensioen-&Verzekeringskamer (Nizozemski urad za nadzor pokojninskega in drugega zavarovanja)
Ministrstvo za pravosodje
— Stichting Reclassering Nederland (SRN) (Nizozemska agencija za sanacije)
— Stichting VEDIVO (Agencija VEDIVO, Združenje za otroško varstvo in nadzor skrbništva in rejništva)
— Voogdij-en gezinsvoogdij instellingen (Ustanove za skrbništvo in rejništvo)
— Stichting Halt Nederland (SHN) (Nizozemska agencija Halt (alternativa))
— Particuliere Internaten (Zasebni domovi)
— Particuliere Jeugdinrichtingen (Kazenski zavodi za mladoletnike)
— Schadefonds Geweldsmisdrijven (Sklad za odškodnino pri kaznivih dejanjih)
— Centraal orgaan Opvang Asielzoekers (COA) (Agencija za sprejem prosilcev za azil)
— Landelijk Bureau Inning Onderhoudsbijdragen (LBIO) (Nacionalna agencija za podporo in vzdrževanje)
— Landelijke organisaties slachtofferhulp (Državne organizacije za odškodnino žrtvam)
— College Bescherming Persoongegevens (Nizozemski urad za varstvo podatkov)
— Stichting Studiecentrum Rechtspleging (SSR) (Študijski center za pravosodje)
— Raden voor de Rechtsbijstand (Sveti za pravno pomoč)
— Stichting Rechtsbijstand Asiel (Centri za pravno pomoč prosilcem za azil)
— Stichtingen Rechtsbijstand (Agencije za pravno pomoč)
— Landelijk Bureau Racisme bestrijding (LBR) (Državni urad za boj proti rasnemu razlikovanju)
— Clara Wichman Instituut (Institut Clara Wichman)
— Tolkencentra (Centri za tolmačenje)
Ministrstvo za kmetijstvo, upravljanje z naravo in ribištvo
— Bureau Beheer Landbouwgronden (Služba za upravljanje z zemljišči)
— Faunafonds (Sklad za živali)
— Staatsbosbeheer (Nacionalna služba za gozdove)
— Stichting Voorlichtingsbureau voor de Voeding (Nizozemski urad za izobraževanje o hrani in prehranjevanju)
— Universiteit Wageningen (Univerzitetni in raziskovalni center Wageningen)
— Stichting DLO (Kmetijski raziskovalni oddelek)
— (Hoofd)productschappen (Uradi za proizvode)
Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost
A. Splošni opis
— javne šole ali zasebne šole primarnega izobraževanja, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet op her primair onderwijs (zakon o primarnem izobraževanju),
— javne šole ali zasebne šole s posebnimi programi, javne šole ali zasebne šole sekundarnega izobraževanja s posebnimi programi, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ali ustanove za posebno izobraževanje ali posebno sekundarno izobraževanje v smislu Wet op de expertisecentra (zakon o posebnih programih izobraževanja),
— javne šole ali zasebne šole, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ali ustanove sekundarnega izobraževanja v smislu Wet op het Voortgezet Onderwijs (zakon o sekundarnem izobraževanju),
— javne ustanove ali zasebne ustanove, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet Educatie en Beroepsonderwijs (Zakon o izobraževanju in poklicnem usposabljanju),
— javne šole ali zasebne šole, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smisli Experimentenwet Onderwijs (zakon o eksperimentalnem izobraževanju),
— javne univerze in ustanove za višje- in visokošolsko izobraževanje, odprta univerza in univerzitetne bolnice v smislu Wet op het hoger onerwijs en wetenschappelijk onerzoek (zakon o visokošolskem izobraževanju in znanstvenem raziskovanju) ter ustanove za mednarodno izobraževanje, če se v več kot v 50 % financirajo iz javnih sredstev,
— šolske svetovalne službe v smislu Wet op het primair onerwijs (zakon o primarnem izobraževanju) ali Wet op de expertisecentra (zakon o posebnih programih izobraževanja),
— nacionalni zavodi za izobraževanje učiteljev v smislu Wet subsidiering landelijke onderwijsondersteunende activiteiten (zakon o subvencijah za dodatne pedagoške izobraževalne dejavnosti),
— RTV organizacije v smislu Mediawet (zakon o medijih),
— sredstva v smislu Wet op het Specifiek Cultuurbeleid (zakon o posebni kulturni politiki),
— državni organi za poklicno izobraževanje,
— ustanove v smislu Wet Verzelfstandiging Rijksmuseale Dienste (zakon o privatizaciji državnih muzejskih služb),
— drugi muzeji, ki prejemajo več kot 50 % sredstev od Ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost,
— druge organizacije in ustanove na področju izobraževanja, kulture in znanosti, ki prejemajo več kot 50 % sredstev od Ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost.
B. Seznam imen
— Informatie Beheer Groep
— Stichting Participatiefonds voor het Onderwijs
— Stichting Uitvoering Kinderopvangregelingen/Kintent
— Stichting voor Vluchteling-Studenten UAF
— Koninklijke Nederlandse Academie van Wetenschappen
— Nederlandse organisatie voor internationale samenwerking in het hoger onderwijs (Nuffic)
— Stichting Nederlands Interdisciplinair Demografisch Instituut
— Nederlandse Organisatie voor Wetenschappelijk Onderzoek
— Nederlandse Organisatie voor toegepast-natuurwetenschappelijk onderzoek
— College van Beroep voor het hoger Onderwijs
— Vereniging van openbare bibliotheken NBLC
— Koninklijke Bibliotheek
— Stichting Muziek Centrum van de Omroep
— Stichting Ether Reclame
— Stichting Radio Nederland Wereldomroep
— Nederlandse Programma Stichting
— Nederlandse Omroep Stichting
— Commissariaat voor de Media
— Stichting Stimuleringsfonds Nederlandse Culturele Omroepproducties
— Stichting Lezen
— Dienst Omroepbijdragen
— Centrum voor innovatie en opleidingen
— Bedrijfsfonds voor de Pers
— Centrum voor innovatie van opleidingen
— Instituut voor Toetsontwikkeling (Cito)
— Instituut voor Leerplanontwikkeling
— Landelijk Dienstverlenend Centrum voor Studie- en Beroepskeuzevoorlichting
— Max Goote Kenniscentrum voor Beroepsonderwijs en Volwasseneneducatie
— Stichting Vervangingsfonds en Bedrijfsgezondheidszorg voor het Onderwijs
— BVE-Raad
— Colo, Vereniging kenniscentra beroepsonderwijs bedrijfsleven
— Stichting kwaliteitscentrum examinering beroepsonderwijs
— Vereniging Jongerenorganisatie Beroepsonderwijs
— Combo Stichting Combinatie Onderwijsorganisatie
— Stichting Financiering Struktureel Vakbondsverlof Onderwijs
— Stichting Samenwerkende Centrales in het COPWO
— Stichting SoFoKles
— Europees Platform
— Stichting mobiliteitsfonds HBO
— Nederlands Audiovisueel Archiefcentrum
— Stichting minderheden Televisie Nederland
— Stichting omroep allochtonen
— Stichting multiculturele Activiteiten Utrecht
— School der Poëzie
— Nederlands Perscentrum
— Nederlands Letterkundig Museum en documentatiecentrum
— Bibliotheek voor varenden
— Christelijke bibliotheek voor blinden en slechtzienden
— Federatie van Nederlandse Blindenbibliotheken
— Nederlandse luister- en braillebibliotheek
— Federatie Slechtzienden- en Blindenbelang
— Bibliotheek Le Sage Ten Broek
— Doe Maar Dicht Maar
— ElHizjra
— Fonds Bijzondere Journalistieke Projecten
— Fund for Central and East European Book Projects
— Jongeren Onderwijs Media
Ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje
— Sociale Verzekeringsbank (Banka za socialno zavarovanje)
— Arbeidsvoorzieningsorganisatie (Urad za zaposlovanje)
— Stichting Silicose Oud Mijnwerkers (Fundacija za nekdanje rudarje, ki so oboleli za silikozo)
— Stichting Pensioen-&Verzekeringskame r (Nizozemski organ za nadzor pokojninskega in drugega zavarovanja)
— Sociaal Economische Raad (SER) (Socialno-gospodarski svet Nizozemske)
— Raad voor Werk en Inkomen (RWI) (Svet za delo in prihodke)
— Centrale organisatie voor werk en inkomen (Centralna organizacija za delo in prihodke)
— Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen (Urad za zavarovanje delavcev)
Ministrstvo za promet, komunikacije in javna dela
— RDW Voertuig informatie en toelating (Prometne informacije)
— Luchtverkeersbeveiligingsorganisatie (LVB) (Agencija za kontrolo letenja)
— Nederlandse Loodsencorporatie (NLC) (Nizozemsko združenje pomorskih pilotov)
— Regionale Loodsencorporatie (RLC) (Regijsko združenje pomorskih pilotov)
Ministrstvo za stanovanja, prostorsko planiranje in okolje
— Kadaster (Agencija za vodenje zemljiške knjige)
— Centraal Fonds voor de Volkshuisvesting (Centralni stanovanjski sklad)
— Stichting Bureau Architectenregister (Register arhitektov)
Ministrstvo za zdravje, skrbstvo in šport
— Commissie Algemene Oorlogsongevallenregeling Indonesië (COAR)
— College ter beoordeling van de Geneesmiddelen (CBG) (Odbor za nadzor zdravil)
— Commissies voor gebiedsaanwijzing
— College sanering Ziekenhuisvoorzieningen (Nacionalni urad za sanacijo bolnišnic)
— Zorgonderzoek Nederland (ZON) (Svet za zdravstvene raziskave in razvoj)
— inšpekcijski organi na podlagi Wet medische hulpmiddelen (zakon o zdravstvenih pripomočkih)
— N.V.KEMA/Stichting TNO Certification (Certificiranje KEMA/TNO)
— College Bouw Ziekenhuisvoorzieningen (CBZ) (Državni urad za bolnišnice)
— College voor Zorgverzekeringen (CVZ) (Odbor za zdravstvena zavarovanja)
— Nationaal Comité 4 en 5 mei (Državni odbor za 4. in 5. maj)
— Pensioen-en Uitkeringsraad (PUR) (Odbor za pokojnine)
— College Tarieven Gezondheidszorg (CTG) (Urad za cene zdravstvenih storitev)
— Stichting Uitvoering Omslagregeling Wet op de Toegang Ziektekostenverzekering (SUO)
— Stichting tot bevordering van de Volksgezondheid en Milieuhygiëne (SVM) (Organizacija za izboljševanje javnega zdravja in okolja)
— Stichting Facilitair Bureau Gemachtigden Bouw VWS
— Stichting Sanquin Bloedvoorziening (Organizacija Sanquin za oskrbo s krvjo)
— College van Toezicht op de Zorgverzekeringen organen ex artikel 14,lid 2c,Wet BIG (Nadzorni svet odborov za zdravstveno zavarovanje za registracijo zdravstvenih služb)
— Ziekenfondsen (skladi zdravstvenega zavarovanja)
— Nederlandse Transplantatiestichting (NTS) (Nizozemska fundacija za presaditve)
— Regionale Indicatieorganen (RIO's) (regijska telesa za oceno potreb).
XI — AVSTRIJA
„Rechnungshof“ Vsi organi, ki jih nadzira Računsko sodišče, razen organov, ki imajo industrijsko ali komercialno naravo.
XII — PORTUGALSKA
Kategorije
— Institutos públicos sem carácter comercial ou industrial (javne ustanove, ki niso komercialne ali industrijske narave),
— Serviços públicos personalizados (javne službe, ki so pravne osebe),
— Fundaçőes públicas (javne ustanove),
— Estabelecimentos públicos de ensino, investigaçăo científica e saúde (javne ustanove za izobraževanje, znanstvene raziskave in zdravje),
XIII — FINSKA
Javni subjekti ali subjekti in podjetja pod javnim nadzorom, ki nimajo industrijske ali komercialne narave.
XIV — ŠVEDSKA
Vsi organi, ki nimajo komercialne narave in katerih javna naročila nadzira Nacionalni odbor za javna naročila.
XV — ZDRUŽENO KRALJESTVO
Subjekti
— Design Council
— Health and Safety Executive
— National Research Development Corporation
— Public Health Laboratory Service Board
— Advisory, Conciliation and Arbitration Service
— Commission for the New Towns
— National Blood Authority
— National Rivers Authority
— Scottish Enterprise
— Scottish Homes
— Welsh Development Agency
Kategorije
— vzdrževane šole,
— univerze in politehnike, ki jih večinoma financirajo drugi naročniki,
— nacionalni muzeji in galerije,
— sveti za raziskave,
— požarni uradi,
— državni uradi za zdravstvene storitve,
— policijske uprave,
— družbe za razvoj novih mest,
— družbe za urbanistični razvoj.
XXVI — BOLGARIJA
Subjekti
— Икономически и социален съвет (Ekonomsko-socialni svet)
— Национален осигурителен институт (Nacionalni zavod za socialno varstvo)
— Национална здравноосигурителна каса (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje)
— Български червен кръст (Rdeči križ Bolgarije)
— Българска академия на науките (Bolgarska akademija znanosti)
— Национален център за аграрни науки (Nacionalni center za kmetijske znanosti)
— Български институт за стандартизация (Bolgarski zavod za standardizacijo)
— Българско национално радио (Bolgarski nacionalni radio)
— Българска национална телевизия (Bolgarska nacionalna televizija)
Kategorije
— Държавни предприятия по смисъла на чл.62, ал.3 от Търговския закон (обн., ДВ, бр.48/18.6.1991) (Državna podjetja v smislu člena 62(3) Trgovinskega zakona (objavljen v Uradnem listu št. 48 z dne 18.6.1991)).
—— Национална компания „Железопътна инфраструктура“
— ДП „Пристанищна инфраструктура“
— ДП „Ръководство на въздушното движение“
— ДП „Строителство и възстановяване“
— ДП „Транспортно строителство и възстановяване“
— ДП „Съобщително строителство и възстановяване“
— ДП „Радиоактивни отпадъци“
— ДП „Предприятие за управление на дейностите по опазване на околната среда“
— ДП „Български спортен тотализатор“
— ДП „Държавна парично-предметна лотария“
— ДП „Кабиюк“, Шумен
— Държавни дивечовъдни станции (državne obore za rejo divjadi)
— Държавни висши училища, създадени в съответствие с чл.13 на Закона за висшето образование (обн., ДВ, бр.112/27.12.1995) (Državne univerze, ustanovljene v skladu s členom 13 Zakona o visokošolskem izobraževanju (objavljen v Uradnem listu št. 112 z dne 27.12.1995)).
—— Аграрен университет — Пловдив (Univerza za kmetijstvo — Plovdiv)
— Академия за музикално, танцово и изобразително изкуство — Пловдив (Akademija za glasbo, ples in lepe umetnosti — Plovdiv)
— Великотърновски университет „Св. св. Кирил и Методий“ (Univerza Sv. Cirila in Metoda v Velikem Tarnovu)
— Висше военноморско училище „Н. Й. Вапцаров“ — Варна (Pomorska akademija „N. Y. Vaptsarov“ — Varna)
— Висше строително училище „Любен Каравелов“ — София (Višja šola za gradbeništvo „Lyuben Karavelov“ — Sofija)
— Висше транспортно училище „Тодор Каблешков“ — София (Višja prometna šola „Todor Kableshkov“ — Sofija)
— Военна академия „Г. С. Раковски“ — София (Vojaška akademija „G. S. Rakovski“ — Sofija)
— Държавна музикална академия „Проф. Панчо Владигеров“ — София (Državna akademija za glasbo „Prof. Pancho Vladigerov“ — Sofija)
— Икономически университет — Варна (Ekonomska univerza — Varna)
— Колеж по телекомуникации и пощи — София (Visoka šola za telekomunikacije in pošto — Sofija)
— Лесотехнически университет — София (Fakulteta za gozdarstvo — Sofija)
— Медицински университет „Проф. д-р Параскев Иванов Стоянов“ — Варна (Mediciniska univerza „Prof. D-r Paraskev Stoyanov“ — Varna)
— Медицински университет — Плевен (Medicinska univerza — Pleven)
— Медицински университет — Пловдив (Medicinska univerza — Plovdiv)
— Медицински университет — София (Medicinska univerza — Sofija)
— Минно-геоложки университет „Св. Иван Рилски“ — София (Univerza za rudarstvo in geologijo „St. Ivan Rilski“ — Sofija)
— Национален военен университет „Васил Левски“ — Велико Търново (Nacionalna vojaška univerza „Vasil Levski“ — Veliko Tarnovo)
— Национална академия за театрално и филмово изкуство „Кръстьо Сарафов“ — София (Nacionalna akademija za gledališče in film „Krasyo Sarafov“ — Sofija)
— Национална спортна академия „Васил Левски“ — София (Nacionalna športna akademija „Vasil Levski“ — Sofija)
— Национална художествена академия — София (Nacionalna akademija za umetnost — Sofija)
— Пловдивски университет „Паисий Хилендарски“ (Univerza „Paisiy Hilendarski“ — Plovdiv)
— Русенски университет „Ангел Кънчев“ (Univerza „Angel Kanchev“ — Ruse)
— Софийски университет „Св. Климент Охридски“ (Univerza „St. Kliment Ohridski“ — Sofija)
— Специализирано висше училище по библиотекознание и информационни технологии — София (Specializirana višja šola za knjižnične vede in informacijske tehnologije — Sofija)
— Стопанска академия „Д. А. Ценов“ — Свищов (Ekonomska akademija „D. A. Tsenov“ — Svishtov)
— Технически университет — Варна (Tehniška univerza — Varna)
— Технически университет — Габрово (Tehniška univerza — Gabrovo)
— Технически университет — София (Tehniška univerza — Sofija)
— Тракийски университет — Стара Загора (Univerza Trakia — Stara Zagora)
— Университет „Проф. д-р Асен Златаров“ — Бургас (Univerza „Prof. D-r Asen Zlatarov“ — Burgas)
— Университет за национално и световно стопанство — София (Univerza za nacionalno in svetovno ekonomijo — Sofija)
— Университет по архитектура, строителство и геодезия — София (Univerza za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — Sofija)
— Университет по хранителни технологии — Пловдив (Univerza za živilsko tehnologijo — Plovdiv)
— Химико-технологичен и металургичен университет — София (Univerza za kemijsko tehnologijo in metalurgijo — Sofija)
— Шуменски университет „Епископ Константин Преславски“ (Univerza „Konstantin Preslavski“– Shumen)
— Югозападен университет „Неофит Рилски“ — Благоевград (Jugovzhodna univerza „Neofit Rilski“ — Blagoevgrad)
— Културни институти по смисъла на Закона за закрила и развитие на културата (обн., ДВ, бр.50/1.6.1999) (Kulturne ustanove v smislu Zakona o zaščiti in razvoju kulture (objavljen v Uradnem listu št. 50 z dne 1.6.1999)).
—— Народна библиотека „Св. св. Кирил и Методий“ (Nacionalna knjižnica Sv. Cirila in Metoda)
— Българска национална фонотека (Bolgarski arhiv plošč)
— Българска национална филмотека (Bolgarski nacionalni filmski arhiv)
— Национален фонд „Култура“ (Nacionalni kulturni sklad)
— Национален институт за паметниците на културата (Nacionalni zavod za kulturne spomenike)
— Театри (gledališča)
— Опери, филхармонии и ансамбли (operne hiše, filharmonični orkestri, ansambli)
— Музеи и галерии (muzeji in galerije)
— Училища по изкуствата и културата (šole za umetnost in kulturo)
— Български културни институти в чужбина (bolgarske kulturne ustanove v tujini)
— Държавни или общински лечебни заведения по чл. 3, ал. 1 от Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999) (Državne ali občinske zdravstvene ustanove iz člena 3(1) Zakona o zdravstvenih ustanovah (objavljen v Uradnem listu št. 62 z dne 9.7.1999)).
— Лечебни заведения по чл. 5, ал. 1 от Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999) (Zdravstvene ustanove iz člena 5(1) Zakona o zdravstvenih ustanovah (objavljen v Uradnem listu št. 62 z dne 9.7.1999)).
—— Домове за медико-социални грижи за деца (ustanove za zdravstveno in socialno oskrbo otrok)
— Лечебни заведения за стационарна психиатрична помощ (zdravstvene ustanove za bolnišnično psihiatrično zdravljenje)
— Центрове за спешна медицинска помощ (centri za nujno zdravstveno pomoč)
— Центрове за трансфузионна хематология (centri za transfuzijo krvi)
— Болница „Лозенец“ (Bolniščnica „Lozenets“)
— Военномедицинска академия (Vojaška medicinska akademija)
— Медицински институт на Министерство на вътрешните работи (Medicinske ustanove Ministrstva za notranje zadeve)
— Лечебни заведения към Министерството на правосъдието (Medicinske ustanove Ministrstva za pravosodje)
— Лечебни заведения към Министерството на транспорта (Medicinske ustanove Ministrstva za promet)
— Юридически лица с нестопанска цел за осъществяване на общественополезна дейност по смисъла на Закона за юридическите лица с нестопанска цел (обн., ДВ, бр.81/6.10.2000), които отговарят на условията по §1, т.1 на Закона за обществените поръчки (обн., ДВ, бр. 28/6.4.2004) (Pravne osebe, ki niso komercialne narave in so bile ustanovljene za zadovoljevanje potreb splošnega interesa v skladu z Zakonom o pravnih osebah, ki niso komercialne narave (objavljen v Uradnem listu št. 81 z dne 6.10.2000), ter izpolnjujejo pogoje iz prve alinee prvega odstavka Zakona o javnih naročilih (objavljen v Uradnem listu št. 28 z dne 6.4.2004)).
XXVII — ROMUNIJA
Subjekti
1. Academia Română (Romunska akademija)
2. Biblioteca Națională (Nacionalna knjižnica)
3. Institutul Cultural Român (Kulturni zavod Romunije)
4. Institutul European din România (Romunski Evropski inštitut)
5. Institutul de Memorie Culturală (Zavod za kulturno dediščino)
6. Agenția Națională „Socrates“ (Nacionalna agencija „Socrates“)
7. Centrul European UNESCO pentru Învățământul Superior (CEPES) (Evropski center za visoko šolstvo UNESCO)
8. Comisia Națională a României pentru UNESCO (Romunska nacionalna komisija za UNESCO)
9. Societatea Română de Radiodifuziune (Romunska radijska družba)
10. Societatea Română de Televiziune (Romunska televizijska družba)
11. Societatea Națională pentru Radiocomunicații (Nacionalna družba za radiokomunikacije)
12. Oficiul Național al Cinematografiei (Nacionalni urad za kinematografijo)
13. Studioul de Creație Cinematografică (Studio za kinematografsko ustvarjanje)
14. Arhiva Națională de Filme (Nacionalni filmski arhiv)
15. Oficiul Național pentru Documentare și Expoziții de Artă (Nacionalni urad za dokumentacijsko dejavnost in umetniške razstave)
16. Corul Național de Cameră „Madrigal“ (Nacionalni komorni zbor „Madrigal“)
17. Inspectoratul muzicilor militare (Inštitut za vojaško glasbo)
18. Palatul Național al Copiilor (Nacionalna palača otrok)
19. Oficiul Național al Burselor de Studii în Străinătate (Nacionalni urad za štipendiranje študija v tujini)
20. Agenția Socială a Studenților (Socialna agencija za študente)
21. Comitetul Olimpic Român (Romunski olimpijski komite)
22. Centrul Român pentru Promovarea Cooperării Europene în Domeniul Tineretului (EUROTIN) (Center za spodbujanje evropskega sodelovanja mladih)
23. Centrul de Informare și Consultanță pentru Tineret (INFOTIN) (Center za informiranje in svetovanje mladim)
24. Centrul de Studii și Cercetări pentru Probleme de Tineret (CSCPT) (Center za študije in raziskave o mladih)
25. Centrul de Cercetări pentru Probleme de Sport (CCPS) (Center za raziskave v športu)
26. Societatea Națională de Cruce Roșie (Romunsko nacionalno društvo Rdečega križa)
27. Consiliul Național pentru Combaterea Discriminării (Nacionalni svet za boj proti diskriminaciji)
28. Secretariatul de Stat pentru Problemele Revoluționarilor din Decembrie 1989 (Državni sekretariat za probleme revolucionarjev z decembra 1989)
29. Secretariatul de Stat pentru Culte (Državni sekretariat za kulte)
30. Agenția Națională pentru Locuințe (Nacionalna stanovanjska agencija)
31. Casa Națională de Pensii și Alte Drepturi de Asigurări Sociale (Nacionalni zavod za pokojnine in druge pravice do socialnega zavarovanja)
32. Casa Națională de Asigurări de Sănătate (Nacionalni zavod za zdravstveno zavarovanje)
33. Inspecția Muncii (Inšpektorat za delo)
34. Oficiul Central de Stat pentru Probleme Speciale (Centralni državni urad za posebne probleme)
35. Inspectoratul General pentru Situații de Urgență (Generalni inšpektorat za izredne razmere)
36. Agenția Națională de Consultanță Agricolă (Nacionalna agencija za svetovanje na prodočju kmetijstva)
37. Agenția Națională pentru Ameliorare și Reproducție în Zootehnie (Nacionalna agencija za izboljšave in razmnoževanje na področju živinoreje)
38. Laboratorul Central pentru Carantină Fitosanitară (Centralni laboratorij za rastlinsko karanteno)
39. Laboratorul Central pentru Controlul Calității Semințelor (Centralni laboratorij za kontrolo kakovosti semen)
40. Institutul pentru Controlul Produselor Biologice și Medicamentelor de Uz Veterinar (Inštitut za nadzor bioloških pripravkov in zdravil za uporabo v veterini)
41. Institutul de Igienă și Sănătate Publică și Veterinară (Higienski zavod za zdravstveno varstvo ljudi in živali)
42. Institutul de Diagnostic și Sănătate Animală (Inštitut za diagnosticiranje in zdravje živali)
43. Institutul de Stat pentru Testarea și Înregistrarea Soiurilor (Državni inštitut za testiranje in registracijo varietet)
44. Banca de Resurse Genetice Vegetale (Banka rastlinskih genskih virov)
45. Institutul Diplomatic Roman (Romunski diplomatski inštitut)
46. Administrația Națională a Rezervelor de Stat (Nacionalno upravljanje državnih rezerv)
47. Agenția Națională pentru Dezvoltarea și Implementarea Programelor de Reconstrucție a Zonelor Miniere (Nacionalna agencija za razvoj in izvajanje programov obnove rudarskih regij)
48. Agenția Națională pentru Substanțe și Preparate Chimice Periculoase (Nacionalna agencija za nevarne kemijske snovi)
49. Agenția Națională de Control al Exporturilor Strategice și al Interzicerii Armelor Chimice (Nacionalna agencija za nadzor strateških izvozov in izvajanja prepovedi kemičnega orožja)
50. Agenția Națională pentru Supravegherea Radioactivității Mediului (Nacionalna agencija za nadzor radioaktivnosti v okolju)
51. Administrația Rezervației Biosferei „Delta Dunării“ Tulcea (Upravljanje naravnega rezervata biosfere delte Donave -Tulcea)
52. Regia Națională a Pădurilor (ROMSILVA) (Nacionalna uprava za gozdove)
53. Administrația Națională Apele Române (Nacionalna uprava za vode Romunije)
54. Administratia Nationala de Meteorologie (Nacionalna uprava za meteorologijo)
55. Comisia Națională pentru Reciclarea Materialelor (Nacionalna komisija za recikliranje materialov)
56. Comisia Națională pentru Controlul Activităților Nucleare (Nacionalna komisija za nadzor jedrskih dejavnosti)
57. Agenția Națională pentru Știință, Tehnologie și Inovare (Nacionalna agencija za znanost, tehnologijo in inovacije)
58. Agenția Națională pentru Comunicații și Informatică (Nacionalna agencija za komunikacije in informatiko)
59. Inspectoratul General pentru Comunicații și Tehnologia Informației (Generalni inšpektorat za komunikacije in informacijsko tehnologijo)
60. Oficiul pentru Administrare și Operare al Infrastructurii de Comunicații (Urad za upravljanje in uporabo infrastrukture za prenos podatkov)
61. Inspecția de Stat pentru Controlul Cazanelor, Recipientelor sub Presiune și Instalațiilor de Ridicat (Državna inšpekcija za nadzor nad kotli, tlačnimi posodami in dvižnimi napravami)
62. Centrul Român pentru Pregătirea și Perfecționarea Personalului din Transporturi Navale — CERONAV (Romunski center za izobraževanje in usposabljanje osebja, ki je zaposleno v pomorskem prometu)
63. Inspectoratul Navigației Civile (INC) (Inšpektorat za civilno plovbo)
64. Societatea de Servicii de Management Feroviar SMF SA (Družba za storitve upravljanja železnic)
65. Societatea de Administrare Active Feroviare SAAF SA (Družba za upravljanje sredstev železnic)
66. Regia Autonomă Registrul Auto Român (Samostojno javno podjetje — romunski register motornih vozil)
67. Agenția Spațială Română (Vesoljska agencija Romunije)
68. Școala Superioară de Aviație Civilă (Visoka šola za civilno letalstvo)
69. Aeroclubul României (Romunski letalski klub)
70. Centrul de pregătire pentru Personalul din Industrie Bușteni (Izobraževalni center za osebje v industriji — Busteni)
71. Centrul Român de Comerț Exterior (Romunski center za zunanjo trgovino)
72. Centrul de Formare și Management pentru Comerț București (Center za izobraževanje in upravljanje na področju trgovine v Bukarešti)
73. Agenția de Cercetare pentru Tehnică și Tehnologii Militare (Raziskovalna agencija za vojaške tehnike in tehnologijo)
74. Asociația Română de Standardizare (ASRO) (Romunsko združenje za standardizacijo)
75. Asociația de Acreditare din România (RENAR) (Romunsko združenje za akreditacijo)
76. Comisia Națională de Prognoză (CNP) (Nacionalna komisija za napovedi)
77. Institutul Național de Statistică (INS) (Nacionalni zavod za statistiko)
78. Consiliul Concurenței (CC) (Svet za konkurenco)
79. Comisia Națională a Valorilor Mobiliare (CNVM) (Nacionalna komisija za prenosljive vrednostne papirje)
80. Consiliul Economic și Social (CES) (Ekonomsko-socialni svet)
81. Oficiul Participațiilor Statului și Privatizării în Industrie (Urad za državno udeležbo in privatizacijo v industriji)
82. Agenția Domeniilor Statului (Agencija za državne domene)
83. Oficiul Național al Registrului Comerțului (Nacionalni urad za trgovinski register)
84. Autoritatea pentru Valorificarea Activelor Statului (AVAS) (Organ za izterjavo državnih sredstev)
85. Oficiul National de Prevenire și Combatere a Spălării Banilor (ONPCSB) (Nacionalni urad za preprečevanje in boj proti pranju denarja)
86. Consiliul Național pentru Studierea Arhivelor Securității (Nacionalni svet za študije arhivov Securitate)
87. Avocatul Poporului (Nacionalni ombudsman)
88. Autoritatea Electorala Permanenta (Stalni volilni organ)
89. Institutul Național de Administrație (INA) (National upravni inštitut)
90. Inspectoratul Național pentru Evidența Persoanelor (Nacionalni inšptektorat za register oseb)
91. Oficiul de Stat pentru Invenții și Mărci (OSIM) (Državni urad za izume in blagovne znamke)
92. Oficiul Român pentru Drepturile de Autor (ORDA) (Romunski urad za avtorske pravice)
93. Oficiul Național pentru Protejarea Patrimoniului (Nacionalni urad za varstvo dediščine)
94. Agentia Nationala Antidrog (Nacionalna agencija za boj proti drogam)
95. Biroul Român de Metrologie Legală (Romunski urad za zakonsko meroslovje)
96. Inspecția de Stat în Construcții (Državni inšpektorat za gradnje)
97. Compania Națională de Investiții (Nacionalna družba za naložbe)
98. Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale (Nacionalna družba za avtoceste in državne ceste)
99. Agentia Nationala de Cadastru si Publicitate Imobiliara (Nacionalna agencija za zemljiško knjigo in oglaševanje nepremičnin)
100. Direcția topografică militară (Oddelek za vojaško topografijo)
101. Administratia Nationala a Îmbunătățirilor Funciare (Nacionalna uprava za izboljšanje zemljišč)
102. Garda Financiară (Finančna policija)
103. Garda Națională de Mediu (Nacionalna policija za okolje)
104. Institutul Național de Expertize Criminalistice (Nacionalni inštitut za kriminološko strokovno znanje in izkušnje)
105. Institutul Național al Magistraturii (Nacionalni sodni inštitut)
106. Institutul Național pentru Pregătirea și Perfecționarea Magistraților (Nacionalni inštitut za strokovno usposabljanje sodnikov in državnih tožilcev)
107. Institutul Național de Criminologie (Nacionalni inštitut za kriminologijo)
108. Centrul de Pregătire și Perfecționare a Grefierilor și a Celuilalt Personal Auxiliar de Specialitate (Center za usposabljanje sodnih referentov in drugega pomožnega specializiranega osebja)
109. Direcția Generală a Penitenciarelor (Generalni direktorat za kazenske zavode)
110. Oficiul Registrului Național al Informațiilor Secrete de Stat (Nacionalni register tajnih državnih podatkov)
111. Autoritatea Nationala a Vămilor (Nacionalni carinski organ)
112. Regia Autonomă „Administrația Zonei Libere Constanța-Sud“ (Samostojno javno podjetje „Uprava prostocarinskega območja Constanța-Sud“)
113. Regia Autonomă „Administrația Zonei Libere Brăila“ (Samostojno javno podjetje „Uprava prostocarinskega območja Brăila“)
114. Regia Autonomă „Administrația Zonei Libere Galați“ (Samostojno javno podjetje „Uprava prostocarinskega območja Galați“)
115. Regia Autonomă „Administrația Zonei Libere Sulina“ (Samostojno javno podjetje „Uprava prostocarinskega območja Sulina“)
116. Regia Autonomă „Administrația Zonei Libere Giurgiu“ (Samostojno javno podjetje „Uprava prostocarinskega območja Giurgiu“)
117. Regia Autonomă „Administrația Zonei Libere Curtici“ (Samostojno javno podjetje „Uprava prostocarinskega območja Curtici“)
118. Banca Națională a României (Nacionalna banka Romanije)
119. Regia Autonomă „Monetăria Statului“ (Samostojno javno podjetje „Denarna enota Romunije“)
120. Regia Autonomă „Imprimeria Băncii Naționale“ (Samostojno javno podjetje „Tiskarna nacionalne banke“)
121. Regia Autonomă „Imprimeria Națională“ (Samostojno javno podjetje „Nacionalna tiskarna“)
122. Regia Autonomă „Monitorul Oficial“ (Samostojno javno podjetje „Uradni list“)
123. Regia Autonomă „Rasirom“ (Samostojno javno podjetje „Rasirom“)
124. Regia Autonomă „Unifarm“ București (Samostojno javno podjetje „Unifarm“ Bukarešta)
125. Regia Autonomă „România Film“ (Samostojno javno podjetje „Romunski film“)
126. Compania Națională „Loteria Română“ (Nacionalna družba „Romunska loterija“)
127. Compania Națională „Romtehnica“ (Nacionalna družba „Romtehnica“)
128. Compania Națională „Romarm“ (Nacionalna družba „Romarm“)
129. Regia Autonomă „Romavia“ (Samostojno javno podjetje „Romavia“)
130. Agenția Națională de Presă ROMPRES (Nacionalna poročevalska agencija ROMPRES)
131. Regia Autonomă „Editura Didactică și Pedagogică“ (Samostojno javno podjetje „Didaktična in pedagoška založba“)
132. Regia Autonomă „Administrația Patrimoniului Protocolului de Stat“ (Samostojno javno podjetje „Uprava državne dediščine in protokol“)
Kategorije
1. Institute și centre de cercetare (raziskovalne ustanove in zavodi)
2. Instituții de învățământ de stat (državne izobraževalne ustanove)
3. Universități de stat (državne univerze)
4. Muzee (muzeji)
5. Biblioteci de stat (državne knjižnice)
6. Teatre de stat, opere, operete, filarmonica, centre și case de cultură (državna gledališča, operne hiše, filharmonični orkestri, kulturni domovi in centri)
7. Reviste (revije)
8. Edituri (založbe)
9. Inspectorate școlare, de cultură, de culte (inšpektorati za šolstvo, kulturo in kulte)
10. Complexuri, federații și cluburi sportive (športne zveze in klubi)
11. Spitale, sanatorii, policlinici, dispensare, centre medicale, institute medico-legale, stații ambulanță (bolnišnice, sanatoriji, ambulante, zdravstvene enote, inštituti za sodno medicino, reševalne postaje)
12. Unități de asistență socială (enote za socialno pomoč)
13. Tribunale (sodišča)
14. Judecătorii (sodišča)
15. Curți de apel (drugostopenjska sodišča)
16. Penitenciare (kazenske ustanove)
17. Parchetele de pe lângă instanțele judecătorești (Urad državnega tožilstva)
18. Unități militare (vojaške enote)
19. Instanțe militare (vojaška sodišča)
20. Inspectorate de Politie (Policijski inšpektorat)
21. Centre de odihnă (počitniški domovi)
PRILOGA IV
ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE ( 30 )
BELGIJA
— l'Etat |
— de Staat |
— država |
— les communautés |
— de gemeenschappen |
— skupnosti |
— les commissions communautaires |
— de gemeenschapscommissies |
— komisije skupnosti |
— les régions |
— de gewesten |
— regije |
— les provinces |
— de provincies |
— pokrajine |
— les communes |
— de gemeenten |
— občine |
— les centres publics d'aide sociale |
— de openbare centra voor maatschappelijk welzijn |
— javni centri za socialno pomoč |
— les fabriques d'églises et les organismes chargés de la gestion du temporel des autres cultes reconnus |
— de kerkfabrieken en de instellingen die belast zijn met het beheer van de temporalïen van de erkende erediensten |
— cerkveni sveti in organizacije za upravljanje sredstev drugih priznanih cerkvenih redov |
— les sociétés de développement régional |
— de gewestelijke ontwikkelingsmaatschappijen |
— družbe za regionalni razvoj |
— les polders et wateringues |
— de polders en wateringen |
— uradi za polderje in vodo |
— les comités de remembrement des biens ruraux |
— de ruilverkavelingscomités |
— komasacijski odbori |
— les zones de police |
— de politiezones |
— policijska območja |
— les associations formées par plusieurs des pouvoirs adjudicateurs ci-dessus. |
— de verenigingen gevormd door een of meerdere aanbestedende overheden hierboven. |
— združenja več zgoraj omenjenih organov |
BOLGARIJA
— Администрация на Народното събрание (Administracija Državnega zbora)
— Администрация на Президента (Administracija predsednika)
— Администрация на Министерския съвет (Administracija Sveta ministrov)
— Конституционен съд (Ustavno sodišče)
— Българска народна банка (Nacionalna banka Bolgarije)
— Министерство на външните работи (Ministrstvo za zunanje zadeve)
— Министерство на вътрешните работи (Ministrstvo za notranje zadeve)
— Министерство на държавната администрация и административната реформа (Ministrstvo za državno upravo in upravno reformo)
— Министерство на държавната политика при бедствия и аварии (Ministrstvo za državno politiko v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami)
— Министерство на земеделието и горите (Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo)
— Министерство на здравеопазването (Ministrstvo za zdravje)
— Министерство на икономиката и енергетиката (Ministrstvo za gospodarstvo in energijo)
— Министерство на културата (Ministrstvo za kulturo)
— Министерство на образованието и науката (Ministrstvo za izobraževanje in znanost)
— Министерство на околната среда и водите (Ministrstvo za okolje in vodo)
— Министерство на отбраната (Ministrstvo za obrambo)
— Министерство на правосъдието (Ministrstvo za pravosodje)
— Министерство на регионалното развитие и благоустройството (Ministrstvo za regionalni razvoj in javna dela)
— Министерство на транспорта (Ministrstvo za promet)
— Министерство на труда и социалната политика (Ministrstvo za delo in socialno politiko)
— Министерство на финансите (Ministrstvo za finance)
— държавни агенции, държавни комисии, изпълнителни агенции и други държавни институции, създадени със закон или с постановление на Министерския съвет, които имат функции във връзка с осъществяването на изпълнителната власт (državne agencije, državne komisije, izvršilne agencije in drugi državni organi, ustanovljeni z zakonom ali uredbo Sveta ministrov, katerih vloga je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti)
—— Агенция за ядрено регулиране (Agencija za urejanje jedrske energije)
— Държавна комисия за енергийно и водно регулиране (Državna komisija za urejanje energije in voda)
— Държавна комисия по сигурността на информацията (Državna komisija za varovanje podatkov)
— Комисия за защита на конкуренцията (Komisija za varstvo konkurence)
— Комисия за защита на личните данни (Komisija za varstvo osebnih podatkov)
— Комисия за защита от дискриминация (Komisija za zaščito pred diskriminacijo)
— Комисия за регулиране на съобщенията (Komisija za urejanje komunikacij)
— Комисия за финансов надзор (Komisija za finančni nadzor)
— Патентно ведомство на Република България (Patentnti urad Republike Bolgarije)
— Сметна палата на Република България (Nacionalni revizijski urad Republike Bolgarije)
— Агенция за приватизация (Agencija za privatizacijo)
— Агенция за следприватизационен контрол (Agencija za nadzor po privatizaciji)
— Български институт по метрология (Bolgarski inštitut za meroslovje)
— Главно управление на архивите (Glavni arhivski oddelek)
— Държавна агенция „Държавен резерв и военновременни запаси“ (Državna agencija „Državne rezerve in zaloge za vojno“)
— Държавна агенция за бежанците (Državna agencija za begunce)
— Държавна агенция за българите в чужбина (Državna agencija za Bolgare v tujini)
— Държавна агенция за закрила на детето (Državna agencija za zaščito otrok)
— Държавна агенция за информационни технологии и съобщения (Državna agencija za informacijsko tehnologijo in komunikacije)
— Държавна агенция за метрологичен и технически надзор (Državna agencija za meroslovni in tehnični nadzor)
— Държавна агенция за младежта и спорта (Državna agecija za mladino in šport)
— Държавна агенция по туризма (Državna agencija za turizem)
— Държавна комисия по стоковите борси и тържища (Državna komisija za blagovne borze in trge)
— Институт по публична администрация и европейска интеграция (Zavod za javno upravo in evropsko integracijo)
— Национален статистически институт (Nacionalni statistični inštitut)
— Агенция „Митници“ (Cariski organ)
— Агенция за държавна и финансова инспекция (Agencija za nadzor javnih financ)
— Агенция за държавни вземания (Državna agencija za izterjavo terjatev)
— Агенция за социално подпомагане (Agencija za socialno pomoč)
— Агенция за финансово разузнаване (Agencija za finančne podatke)
— Агенция за хората с увреждания (Agencija za invalidne osebe)
— Агенция по вписванията (Agencija za registre)
— Агенция по енергийна ефективност (Agencija za učinkovito rabo energije)
— Агенция по заетостта (Agencija za zaposlovanje)
— Агенция по кадастъра (Agencija za zemljiško knjigo)
— Агенция по обществени поръчки (Agencija za javna naročila)
— Българска агенция за инвестиции (Bolgarska agencija za naložbe)
— Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“ (Glavni direktorat „Uprava za civilno letalstvo“)
— Дирекция за национален строителен контрол (Direktorat za nacionalni nadzor gradenj)
— Държавна комисия по хазарта (Državna komisija za igre na srečo)
— Изпълнителна агенция „Автомобилна администрация“ (Izvršilna agencija „Avtomobilska uprava“)
— Изпълнителна агенция „Борба с градушките“ (Izvršilna agencija „Obramba pred točo“)
— Изпълнителна агенция „Българска служба за акредитация“ (Izvršilna agencija „Bolgarska akreditacijska služba“)
— Изпълнителна агенция „Главна инспекция по труда“ (Izvršilna agencija „Glavni inšpektorat za delo“)
— Изпълнителна агенция „Железопътна администрация“ (Izvršilna agencija „Uprava železnic“)
— Изпълнителна агенция „Морска администрация“ (Izvršilna agencija „Pomorska uprava“)
— Изпълнителна агенция „Национален филмов център“ (Izvršilna agencija „Nacionalni filmski center“)
— Изпълнителна агенция „Пристанищна администрация“ (Izvršilna agencija „Pristaniška uprava“)
— Изпълнителна агенция „Проучване и поддържане на река Дунав“ (Izvršilna agencija „Raziskovanje in ohranjanje reke Donave“)
— Изпълнителна агенция „Пътища“ (Izvršilna agencija za ceste)
— Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози (Izvršilna agencija za ekonomske analize in napovedi)
— Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия (Izvršilna agencija za spodbujanje malih in srednje velikih podjetij)
— Изпълнителна агенция по лекарствата (Izvršilna agencija za zdravila)
— Изпълнителна агенция по лозата и виното (Izvršilna agencija za vinsko trto in vina)
— Изпълнителна агенция по околна среда (Izvršilna okoljska agencija)
— Изпълнителна агенция по почвените ресурси (Izvršilna agencija za talne vire)
— Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури (Izvršilna agencija za ribištvo in akvakulturo)
— Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството (Izvršilna agencija za selekcijo in razmnoževanje živali)
— Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол (Izvršilna agencija za testiranje rastlinskih sort, poljske preglede in kontrolo semen)
— Изпълнителна агенция по трансплантация (Izvršilna agencija za premeščanje)
— Изпълнителна агенция по хидромелиорации (Izvršilna agencija za hidromelioracijo)
— Комисията за защита на потребителите (Komisija za varstvo potrošnikov )
— Контролно-техническата инспекция (Inšpektorat za tehnično kontrolo)
— Национална агенция за приходите (Nacionalna agencija za javne prihodke)
— Национална ветеринарномедицинска служба (Nacionalna veterinarska služba)
— Национална служба за растителна защита (Nacionalna služba za zaščito rastlin)
— Национална служба по зърното и фуражите (Nacionalna služba za žita in krmo)
— Национално управление по горите (Nacionalna uprava za gozdove),
DANSKA
1. Folketinget — Danski parlament |
Rigsrevisionen — Državni urad za revizijo |
2. Statsministeriet — Urad ministrskega predsednika |
|
3. Udenrigsministeriet — Ministrstvo za zunanje zadeve |
|
4. Beskæftigelsesministeriet — Ministrstvo za zaposlovanje |
5 styrelser og institutioner — 5 agencij in ustanov |
5. Domstolsstyrelsen — Uprava sodišč |
|
6. Finansministeriet — Ministrstvo za finance |
5 styrelser og institutioner — 5 agencij in ustanov |
7. Forsvarsministeriet — Ministrstvo za obrambo |
Adskillige institutioner — Več ustanov |
8. Indenrigs- og Sundhedsministeriet — Ministrstvo za notranje zadeve in zdravje |
Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut — Več agencij in ustanov, vključno s Statens Serum Institut |
9. Justitsministeriet — Ministrstvo za pravosodje |
Rigspolitichefen, 2 direktorater samt et antal styrelser — Policijski komisar, 2 direktorata in več agencij |
10. Kirkeministeriet — Ministrstvo za verske zadeve |
10 stiftsøvrigheder — 10 škofijskih uradov |
11. Kulturministeriet — Ministrstvo za kulturo |
Departement samt et antal statsinstitutioner — Samo ministrstvo in več ustanov |
12. Miljøministeriet — Ministrstvo za okolje |
6 styrelser — 6 agencij |
13. Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration — Ministrstvo za begunce, priseljevanje in vključevanje |
1 styrelse — 1 agencija |
14. Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo |
9 direktorater og institutioner — 9 direktoratov in ustanov |
15. Ministeriet for Videnskab, Teknologi og herunder Udvikling — Ministrstvo za znanost, tehnologijo in inovacije |
Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger — Več agencij in ustanov, vključno z Državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami |
16. Skatteministeriet — Ministrstvo za obdavčevanje |
1 styrelse og institutioner — 1 agencija in več ustanov |
17. Socialministeriet — Ministrstvo za socialne zadeve |
3 styreler og institutioner — 3 agencije in več ustanov |
18. Trafikministeriet — Ministrstvo za promet |
12 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet — 12 agencij in ustanov, vključno z Øresundsbrokonsortiet |
19. Undervisningsministeriet — Undervisningsministeriet – Ministrstvo za šolstvo |
3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner — 3 agencije, 4 izobraževalne ustanove, 5 drugih organizacij |
20. Økonomi- og Erhvervsministeriet — Ministrstvo za gospodarske in poslovne zadeve |
Adskillige styrelser og institutioner — Več agencij in ustanov |
NEMČIJA
Auswärtiges Amt |
Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve |
Bundesministerium des Innern (nur zivile Güter) |
Zvezno ministrstvo za notranje zadeve (samo blago za civilno uporabo) |
Bundesministerium der Justiz |
Zvezno ministrstvo za pravosodje |
Bundesministerium der Finanzen |
Zvezno ministrstvo za finance |
Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit |
Zvezno ministrstvo za gospodarstvo in delo |
Bundesministerium für Verbraucherschutz, Ernährung und Landwirtschaft |
Zvezno ministrstvo za varstvo potrošnikov, prehrano in kmetijstvo |
Bundesministerium der Verteidigung (keine militärischen Güter) |
Zvezno ministrstvo za obrambo (brez blaga za vojaško uporabo) |
Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend |
Zvezno ministrstvo za družinske zadeve, starostnike, ženske in mladino |
Bundesministerium für Gesundheit und Soziale Sicherheit |
Zvezno ministrstvo z zdravje in socialno varnost |
Bundesministerium für Verkehr, Bau- und Wohnungswesen |
Zvezno ministrstvo za promet, gradbeništvo in stanovanja |
Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit |
Zvezno ministrstvo za okolje, ohranjanje narave in jedrsko varnost |
Bundesministerium für Bildung und Forschung |
Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskovanje |
Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung |
Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj |
GRČIJA
1. |
Υπουργείο Εσωτερικών, Δημόσιας Διοίκησης και Αποκέντρωσης |
Ministrstvo za notranje zadeve, javno upravo in decentralizacijo |
2. |
Υπουργείο Εξωτερικών |
Ministrstvo za zunanje zadeve |
3. |
Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών |
Ministrstvo za gospodarstvo in finance |
4. |
Υπουργείο Ανάπτυξης |
Ministrstvo za razvoj |
5. |
Υπουργείο Δικαιοσύνης |
Ministrstvo za pravosodje |
6. |
Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων |
Ministrstvo za šolstvo in religijo |
7. |
Υπουργείο Πολιτισμού |
Ministrstvo za kulturo |
8. |
Υπουργείο Υγείας – Πρόνοιας |
Ministrstvo za zdravje in socialno skrbstvo |
9. |
Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων |
Ministrstvo za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela |
10. |
Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων |
Ministrstvo za delo in socialno varnost |
11. |
Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών |
Ministrstvo za promet in zveze |
12. |
Υπουργείο Γεωργίας |
Ministrstvo za kmetijstvo |
13. |
Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας |
Ministrstvo za trgovsko mornarico |
14. |
Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης |
Ministrstvo za Makedonijo in Trakijo |
15. |
Υπουργείο Αιγαίου |
Ministrstvo za Egejsko področje |
16. |
Υπουργείο Τύπου και Μέσων Μαζικής Ενημέρωσης |
Ministrstvo za tisk |
17. |
Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς |
Generalni sekretariat za mladino |
18. |
Γενική Γραμματεία Ισότητας |
Generalni urad za enakopravnost |
19. |
Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων |
Generalni sekretariat za socialno varnost |
20. |
Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού |
Generalni sekretariat za Grke, živeče v tujini |
21. |
Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας |
Generalni sekretariat za industrijo |
22. |
Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας |
Generalni sekretariat za raziskave in tehnologijo |
23. |
Γενική Γραμματεία Αθλητισμού |
Generalni sekretariat za šport |
24. |
Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων |
Generalni sekretariat za javna dela |
25. |
Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος |
Državna služba za statistiko |
26. |
Εθνικός Οργανισμός Κοινωνικής Φροντίδας |
Državna služba za socialno skrbstvo |
27. |
Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας |
Organizacija za delavska stanovanja |
28. |
Εθνικό Τυπογραφείο |
Državni urad za tisk |
29. |
Γενικό Χημείο του Κράτους |
Generalni državni laboratorij |
30. |
Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας |
Grški sklad za avtoceste |
31. |
Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών |
Univerza v Atenah |
32. |
Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης |
Univerza v Solunu |
33. |
Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης |
Trakijska univerza |
34. |
Πανεπιστήμιο Αιγαίου |
Egejska univerza |
35. |
Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων |
Jonijska univerza |
36. |
Πανεπιστήμιο Πατρών |
Univerza v Patrasu |
37. |
Πανεπιστήμιο Μακεδονίας |
Makedonska univerza |
38. |
Πολυτεχνείο Κρήτης |
Politehniška šola na Kreti |
39. |
Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων |
Tehnična šola Sivitanidios |
40. |
Αιγινήτειο Νοσοκομείο |
Bolnišnica Eginitio |
41. |
Αρεταίειο Νοσοκομείο |
Bolnišnica Areteio |
42. |
Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης |
Državni center javne uprave |
43. |
Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού Α.Ε. |
Javna organizacija za upravljanje z materiali |
44. |
Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων |
Organizacija za zavarovanje kmetov |
45. |
Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων |
Organizacija za gradnjo šol |
46. |
Γενικό Επιτελείο Στρατού (1) |
Glavno poveljstvo armade |
47. |
Γενικό Επιτελείο Ναυτικού (1) |
Glavno poveljstvo mornarice |
48. |
Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας (1) |
Glavno poveljstvo letalstva |
49. |
Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας |
Grška komisija za atomsko energijo |
50. |
Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων |
Generalni sekretariat za nadaljnje izobraževanje |
(1) Nebojne snovi iz Priloge V. |
ŠPANIJA
Presidencia del Gobierno |
Urad predsednika Vlade |
Ministerio de Asuntos Exteriores |
Ministrstvo za zunanje zadeve |
Ministerio de Justicia |
Ministrstvo za pravosodje |
Ministerio de Defensa |
Ministrstvo za obrambo |
Ministerio de Hacienda |
Ministrstvo za finance |
Ministerio de Interior |
Ministrstvo za notranje zadeve |
Ministerio de Fomento |
Ministrstvo za notranji razvoj |
Ministerio de Educación, Cultura y Deportes |
Ministrstvo za šolstvo, kulturo in šport |
Ministerio de Trabajo y Asuntos Sociales |
Ministrstvo za delo in socialne zadeve |
Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación |
Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano |
Ministerio de la Presidencia |
Ministrstvo za Urad predsednika Vlade |
Ministerio de Administraciones Públicas |
Ministrstvo za javno upravo |
Ministerio de Sanidad y Consumo |
Ministrstvo za zdravje in varstvo potrošnikov |
Ministerio de Economía |
Ministrstvo za gospodarske zadeve |
Ministerio de Medio Ambiente |
Ministrstvo za okolje |
Ministerio de Ciencia y Tecnología |
Ministrstvo za znanost in tehnologijo |
FRANCIJA
1. Ministrstva
— Services du Premier ministre |
— Urad predsednika Vlade |
— Ministère des affaires étrangères |
— Ministrstvo za zunanje zadeve |
— Ministère des affaires sociales, du travail et de la solidarité |
— Ministrstvo za socialne zadeve, delo in solidarnost |
— Ministère de l'agriculture, de l'alimentation, de la pêche et des affaires rurales |
— Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano, ribištvo in podeželje |
— Ministère de la culture et de la communication |
— Ministrstvo za kulturo in zveze |
— Ministère de la défense (1) |
— Ministrstvo za obrambo |
— Ministère de l'écologie et du développement durable |
— Ministrstvo za ekologijo in trajnostni razvoj |
— Ministère de l'économie, des finances et de l'industrie |
— Ministrstvo za gospodarske zadeve, finance in industrijo |
— Ministère de l'équipement, des transports, du logement, du tourisme et de la mer |
— Ministrstvo za infrastrukturo, promet, stanovanja, turizem in morje |
— Ministère de la fonction publique, de la réforme de l'Etat et de l'aménagement du territoire |
— Ministrstvo za javno upravo, reformo državne uprave in regionalno načrtovanje |
— Ministère de l'intérieur, de la sécurité intérieure et des libertés locales |
— Ministrstvo za notranje zadeve, notranjo varnost in lokalne svoboščine |
— Ministère de la justice |
— Ministrstvo za pravosodje |
— Ministère de la jeunesse, de l'éducation nationale et de la recherche |
— Ministrstvo za mladino, izobraževanje in raziskovanje |
— Ministère de l'outre-mer |
— Ministrstvo za čezmorska ozemlja |
— Ministère de la santé, de la famille et des personnes handicapées |
— Ministrstvo za zdravje, družino in invalide |
— Ministère des sports |
— Ministrstvo za šport |
(1) Nebojne snovi. |
2. Nacionalne javne ustanove
— Académie de France àRome |
— Francoska akademija v Rimu |
— Académie de marine |
— Pomorska akademija |
— Académie des sciences d'outre-mer |
— Čezmorska akademija znanosti |
— Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS) |
— Centralna agencija za organe socialne varnosti |
— Agence nationale pour l'amélioration des conditions de travail (ANACT) |
— Nacionalna agencija za izboljšanje delovnih pogojev |
— Agence nationale pour l'amélioration de l'habitat (ANAH) |
— Nacionalna agencija za izboljšanje habitata |
— Agence nationale pour l'indemnisation des français d'outre-mer (ANIFOM) |
— Nacionalna agencija za odškodnine francoskim državljanom iz čezmorskih departmajev |
— Assemblée permanente des chambres d'agriculture (APCA) |
— Stalna skupščina regionalnih kmetijskih zbornic |
— Bibliothèque nationale de France |
— Narodna knjižnica Francije |
— Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg |
— Narodna in univerzitetna knjižnica Strasbourg |
— Bibliothèque publique d'information |
— Javna informacijska knjižnica |
— Caisse des dépôts et consignations |
— Depozitna in konsignacijska blagajna |
— Caisse nationale des autoroutes (CNA) |
— Državni sklad za avtoceste |
— Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS) |
— Državni sklad socialnega zavarovanja za vojaško osebje |
— Centre des monuments nationaux (CMN) |
— Center za nacionalne spomenike |
— Caisse de garantie du logement locatif social |
— Jamstveni sklad za socialna stanovanja |
— Casa de Velasquez |
— Casa de Velazquez |
— Centre d'enseignement zootechnique |
— Center za zootehnične študije |
— Centre d'études du milieu et de pédagogie appliquée du ministère de l'agriculture |
— Center za okoljske študije in uporabno izobraževanje pri Ministrstvu za kmetijstvo |
— Centre d'études supérieures de sécurité sociale |
— Center za višje študije o socialni varnosti |
— Centres de formation professionnelle agricole |
— Kmetijska izobraževalna središča |
— Centre national d'art et de culture Georges Pompidou |
— Nacionalni kulturni center Georges Pompidou |
— Centre national de la cinématographie |
— Nacionalni kinematografski center |
— Centre national d'études et de formation pour l'enfance inadaptée |
— Nacionalni študijski in izobraževalni center za strokovnjake za otroke z vedenjskimi posebnostmi |
— Centre national d'études et d'expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF) |
— Državni institut za kmetijski in okoljski inženiring |
— Centre national des lettres |
— Nacionalni center za književno umetnost |
— Centre national de documentation pédagogique |
— Nacionalni pedagoško-dokumentacijski center |
— Centre national des oeuvres universitaires et scolaires (CNOUS) |
— Nacionalni center za pomoč učencem in študentom |
— Centre hospitalier des Quinze-Vingts |
— Bolnišnica Quinze-Vingts |
— Centre national de promotion rurale de Marmilhat |
— Nacionalni center za razvoj podeželja Marmilhat |
— Centres d'éducation populaire et de sport (CREPS) |
— Centri za izobraževanje odraslih in športni centri |
— Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS) |
— Regijski centri za pomoč študentom |
— Centres régionaux de la propriété forestière |
— Regijski centri za gozdno posest |
— Centre de sécurité sociale des travailleurs migrants |
— Center za socialno varnost delavcev migrantov |
— Commission des opérations de bourse |
— Komisija za borzno poslovanje |
— Conseil supérieur de la pêche |
— Svet za ribištvo |
— Conservatoire de l'espace littoral et des rivages lacustres |
— Agencija za ohranitev morske obale in obale jezer |
— Conservatoire national supérieur de musique de Paris |
— Visoki nacionalni konservatorij v Parizu |
— Conservatoire national supérieur de musique de Lyon |
— Visoki nacionalni konservatorij v Lyonu |
— Conservatoire national supérieur d'art dramatique |
— Nacionalna igralska akademija |
— École centrale — Lyon |
— Nacionalna visoka šola za inženiring in raziskovanje, Lyon |
— École centrale des arts et manufactures |
— Nacionalna visoka šola za inženiring in raziskovanje, Pariz |
— Ecole du Louvre |
— Ecole du Louvre |
— École française d'archéologie d'Athènes |
— Francoska šola arheologije v Atenah |
— École française d'Extrême-Orient |
— Francoska šola za daljnovzhodne študije |
— École française de Rome |
— Francoska šola v Rimu |
— École des hautes études en sciences sociales |
— Visoka šola za sodobne družbene študije |
— École nationale d'administration |
— Nacionalna upravna akademija |
— École nationale de l'aviation civile (ENAC) |
— Nacionalna visoka šola za civilno letalstvo |
— École nationale des Chartes |
— Nacionalna visoka šola Chartres |
— École nationale d'équitation |
— Nacionalna jahalna šola |
— École nationale du génie rural des eaux et des forêts (ENGREF) |
— Nacionalna visoka šola za razvoj podeželja ter gospodarjenje z vodo in gozdom |
— Écoles nationales d'ingénieurs |
— Nacionalne višje tehnične šole |
— École nationale d'ingénieurs des techniques des industries agricoles et alimentaires |
— Nacionalna višja šola za živilsko tehnologijo |
— Écoles nationales d'ingénieurs des travaux agricoles |
— Nacionalna višja kmetijska šola |
— Ecole nationale du génie de l'eau et de l'environnement de Strasbourg |
— Nacionalna višja šola za gospodarjenje z vodo in okolje Strasbourg |
— École nationale de la magistrature |
— Nacionalna višja šola za delavce v pravosodju |
— Écoles nationales de la marine marchande |
— Nacionalna višja šola za trgovsko mornarico |
— École nationale de la santé publique (ENSP) |
— Nacionalna višja šola za javno zdravje |
— École nationale de ski et d'alpinisme |
— Nacionalna šola smučanja in alpinizma |
— École nationale supérieure agronomique — Montpellier |
— Nacionalna visoka šola za agronomijo Montpellier |
— École nationale supérieure agronomique — Rennes |
— Nacionalna visoka šola za agronomijo Rennes |
— École nationale supérieure des arts décoratifs |
— Nacionalna visoka šola za dekorativne umetnosti |
— École nationale supérieure des arts et industries — Strasbourg |
— Nacionalna visoka šola za umetnost in industrijo, Strasbourg |
— National Higher College of Arts and Textile Industries, — Roubaix |
— Nacionalna visoka šola za umetnost in tekstilno industrijo, Roubaix |
— Écoles nationales supérieures d'arts et métiers |
— Nacionalne visoke tehnične šole |
— École nationale supérieure des beaux-arts |
— Nacionalna visoka šola za lepe umetnosti |
— École nationale supérieure des bibliothécaires |
— Nacionalna visoka šola za knjižničarstvo |
— École nationale supérieure de céramique industrielle |
— Nacionalna visoka šola za industrijsko keramiko |
— École nationale supérieure de l'électronique et de ses applications (ENSEA) |
— Nacionalna visoka šola za elektroniko in elektrotehniko |
— École nationale supérieure des industries agricoles alimentaires |
— Nacionalna visoka šola za kmetijstvo in živilstvo |
— École nationale supérieure du paysage |
— Nacionalna visoka šola za urejanje krajine |
— Écoles nationales vétérinaires |
— Nacionalna višja šola za veterino |
— École nationale de voile |
— Nacionalna višja pomorska šola |
— Écoles normales nationales d'apprentissage |
— Nacionalne višje pedagoške šole |
— Écoles normales supérieures |
— Visoke pedagoške šole |
— École polytechnique |
— Politehnika |
— École technique professionnelle agricole et forestière de Meymac (Corrèze) |
— Tehnična šola za kmetijstvo in gozdarstvo Meymac (Corrèze) |
— École de sylviculture — Crogny (Aube) |
— Visoka šola za gozdarstvo Crogny (Aube) |
— École de viticulture et d'oenologie de la Tour-Blanche (Gironde) |
— Visoka šola za vinogradništvo in enologijo Tour Blanche (Gironde) |
— École de viticulture — Avize (Marne) |
— Visoka šola za vinogradništvo Avize (Marne) |
— Hôpital national de Saint-Maurice |
— Državna bolnišnica Saint-Maurice |
— Établissement national des invalides de la marine (ENIM) |
— Državni zavod za socialno varnost invalidnih mornarjev |
— Établissement national de bienfaisance Koenigswarter |
— Nacionalna dobrodelna organizacija Koenigswarter |
— Établissement de maîtrise d'ouvrage des travaux culturels (EMOC) |
— Zavod za nadzor dela na državnih zgradbah kulturnega ali izobraževalnega pomena |
— Établissement public du musée et du domaine national de Versailles |
— Javni zavod za muzej in državni del Versaillesa |
— Fondation Carnegie |
— Organizacija Carnegie |
— Fondation Singer-Polignac |
— Organizacija Singer-Polignac |
— Fonds d'action et de soutien pour l'intégration et la lutte contre les discriminations |
— Sklad za ukrepanje in pomoč pri vključevanju in za boj proti razlikovanju |
— Institut de l'élevage et de médecine vétérinaire des pays tropicaux (IEMVPT) |
— Institut za živinorejo in veterino v tropskih državah |
— Institut français d'archéologie orientale du Caire |
— Francoski vzhodni arheološki institut v Kairu |
— Institut français de l'environnement |
— Francoski institut za okolje |
— Institut géographique national |
— Nacionalni geografski institut |
— Institut industriel du Nord |
— Industrijski institut za severno regijo |
— Institut national agronomique de Paris-Grignon |
— Nacionalni agronomski institute Paris-Grignon |
— Institut national des appellations d'origine (INAO) |
— Nacionalni institut za označevanje porekla |
— Institut national d'astronomie et de géophysique (INAG) |
— Nacionalni astronomski in geofizikalni institut |
— Institut national de la consommation (INC) |
— Nacionalni institut za potrošniške raziskave |
— Institut national d'éducation populaire (INEP) |
— Nacionalni institut za izobraževanje odraslih |
— Institut national d'études démographiques (INED) |
— Nacionalni institut za demografske študije |
— Institut national des jeunes aveugles — Paris |
— Nacionalni institut za slepo mladino, Pariz |
— Institut national des jeunes sourds — Bordeaux |
— Nacionalni institut za gluho mladino, Bordeaux |
— Institut national des jeunes sourds — Chambéry |
— Nacionalni institut za gluho mladino, Chambery |
— Institut national des jeunes sourds — Metz |
— Nacionalni institut za gluho mladino, Metz |
— Institut national des jeunes sourds — Paris |
— Nacionalni institut za gluho mladino, Pariz |
— Institut national du patrimoine |
— Francoski institut za naravno dediščino |
— Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N2.P3) |
— Nacionalni institut za jedrsko fiziko in fiziko delcev |
— Institut national de la propriété industrielle |
— Nacionalni inštitut za intelektualno lastnino |
— Institut national de recherches archéologiques préventives |
— Nacionalni institut za preventivne arheološke raziskave |
— Institut national de recherche pédagogique (INRP) |
— Nacionalni institut za izobraževalne raziskave |
— Institut national des sports et de l'éducation physique |
— Nacionalni institut za šport in telesno vzgojo |
— Instituts nationaux polytechniques |
— Nacionalni politehnični instituti |
— Instituts nationaux des sciences appliquées |
— Nacionalni instituti za uporabne raziskave |
— Institut national supérieur de chimie industrielle de Rouen |
— Nacionalna visoka šola za industrijsko kemijo Rouen |
— Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA) |
— Nacionalni institut za računalništvo, informatiko in avtomatiko |
— Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS) |
— Nacionalni institut za raziskovanje prometa in prometne varnosti |
— Instituts régionaux d'administration |
— Regijske upravne šole |
— Institut supérieur des matériaux et de la construction mécanique de Saint-Ouen |
— Visoka šola za materiale in mehanske konstrukcije Saint-Qouen |
— Musée Auguste-Rodin |
— Muzej Auguste-Rodin |
— Musée de l'armée |
— Vojaški muzej |
— Musée Gustave-Moreau |
— Muzej Gustave-Moreau |
— Musée du Louvre |
— Muzej Louvre |
— Musée du quai Branly |
— Muzej Quai Branly |
— Musée national de la marine |
— Pomorski muzej |
— Musée national J.-J.-Henner |
— Narodni muzej J. J. Henner |
— Musée national de la Légion d'honneur |
— Narodni muzej legije časti |
— Muséum national d'histoire naturelle |
— Narodni naravoslovni muzej |
— Office de coopération et d'accueil universitaire |
— Urad za sodelovanje med univerzami in informacijski center |
— Office français de protection des réfugiés et apatrides |
— Francoski urad za varstvo beguncev in oseb brez državljanstva |
— Office national de la chasse et de la faune sauvage |
— Nacionalni urad za lov in prostoživeče živali |
— Office national d'information sur les enseignements et les professions (ONISEP) |
— Državni informacijski center za visokošolsko izobraževanje in zaposlovanje |
— Office des migrations internationales (OMI) |
— Mednarodni center za migracije |
— Office universitaire et culturel français pour l'Algérie |
— Francoski univerzitetni in kulturni urad za Alžirijo |
— Palais de la découverte |
— Muzej odkritij |
— Parcs nationaux |
— Nacionalni parki |
— Syndicat des transports parisiens d'Ile-de-France |
— Prometna oblast za Ile-de-France in Pariz |
— Thermes nationaux — Aix-les-Bains |
— Nacionalna termalna kopališča v Aix-les-Bains |
3. Autre organisme public national – Drugi državni javni organi
— Union des groupements d'achats publics (UGAP) |
— Oddelek za javna naročila in nabavo |
IRSKA
Predsednikove službe
Parlament (Houses of Oireachtas) in Evropski parlament
Ministrski predsednik (Department of the Taoiseach)
Centralni statistični urad
Ministrstvo za finance
Urad glavnega kontrolorja in revizorja
Urad komisarjev za državne finance
Urad za javna dela
Državni laboratorij
Urad državnega tožilca
Urad direktorja državnega tožilstva
Urad za cenitve
Komisija za javne službe
Urad varuha človekovih pravic
Urad državnega pravobranilca
Ministrstvo za pravosodje, enakost in pravno reformo
Sodne službe
Službe v zaporih
Urad komisarjev za dobrodelne donacije in volila
Ministrstvo za okolje in lokalno upravo
Ministrstvo za izobraževanje in znanost
Ministrstvo za zveze, pomorstvo in naravne vire
Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano
Ministrstvo za promet
Ministrstvo za zdravje in otroško skrbstvo
Ministrstvo za podjetja, trgovino in zaposlovanje
Ministrstvo za umetnost, šport in turizem
Ministrstvo za obrambo
Ministrstvo za zunanje zadeve
Ministrstvo za socialne zadeve in družino
Ministrstvo za skupnost, podeželje in galsko govoreče regije
Svet za umetnost
Narodna galerija.
ITALIJA
1. Naročniki
1. |
Presidenza del Consiglio dei Ministri |
Predsedstvo Sveta ministrov |
2. |
Ministero degli Affari Esteri |
Ministrstvo za zunanje zadeve |
3. |
Ministero dell'Interno |
Ministrstvo za notranje zadeve |
4. |
Ministero della Giustizia |
Ministrstvo za pravosodje |
5. |
Ministero della Difesa |
Ministrstvo za obrambo (1) |
6. |
Ministero dell'Economia e delle Finanze |
Ministrstvo za gospodarstvo in finance (nekdanja Ministrstvo za državno blagajno in Ministrstvo za finance) |
7. |
Ministero delle AttivitàProduttive |
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (nekdanja Ministrstvo za industrijo, trgovino, obrt in turizem ter Ministrstvo za zunanjo trgovino) |
8. |
Ministero delle Comunicazioni |
Ministrstvo za zveze (nekdanje Ministrstvo za pošto in telekomunikacije) |
9. |
Ministero delle Politiche agricole e forestali |
Ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko (nekdanje Ministrstvo za kmetijske vire) |
10. |
Ministero dell'Ambiente e tutela del Territorio |
Ministrstvo za okolje in zaščito ozemlja (nekdanje Ministrstvo za okolje) |
11. |
Ministero delle Infrastrutture e Transporti |
Ministrstvo za infrastrukturo in promet (nekdanja Ministrstvo za promet in Ministrstvo za javna dela) |
12. |
Ministero del Lavoro e delle politiche sociali |
Ministrstvo za zaposlovanje in socialne politike (nekdanje Ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost) |
13. |
Ministero della Salute |
Ministrstvo za zdravstvo |
14. |
Ministero dell'Istruzione, Universitàe Ricerca |
Ministrstvo za izobraževanje, univerzo in znanstveno raziskovanje |
15. |
Ministero per i Beni e le attivitàculturali |
Ministrstvo za kulturno dediščino in kulturne dejavnosti |
(1) Nebojne snovi |
2. Drugi nacionalni javni subjekti
ONSIP SPA (Concessionnaire of Public Informatic Services) (1) |
CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici) |
(1) Kot centralna služba za javna naročila za vsa ministrstva, na zahtevo pa tudi za druge javne subjekte na podlagi koncesije ali okvirnega sporazuma. |
LUKSEMBURG
1. |
Ministère de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement rural: Administration des services techniques de l'agriculture. |
1. |
Ministrstvo za kmetijstvo, vinogradništvo in razvoj podeželja: Uprava kmetijskih tehničnih služb |
2. |
Ministère des Affaires étrangères, du Commerce extérieur, de la Coopération et de la Défense: Armée. |
2. |
Ministrstvo za zunanje zadeve, zunanjo trgovino, sodelovanje in obrambo: Armada |
3. |
Ministère de l'Education nationale, de la Formation professionnelle et des Sports: Lycées d'enseignement secondaire et d'enseignement secondaire technique. |
3. |
Ministrstvo za šolstvo, poklicno usposabljanje in šport: srednje šole in srednje tehnične šole |
4. |
Ministère de l'Environnement: Administration de l'environnement. |
4. |
Ministrstvo za okolje: Uprava za okolje |
5. |
Ministère d'Etat, département des Communications: Entreprise des P et T (Postes seulement). |
5. |
Ministrstvo za državo, Oddelek za komunikacije: Družba za poštne storitve in telekomunikacije (samo oddelek za pošto) |
6. |
Ministère de la Famille, de la Solidarité sociale et de la Jeunesse: Maisons de retraite de l'Etat, Homes d'enfants. |
6. |
Ministrstvo za družino, socialno solidarnost in mladino: državni domovi za starostnike, domovi za otroke in mladostnike |
7. |
Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative: Centre informatique de l'Etat, Service central des imprimés et des fournitures de bureau de l'Etat. |
7. |
Ministrstvo za javno upravo in reformo javne uprave: Državni računalniški center, Centralni oddelek za državne publikacije in pisarniški material |
8. |
Ministère de la Justice: Etablissements pénitentiaires. |
8. |
Ministrstvo za pravosodje: kazenski zavodi |
9. |
Ministère de l'Intérieur: Police grand-ducale, Service national de la protection civile. |
9. |
Ministrstvo za notranje zadeve: Državna policija, Nacionalna civilna zaščita |
10. |
Ministère des Travaux publics: Administration des bâtiments publics; Administration des ponts et chaussées. |
10. |
Ministrstvo za javna dela: Uprava za javne zgradbe, Uprava za mostove in ceste |
NIZOZEMSKA
Ministerie van Algemene Zaken
(Ministrstvo za splošne zadeve)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Bureau van de Wetenschappelijke Raad voor het Regeringsbeleid (Svetovalni svet za vladno politiko)
— Rijksvoorlichtingsdienst: (Nizozemska vladna informacijska služba)
Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties
(Ministrstvo za notranje zadeve)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Agentschap Informatievoorziening Overheidspersoneel (IVOP) (Agencija za informiranje vladnih uslužbencev)
— Centrale Archiefselectiedienst (CAS) (Centralna evidenca)
— Algemene Inlichtingen- en Veiligheidsdienst (AIVD) (Splošna obveščevalno-varnostna služba)
— Beheerorganisatie GBA (Agencija za kadrovske evidence in potne listine)
— Organisatie Informatie- en communicatietechnologie OOV (ITO) (Organizacija za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo)
— Korps Landelijke Politiediensten (Enote službe državne policije)
Ministerie van Buitenlandse Zaken
(Ministrstvo za zunanje zadeve)
— Directoraat Generaal Regiobeleid en Consulaire Zaken (DGRC) (Generalni direktorat za regionalno politiko in konzularne zadeve)
— Directoraat Generaal Politieke Zaken (DGPZ) (Generalni direktorat za politične zadeve)
— Directoraat Generaal Internationale Samenwerking (DGIS) (Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje)
— Directoraat Generaal Internationale Samenwerking (DGIS) (Generalni direktorat za evropsko sodelovanje)
— Centrum tot Bevordering van de Import uit Ontwikkelingslanden (CBI) (Center za pospeševanje uvoza iz držav v razvoju)
— Centrale diensten ressorterend onder P/P1vS (podporne službe, ki spadajo pod generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja)
— Buitenlandse Posten (ieder afzonderlijk) (različne misije v tujini)
Ministerie van Defensie
(Ministrstvo za obrambo)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Staf Defensie Interservice Commando (DICO) (Poveljstvo enot za podporo)
— Defensie Telematica Organisatie (DTO) (Organizacija za obrambno telematiko)
— Centrale directie van de Dienst Gebouwen, Werken en Terreinen (Agencija za obrambno infrastrukturo, Centralni direktorat)
— De afzonderlijke regionale directies van de Dienst Gebouwen, Werken en Terreinen (Agencija za obrambno infrastrukturo, regionalni direktorati)
— Directie Materieel Koninklijke Marine (Direktorat materialne krajevske nizozemske mornarice)
— Directie Materieel Koninklijke Landmacht (Direktorat materialne nizozemske kopenske vojske)
— Directie Materieel Koninklijke Luchtmacht (Direktorat materialnih krajevskih nizozemskih zračnih sil)
— Landelijk Bevoorradingsbedrijf Koninklijke Landmacht (LBBKL) (Nacionalna agencija za oskrbo kraljevske nizozemske kopenske vojske)
— Defensie Pijpleiding Organisatie (DPO) (Organizacija za obrambno transportno omrežje)
— Logistiek Centrum Koninklijke Luchtmacht (Logistični center kraljevskih nizozemskih zračnih sil)
— Koninklijke Marine, Marinebedrijf (Kraljevska nizozemska mornarica, vzdrževalna služba)
Ministerie van Economische Zaken
(Ministrstvo za gospodarske zadeve)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Centraal Bureau voor de Statistiek (CBS) (Glavni nizozemski urad za statistiko)
— Centraal Planbureau (CPB) (Glavni urad za planiranje)
— Bureau voor de Industriele Eigendom (BIE) (Urad za industrijsko lastnino)
— Senter (Senter)
— Staatstoezicht op de Mijnen (SodM) (Državni nadzor rudnikov)
— Nederlandse Mededingingsautoriteit (NMa) (Nizozemski organ za varstvo konkurence)
— Economische Voorlichtingsdienst (EVD) (Nizozemska agencija za zunanjo trgovino)
— Nederlandse Onderneming voor Energie en Milieu BV (Novem) (Agencija za energetiko in okolje)
— Agentschap Telecom (Agencija Telecom)
Ministerie van Financien
(Ministrstvo za finance)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Belastingdienst Automatiseringscentrum (Računalniški center Davčne in carinske uprave)
— Belastingdienst
(Davčna in carinska uprava)
—— de afzonderlijke Directies der Rijksbelastingen (različni oddelki Davčne in carinske uprave na celotnem ozemlju Nizozemske)
— Fiscale Inlichtingen- en Opsporingsdienst (incl. Economische Controle dienst (ECD)) (Služba za davčne informacije in preiskave (vključuje Službo za pregled poslovanja))
— Belastingdienst Opleidingen (Center za usposabljanje davčnih in carinskih delavcev)
— Dienst der Domeinen (Služba za upravljanje državnega premoženja)
Ministerie van justitie
(Ministrstvo za pravosodje)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Dienst justitiele Inrichtingen (Agencija za kazenske zavode)
— Raad voor de Kinderbescherming (Agencija za otroško varstvo in zaščito otrok)
— Centraal justitie Incasso Bureau (Agencija za izterjavo denarnih kazni)
— Openbaar Ministerie (Javno tožilstvo)
— Immigratie en Naturalisatiedienst (Služba za priseljevanje in naturalizacijo)
— Nederlands Forensisch Instituut (Nizozemski forenzični institut)
— Raad voor de Rechtspraak (Sodni upravno-svetovalni odbor)
Ministerie van Landbouw, Natuurbeheer en Visserij
(Ministrstvo za kmetijstvo, upravljanje z naravo in ribištvo)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Agentschap Landelijke Service bij Regelingen (LASER) (Nacionalna služba (agencija) za izvajanje predpisov)
— Agentschap Plantenziekte kundige Dienst (PD) (Služba (agencija) za varstvo rastlin)
— Algemene Inspectiedienst (AID) (Glavna inšpekcijska služba)
— De afzonderlijke Regionale Beleidsdirecties (Regijski policijski uradi)
— Agentschap Bureau Heffingen (Urad (agencija) za prelevmane)
— Dienst Landelijk Gebied (DLG) (Vladna služba za trajnostni razvoj podeželja)
— De afzonderlijke Regionale Beleidsdirecties
Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen
(Ministrstvo za šolstvo,kulturo in znanost)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Inspectie van het Onderwijs (Inšpektorat za šolstvo)
— Inspectie Cultuurbezit (Inšpektorat za kulturno dediščino)
— Centrale Financien Instellingen (Agencija za centralno financiranje ustanov)
— Nationaal archief (Državni arhivi)
— Rijksdienst voor de archeologie (Državni inšpektorat za arheologijo)
— Rijksarchiefinspectie (Inšpektorat za javne ceste)
— Adviesraad voor Wetenschaps- en Technologiebeleid (Svetovalni svet za znanstveno in tehnološko politiko)
— Onderwijsraad (Svet za šolstvo)
— Rijksinstituut voor Oorlogsdocumentatie
— Instituut Collectie Nederland (Nizozemski institut za kulturno dediščino)
— Raad voor Cultuur (Svet za kulturo)
— Rijksdienst voor de Monumentenzorg (Nizozemski oddelek za ohranjanje spomenikov)
— Rijksdienst Oudheidkundig Bodemonderzoek (Državna služba za arheološko dediščino)
Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid (
Ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
Ministerie van Verkeer en Waterstaat
(Ministrstvo za promet, javna dela in gospodarjenje z vodo)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Directoraat-Generaal Luchtvaart (Generalni direktorat za civilno letalstvo)
— Directoraat-Generaal Goederenvervoer (Generalni direktorat za tovorni promet)
— Directoraat-Generaal Personenvervoer (Generalni direktorat za potniški promet)
— Directoraat-Generaal Rijkswaterstaat (Generalni direktorat za javna dela in upravljanje z vodo)
— Hoofdkantoor Directoraat-Generaal Rijks Waterstaat (Glavni urad za javna dela in gospodarjenje z vodo)
— De afzonderlijke regionale directies van Rijkswaterstaat (posamezni regijski oddelki Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)
— De afzonderlijke specialistische diensten van Rijkswaterstaat (posamezne specializirane službe Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)
— Directoraat-Generaal Water (Generalni direktorat za vodo)
— Inspecteur-Generaal, Inspectie Verkeer en Waterstaat (Generalni inšpektor, Inšpektorat za promet in upravljanje z vodo)
— Divisie Luchtvaart van de Inspecteur-Generaal, Inspectie Verkeer en Waterstaat (Uprava za civilno letalstvo generalnega inšpektorja, Inšpektorat za promet in upravljanje z vodo)
— Divisie Vervoer van de Inspecteur-Generaal, Inspectie Verkeer en Waterstaat (Inšpektorat za promet generalnega inšpektorja, Inšpektorat za promet in gospodarjenje z vodo)
— Divisie Scheepvaart van de Inspecteur-Generaal, Inspectie Verkeer en Waterstaat (Nizozemski inšpektorat za ladijski prevoz generalnega inšpektorja, Inšpektorat za promet in gospodarjenje z vodo)
— Centrale Diensten (Centralne službe)
— Koninklijk Nederlands Meteorologisch Instituut (KNMI) (Kraljevski nizozemski meteorološki institut)
Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer
(Ministrstvo za stanovanja, prostorsko načrtovanje in okolje)
— Bestuursdepartement (Centralni oddelki za politiko in kadre)
— Directoraat-Generaal Wonen (Generalni direktorat za stanovanja)
— Directoraat-Generaal Ruimte (Generalni direktorat za prostorsko načrtovanje)
— Directoraat General Milieubeheer (Generalni direktorat za varstvo okolja)
— Rijksgebouwendienst (Agencija za vladne stavbe)
— VROM inspectie (Inšpektorat)
Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport
(Ministrstvo za zdravje, socialno skrbstvo in šport)
— Bestuursdepartement (Oddelki za centralno politiko in kadre)
— Inspectie Gezondheidsbescherming, Waren en Veterinaire Zaken (Inšpektorat za zdravstveno varstvo in javni veterinarski nadzor)
— Inspectie Gezondheidszorg (Zdravstveni inšpektorat)
— Inspectie Jeugdhulpverlening en Jeugdbescherming (Službe za delo z mladino in inšpektorat za zaščito otrok in mladostnikov)
— Rijksinstituut voor de Volksgezondheid en Milieu (RIVM) (Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje)
— Sociaal en Cultured Planbureau (Urad za načrtovanje socialnih zadev in kulture)
— Agentschap t.b.v. het College ter Beoordeling van Geneesmiddelen (Agencija za nadzor zdravil)
Tweede Kamer der Staten
-Generaal (Spodnji dom)
Tweede Kamer der Staten
-Generaal (Zgornji dom)
Raad van State
(Državni svet)
Algemene Rekenkamer
(Nizozemsko računsko sodišče)
Nationale Ombudsman
(Nacionalni varuh človekovih pravic)
Kanselarij der Nederlandse Orden
(Urad predsednika Vlade)
Kabinet der Koningin
(Kraljičin kabinet)
AVSTRIJA
1. |
Bundeskanzleramt |
Zvezni kanclerjev urad |
2. |
Bundesministerium für auswärtige Angelegenheiten |
Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve |
3. |
Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur |
Zvezno ministrstvo za šolstvo, znanost in kulturo |
4. |
Bundesministerium für Finanzen |
Zvezno ministrstvo za finance |
5. |
Bundesministerium für Gesundheit und Frauen |
Zvezno ministrstvo za zdravje in ženske |
6. |
Bundesministerium für Inneres |
Zvezno ministrstvo za notranje zadeve |
7. |
Bundesministerium für Justiz |
Zvezno ministrstvo za pravosodje |
8. |
Bundesministerium für Landesverteidigung |
Zvezno ministrstvo za obrambo |
9. |
Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft |
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in gospodarjenje z vodo |
10. |
Bundesministerium für soziale Sicherheit, Generationen und Konsumentenschutz |
Zvezno ministrstvo za socialno varnost, generacije in varstvo potrošnikov |
11. |
Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie |
Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo |
12. |
Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit |
Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in zaposlovanje |
13. |
Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen |
Zvezni urad za kalibracije in meritve |
14. |
Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H |
Avstrijski raziskovalni in preskuševalni center Arsenal Ltd |
15. |
Bundesprüfanstalt für Kraftfahrzeuge |
Zvezni preskuševalni institut za motorna vozila |
16. |
Bundesbeschaffung G.m.b.H |
Federal Procurement Ltd |
17. |
Bundesrechenzentrum G.m.b.H |
Federal Data Processing Centre Ltd |
PORTUGALSKA
— Presidência do Conselho de Ministros; |
Predsedstvo Sveta ministrov |
— Ministério das Finanças; |
Ministrstvo za finance |
— Ministério da Defesa Nacional; (1) |
Ministrstvo za obrambo |
— Ministério dos Negócios Estrangeiros e das Comunidades Portuguesas; |
Ministrstvo za zunanje zadeve in portugalske skupnosti |
— Ministério da Administração Interna; |
Ministrstvo za notranje zadeve |
— Ministério da Justiça; |
Ministrstvo za pravosodje |
— Ministério da Economia; |
Ministrstvo za gospodarstvo |
— Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas; |
Ministrstvo za kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo |
— Ministério da Educação; |
Ministrstvo za šolstvo |
— Ministério da Ciência e do Ensino Superior; |
Ministrstvo za znanost in visokošolsko izobraževanje |
— Ministério da Cultura; |
Ministrstvo za kulturo |
— Ministério da Saúde; |
Ministrstvo za zdravje |
— Ministério da Segurança Social e do Trabalho; |
Ministrstvo za socialno varnost in delo |
— Ministério da Segurança Social e do Trabalho; |
Ministrstvo za javna dela, promet in stanovanja |
— Ministério das Obras Públicas, Transportes e Habitação; |
Ministrstvo za mesta, upravljanje z zemljišči in okolje |
(1) Nebojne snovi iz Priloge V. |
ROMUNIJA
1. Administrația Prezidențială (Administracija predsednika)
2. Senatul României (Senat Romunije)
3. Camera Deputaților (Poslanska zbornica)
4. Înalta Curte de Casație și Justiție (Vrhovno sodišče)
5. Curtea Constituțională (Ustavno sodišče)
6. Consiliul Legislativ (Zakonodajni svet)
7. Curtea de Conturi (Računsko sodišče)
8. Consiliul Superior al Magistraturii (Vrhovni sodni svet)
9. Parchetul General de pe langa Inalta Curte de Casatie si Justitie (Urad generalnega državnega tožilca, ki je del Vrhovnega sodišča)
10. Secretariatul General al Guvernului (Generalni sekretariat vlade)
11. Cancelaria Primului-Ministru (Urad ministrskega predsednika)
12. Ministerul Afacerilor Externe (Ministrstvo za zunanje zadeve)
13. Ministerul Integrării Europene (Ministrstvo za evropsko integracijo)
14. Ministerul Finanțelor Publice (Ministrstvo za javne finance)
15. Ministerul Justiției (Ministrstvo za pravosodje)
16. Ministerul Apărării Naționale (Ministrstvo za nacionalno obrambo)
17. Ministerul Administrației și Internelor (Ministrstvo za upravo in notranje zadeve)
18. Ministerul Muncii, Solidarității Sociale și Familiei (Ministrstvo za delo, socialno solidarnost in družino)
19. Ministerul Economiei și Comerțului (Ministrstvo za gospodarstvo in trgovino)
20. Ministerul Agriculturii, Pădurii și Dezvoltării Rurale (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja)
21. Ministerul Transporturilor, Construcțiilor și Turismului (Ministrstvo za promet, javna dela in turizem)
22. Ministerul Educației și Cercetării (Ministrstvo za šolstvo in raziskave)
23. Ministerul Sănătății (Ministrstvo za zdravje)
24. Ministerul Culturii și Cultelor (Ministrstvo za kulturo in verske zadeve)
25. Ministerul Comunicațiilor și Tehnologiei Informațiilor (Ministrstvo za komunikacije in informacijsko tehnologijo)
26. Ministerul Mediului și Gospodăririi Apelor (Ministrstvo za okolje in gospodarjenje z vodami)
27. Ministerul Public (Urad državnega tožilstva)
28. Serviciul Român de Informații (Romunska obveščevalna služba)
29. Serviciul Român de Informații (Romunska bveščevalna služba za tujino)
30. Serviciul de Protecție și Pază (Služba za zaščito in varovanje)
31. Serviciul de Telecomunicații Speciale (Posebna služba za telekomunikacije)
32. Consiliul Național al Audiovizualului (Nacionalni svet za avdiovizualno politiko)
33. Direcția Națională Anticorupție (Nacionalni oddelek za boj proti korupciji)
34. Inspectoratul General de Poliție (Generalni policijski inšpektorat)
35. Autoritatea Națională pentru Reglementarea și Monitorizarea Achizițiilor Publice (Državni organ za urejanje in spremljanje javnih naročil)
36. Autoritatea Națională de Reglementare în Comunicații (Nacionalni organ za urejanje komunikacij)
37. Autoritatea Națională de Reglementare pentru Serviciile Publice de Gospodărie Comunală (Nacionalni organ za ureditev javnih služb in uprave na podeželju)
38. Autoritatea Națională Sanitară Veterinară și pentru Siguranța Alimentelor (Nacionalni organ za zdravje živali in varnost živil)
39. Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor (Nacionalni organ za varstvo potrošnikov)
40. Autoritatea Navală Română (Romunski organ za pomorstvo)
41. Autoritatea Feroviară Română (AFER) (romunski organ za železnice)
42. Autoritatea Feroviară Română (ARR) (Romunski organ za ceste)
43. Autoritatea Națională pentru Protecția Copilului și Adopție (Nacionalni organ za zaščito otrok in posvojitve)
44. Autoritatea Națională pentru Persoanele cu Handicap (Nacionalni organ za invalidne osebe)
45. Autoritatea Națională pentru Turism (Nacionalni organ za turizem)
46. Agenția pentru Strategii Guvernamentale (Agencija za vladne strategije)
47. Agenția Națională a Medicamentului (Nacionalna agencija za zdravila)
48. Agenția Națională pentru Locuințe (Nacionalna agencija za šport)
49. Agenția Națională pentru Ocuparea Forței de Muncă (Nacionalna agencija za zaposlovanje)
50. Agenția Națională de Reglementare în Domeniul Energiei (Nacionalna agencija za urejanje energije)
51. Agenția Română pentru Conservarea Energiei (Romunska agencija za ohranjanje energije)
52. Agenția Națională pentru Resurse Minerale (Nacionalna agencija za rudna bogatstva)
53. Agenția Română pentru Investiții Străine (Romunska agencija za tuje naložbe)
54. Agenția Națională pentru Întreprinderi Mici și Mijlocii și Cooperație (Nacionalna agencija za majhna in srednje velika podjetja ter sodelovanje)
55. Agenția Națională a Funcționarilor Publici (Nacionalna agencija za javne uslužbence)
56. Agenția Națională de Administrare Fiscală (Nacionalna agencija za davčno upravo)
FINSKA
OIKEUSKANSLERINVIRASTO — JUSTITIEKANSLERSÄMBETET |
URAD KANCLERJA ZA PRAVOSODJE |
KAUPPA- JA TEOLLISUUSMINISTERIÖ – HANDELS- OCH INDUSTRIMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO |
Kilpailuvirasto — Konkurrensverket |
Finska agencija za varstvo potrošnikov |
Kuluttajavalituslautakunta — Konsumentklagonämnden |
Finski urad za varstvo konkurence |
Patentti- ja rekisterihallitus — Patent- och registerstyrelsen |
Uprava za pritožbe potrošnikov |
LIIKENNE- JA VIESTINTÄMINISTERIÖ — KOMMUNIKATIONSMINISTERIET |
Nacionalna uprava za patente in registracije |
Viestintävirasto — Kommunikationsverket |
MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE |
MAA- JA METSÄTALOUSMINISTERIÖ — JORD- OCH SKOGSBRUKSMINISTERIET |
Finski urad za zveze |
MAA- JA METSÄTALOUSMINISTERIÖ — JORD- OCH SKOGSBRUKSMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO |
Elintarvikevirasto — Livsmedelsverket |
Nacionalna agencija za prehrano |
Maanmittauslaitos — Lantmäteriverket |
Nacionalni urad za geodetsko dejavnost Finske |
OIKEUSMINISTERIÖ — JUSTITIEMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE |
Tietosuojavaltuutetun toimisto — Dataombudsmannens byrå |
Urad varuha za varstvo podatkov |
Tuomioistuimet — domstolar |
Sodišča |
Korkein oikeus — Högsta domstolen |
Vrhovno sodišče |
Korkein hallinto-oikeus — Högsta förvaltningsdomstolen |
Vrhovno upravno sodišče |
Hovioikeudet — hovrätter |
Pritožbena sodišča |
Käräjäoikeudet — tingsrätter |
Okrajna sodišča |
Hallinto-oikeudet — förvaltningsdomstolar |
Upravna sodišča |
Markkinaoikeus - Marknadsdomstolen |
Trgovsko sodišče |
Työtuomioistuin — Arbetsdomstolen |
Delovno sodišče |
Vakuutusoikeus — Försäkringsdomstolen |
Zavarovalniško sodišče |
Vankeinhoitolaitos — Fångvårdsväsendet |
Službe v zaporih |
OPETUSMINISTERIÖ — UNDERVISNINGSMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO |
Opetushallitus — Utbildningsstyrelsen |
Nacionalna uprava za šolstvo |
Valtion elokuvatarkastamo — Statens filmgranskningsbyrå |
Finska uprava za razvrščanje filmov |
PUOLUSTUSMINISTERIÖ — FÖRSVARSMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO |
Puolustusvoimat (1) — Försvarsmakten |
Finske obrambne sile |
SISÄASIAINMINISTERIÖ — INRIKESMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE |
Väestörekisterikeskus — Befolkningsregistercentralen |
Center za popis prebivalstva |
Keskusrikospoliisi — Centralkriminalpolisen |
Nacionalni urad kriminalistične policije |
Liikkuva poliisi — Rörliga polisen |
Nacionalna prometna policija |
Rajavartiolaitos (1) — Gränsbevakningsväsendet |
Mejna straža |
SOSIAALI- JA TERVEYSMINISTERIÖ |
MINISTRSTVO ZA SOCIALNE ZADEVE IN ZDRAVJE |
Työttömyysturvalautakunta — Arbetslöshetsnämnden |
Pritožbena uprava za nezaposlene |
Tarkastuslautakunta — Prövningsnämnden |
Pritožbeno sodišče |
Lääkelaitos — Läkemedelsverket |
Nacionalna agencija za zdravila |
Terveydenhuollon oikeusturvakeskus — Rättsskyddscentralen för hälsovården |
Nacionalna uprava za medicinskopravne zadeve |
Tapaturmavirasto — Olycksfallsverket |
Državni urad za poravnavo pri nesrečah |
Säteilyturvakeskus — Strålsäkerhetscentralen |
Uprava za varstvo pred sevanji in jedrsko varnost |
TYÖMINISTERIÖ — ARBETSMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA DELO |
Valtakunnansovittelijain toimisto — Riksförlikningsmännens byrå |
Nacionalni urad za poravnave |
Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset — Statliga förläggningar för asylsökande |
Sprejemni centri |
Työneuvosto — Arbetsrådet i Finland |
Svet za delo |
ULKOASIAINMINISTERIÖ — UTRIKESMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE |
VALTIOVARAINMINISTERIÖ — FINANSMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA FINANCE |
Valtiontalouden tarkastusvirasto — Statens revisionsverk |
Državni revizijski urad |
Valtiokonttori — Statskontoret |
Državno zakladništvo |
Valtion työmarkkinalaitos — Statens arbetsmarknadsverk |
Državni urad za zaposlovanje |
Verohallinto — Skatteförvaltningen |
Davčna uprava |
Tullilaitos — Tullverket |
Carinska uprava |
Valtion vakuusrahasto — Statsgarantifonden |
Državni jamstveni sklad |
YMPÄRISTÖMINISTERIÖ — MILJÖMINISTERIET |
MINISTRSTVO ZA OKOLJE |
(1) Nebojne snovi. |
ŠVEDSKA
A
Akademien för de fria konsterna |
Kraljevska akademija lepih umetnosti |
Alkoholinspektionen |
Nacionalna uprava za alkohol |
Alkoholsortimentsnämnden |
Odbor za ponudbo žganih pijač |
Allmänna pensionsfonden |
Švedski državni pokojninski sklad |
Allmänna reklamationsnämnd |
Nacionalna uprava za pritožbe potrošnikov |
Ambassader |
Veleposlaništva |
Arbetsdomstolen |
Delovno sodišče |
Arbetsgivarverk, statens |
Nacionalna agencija za vladne delodajalce |
Arbetslivsfonden |
Sklad za delovno dobo |
Arbetslivsinstitutet |
Nacionalni institut za delovno dobo |
Arbetsmarknadsstyrelsen |
Nacionalna uprava trga dela |
Arbetsmiljöfonden |
Sklad za delovno okolje |
Arbetsmiljöinstitutet |
Nacionalni inštitut za medicino dela |
Arbetsmiljönämnd, statens |
Uprava za varstvo pri delu in zdravje za vladne uslužbence |
Arbetsmiljöverket |
Švedska uprava za delovno okolje |
Arkitekturmuseet |
Švedski muzej arhitekture |
Arrendenämnder (12) |
Regionalna sodišča za najemnine (12) |
B
Banverket |
Nacionalna železniška uprava |
Barnombudsmannen |
Urad varuha pravic otrok |
Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens |
Švedski svet za ocenjevanje tehnologije v zdravstvu |
Besvärsnämnden för rättshjälp |
Komisija pravne pomoči za pritožbe |
Biografbyrå, statens |
Nacionalna uprava za cenzuro filma |
Biografiskt lexikon, svenskt |
Švedski biografski leksikon |
Birgittaskolan |
Šola Birgitta |
Blekinge tekniska högskola |
Institut za tehnologijo Blekinge |
Bokföringsnämnden |
Švedska uprava za računovodske standarde |
Bostadskreditnämnd, statens (BKN) |
Nacionalna uprava za jamstva stanovanjskih kreditov |
Boverket |
Švedski odbor za stanovanja, gradnjo in prostorsko načrtovanje |
Brottsförebyggande rådet |
Nacionalni svet za preprečevanje kriminala |
Brottsoffermyndigheten |
Uprava za odškodnine in pomoč žrtvam kriminala |
Brottsskadenämnden |
Uprava za poravnavo pri kaznivih poškodbah |
Byggforskningsrådet |
Svet za gradbene raziskave |
C
Centrala försöksdjursnämnden |
Glavni odbor za laboratorijske živali |
Centrala studiestödsnämnden |
Nacionalna uprava za pomoč študentom |
Centralnämnden för fastighetsdata |
Glavna uprava za podatke o nepremičninah |
D
Danshögskolan |
Visoka šola za ples |
Datainspektionen |
Uprava za kontrolo podatkov |
Delegationen för utländska investeringar Sverige, ISA |
Agencija za naložbe na Švedskem |
Departementen |
Ministrstva (vladni oddelki) |
Domstolsverket |
Uprava nacionalnih sodišč |
Dramatiska institutet |
Visoka šola za film, radio, televizijo in gledališče |
E
Ekeskolan |
Šola Eke |
Ekobrottsmyndigheten |
Urad za gospodarski kriminal |
Ekonomistyrningsverket |
Nacionalna agencija za finančno poslovodenje |
Elsäkerhetsverket |
Nacionalna uprava za električno varnost |
Energimyndigheten, statens |
Švedska državna uprava za energetiko |
EU/FoU-rådet |
Švedski svet za EU raziskave in razvoj |
Exportkreditnämnden |
Uprava za jamstva izvoznih kreditov |
Exportråd, Sveriges |
Švedski svet za trgovino |
F
Fastighetsmäklarnämnden |
Odbor za nadzor nepremičninskih posrednikov |
Fastighetsverk, statens |
Uprava za državno premoženje |
Fideikommissnämnden |
Svet za neprenosne dediščine |
Finansinspektionen |
Urad za finančni nadzor |
Fiskeriverket |
Nacionalna uprava za ribištvo |
Flygmedicincentrum |
Letalski medicinski center |
Flygtekniska försöksanstalten |
Raziskovalni inštitut za aeronavtiko |
Folkhälsoinstitut,statens |
Inštitut za javno zdravje |
Fonden för fukt- och mögelskador |
Nacionalna organizacija za pomoč lastnikom majhnih hiš |
Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas |
Švedski raziskovalni svet za okolje, kmetijske vede in prostorsko načrtovanje |
Fortifikationsverket |
Nacionalna uprava za utrdbe |
Förlikningsmannaexpedition, statens |
Nacionalni urad za poravnave |
Försvarets forskningsanstalt |
Nacionalna ustanova za obrambne raziskave |
Försvarets materielverk |
Uprava za materiale obrambe |
Försvarets radioanstalt |
Nacionalna radijska postaja za obrambo |
Försvarshistoriska museer, statens |
Švedski nacionalni muzeji vojne zgodovine |
Försvarshögskolan |
Višja šola narodne obrambe |
Försvarsmakten |
Švedske oborožene sile |
Försäkringskassorna (21) |
Uradi socialnega zavarovanja (21) |
G
Gentekniknämnden |
Švedski svetovalni odbor za gensko tehnologijo |
Geologiska undersökning, Sveriges |
Geološke raziskave Švedske |
Geotekniska institut, statens |
Švedski geotehnični institut |
Giftinformationscentralen |
Švedski center za informacije o strupih |
Glesbygdsverket |
Nacionalna agencija za razvoj podeželja |
Grafiska institutet och institutet för högre kommunikation- och reklamutbildning |
Grafični inštitut in višja šola za komunikacije |
Granskningsnämnden för radio och TV |
Švedska komisija za radio in televizijo |
Göteborgs universitet |
Univerza Göteborg |
H
Handelsflottans kultur- och fritidsråd |
Pomorska služba vlade Švedske |
Handelsflottans pensionsanstalt |
Inštitut za pokojnine trgovcev |
Handikappombudsmannen |
Urad varuha pravic invalidov |
Handikappråd, statens |
Nacionalni svet za invalide |
Haverikommission, statens |
Uprava za preiskovanje nesreč |
Historiska museer, statens |
Nacionalni zgodovinski muzeji |
Hjälpmedelsinstitutet |
Švedski institut za invalide |
Hovrätterna (6) |
Pritožbena sodišča (6) |
Hyresnämnder (12) |
Regijska sodišča za rente (12) |
Häktena (30) |
Preiskovalni zapori (30) |
Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd |
Odbor za zdravstveno odgovornost |
Högskolan Dalarna |
Visoka šola Dalarna |
Högskolan i Borås |
Visoka šola v Borasu |
Högskolan i Gävle |
Visoka šola v Gävleju |
Högskolan i Halmstad |
Visoka šola v Halmstadu |
Högskolan i Kalmar |
Visoka šola v Kalmarju |
Högskolan i Karlskrona/Ronneby |
Visoka šola v Karlskrona/Ronneby-ju |
Högskolan i Kristianstad |
Visoka šola v Kristianstadu |
Högskolan i Skövde |
Visoka šola v Skövdeju |
Högskolan i Trollhättan/Uddevalla |
Visoka šola v Trollhättan/Uddevalli |
Högskolan på Gotland |
Visoka šola Gotland |
Högskoleverket |
Nacionalna agencija za visokošolsko izobraževanje |
Högsta domstolen |
Vrhovno sodišče |
I
Idrottshögskolan i Stockholm |
Visoka šola za telesno vzgojo in šport Stockholm |
Inspektionen för strategiska produkter |
Nacionalni inšpektorat za strateške proizvode |
Institut för byggnadsforskning, statens |
Svet za gradbene raziskave |
Institut för ekologisk hållbarhet, statens |
Švedski institut za trajnostni ekološki razvoj |
Institut för kommunikationsanalys, statens |
Švedski institut za analizo prometa in zvez |
Institut för psykosocial miljömedicin, statens |
Nacionalni inštitut za psihosocialne dejavnike in zdravje |
Institut för särskilt utbildningsstöd |
Švedska državna služba za pomoč |
Institutet för arbetsmarknadspolitisk utvärdering |
Urad za ocenjevanje politike trga dela |
Institutet för rymdfysik |
Švedski inštitut za prostorsko fiziko |
Institutionsstyrelse, Statens |
Nacionalni odbor za institucionalno varstvo |
Insättnigsgarantinämnden |
Urad za jamstva |
Integrationsverket |
Švedska uprava za vključevanje |
Internationella adoptionsfrågor, Statens nämnd för |
Nacionalni odbor za meddržavne posvojitve |
Internationella programkontoret för utbildningsområdet |
Mednarodni programski urad za izobraževanje in usposabljanje |
J
Jordbruksverk, statens |
Švedska uprava za kmetijstvo |
Justitiekanslern |
Urad kanclerja za pravosodje |
Jämställdhetsombudsmannen |
Urad varuha enakih možnosti |
K
Kammarkollegiet |
Agencija za pravne, finančne in upravne storitve |
Kammarrätterna (4) |
Upravna pritožbena sodišča (4) |
Karlstads universitet |
Univerza Karlstad |
Karolinska Institutet |
Institut Karolinska |
Kemikalieinspektionen |
Nacionalni inšpektorat za kemikalije |
Kommerskollegium |
Nacionalna uprava za trgovino |
Koncessionsnämnden för miljöskydd |
Nacionalna koncesijska uprava za zaščito okolja |
Konjunkturinstitutet |
Nacionalni inštitut za ekonomske raziskave |
Konkurrensverket |
Švedski urad za konkurenco |
Konstfack |
Višja šola za umetnost, obrti in oblikovanje |
Konsthögskolan |
Višja šola lepih umetnosti |
Konstmuseer, statens |
Nacionalni muzeji umetnosti |
Konstnärsnämnden |
Odbor za podporo umetnosti |
Konstråd, statens |
Nacionalni svet za umetnost |
Konsulat |
Konzulati |
Konsumentverket |
Švedska agencija za varstvo potrošnikov |
Kriminaltekniska laboratorium, statens |
Nacionalni laboratorij sodne medicine |
Kriminalvårdens regionkanslier (4) |
Regijski uradi za popravne domove (4) |
Kriminalvårdsanstalterna (35) |
Nacionalne/ lokalne ustanove (35) |
Kriminalvårdsstyrelsen |
Nacionalna uprava za zapore in pogojni izpust |
Kristinaskolan |
Šola Kristina |
Kronofogdemyndigheterna (10) |
Službe za izterjavo (10) |
Kulturråd, statens |
Nacionalni svet za kulturne zadeve |
Kungl. Biblioteket |
Kraljevska knjižnica |
Kungl. Konsthögskolan |
Kraljevska visoka šola lepih umetnosti |
Kungl. Musikhögskolan |
Kraljevska glasbena akademija Stockholm |
Kungl. Tekniska högskolan |
Kraljevski institut za tehnologijo |
Kustbevakningen |
Švedska obalna straža |
Kvalitets- och kompetensråd, statens |
Nacionalni svet za kakovost in razvoj |
Kärnkraftinspektion, statens |
Švedski inšpektorat za nuklearno energijo |
L
Lagrådet |
Svet za zakonodajo |
Lantbruksuniveritet, Sveriges |
Švedska univerza za kmetijske vede |
Lantmäteriverket |
Nacionalna uprava za geodetsko dejavnost |
Linköpings universitet |
Univerza Linkoping |
Livrustkammaren, Skoklosters slott och Hallwylska museet |
Kraljevska orožarna |
Livsmedelsverk, statens |
Nacionalna uprava za hrano |
Ljud- och bildarkiv, statens |
Nacionalni arhiv zvočnih zapisov in filmov |
Lotteriinspektionen |
Nacionalna uprava za loterijo |
Luftfartsverket |
Uprava za civilno letalstvo |
Luleå tekniska universitet |
Univerza za tehnologijo Lulea |
Lunds universitet |
Univerza v Lundu |
Läkemedelsverket |
Agencija za medicinske izdelke |
Länsarbetsnämnderna (20) |
Okrajne uprave za delo (20) |
Länsrätterna (23) |
Okrajna upravna sodišča (23) |
Länsstyrelserna (21) |
Okrajne upravne enote (21) |
Lärarhögskolan i Stockholm |
Institut za izobraževanje v Stockholmu |
M
Malmö högskola |
Univerza Molmö |
Manillaskolan |
Šola Manilla, posebna šola za gluhe in naglušne otroke |
Marknadsdomstolen |
Trgovsko sodišče |
Medlingsinstitutet |
Nacionalni odbor za mediacijo |
Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges |
Švedski meteorološki in hidrološki inštitut |
Migrationsverket |
Švedska uprava za migracije |
Militärhögskolor |
Vojaške akademije |
Mitthögskolan |
Univerza v Srednji Švedski |
Moderna museet |
Muzej sodobne umetnosti |
Museer för världskultur, statens |
Nacionalni muzeji svetovne kulture |
Musiksamlingar, statens |
Glasbena knjižnica Švedske |
Myndigheten för kvalificerad yrkesutbildning |
Švedska agencija za visokošolsko poklicno izobraževanje |
Myndigheten för Sveriges nätuniversitet |
Švedska agencija za izobraževanje na daljavo |
Mälardalens högskola |
Visoka šola Mälardalen |
N
Nationalmuseum |
Nacionalni muzej lepih umetnosti |
Nationellt centrum för flexibelt lärande |
Nacionalna agencija za prožno izobraževanje |
Naturhistoriska riksmuseet |
Naravoslovni muzej |
Naturvårdsverket |
Švedska agencija za varstvo okolja |
Nordiska Afrikainstitutet |
Nordijski afriški institut |
Notarienämnden |
Notarski odbor |
Nämnden för offentlig upphandling |
Nacionalna uprava za javno oskrbo |
O
Ombudsmannen mot diskriminering på grundav sexuell läggning |
Urad varuha pravic drugače spolno usmerjenih |
Ombudsmannen mot etnisk diskriminering |
Urad varuha etnične enakosti |
Operahögskolan i Stockholm |
Visoka šola za opero, Stockholm |
P
Patent- och registreringsverket |
Urad za patente in registracijo |
Patentbesvärsrätten |
Pritožbeno sodišče za patente |
Pensionsverk, statens |
Nacionalna uprava za pokojnine vladnih uslužbencev |
Person- och adressregisternämnd, statens |
Usklajeni register prebivalstva in naslovov |
Pliktverk, Totalförsvarets |
Nacionalna uprava za storitve |
Polarforskningssekretariatet |
Švedski sekretariat za polarne raziskave |
Polismyndigheter (21) |
Policijske uprave (21) |
Post- och telestyrelsen |
Nacionalna agencija za pošto in telekomunikacije |
Premiepensionsmyndigheten |
Urad za nadzor pokojninskega zavarovanja |
Presstödsnämnden |
Svet za subvencijo tiska |
R
Radio- och TV-verket |
Urad za radio in televizijo |
Regeringskansliet |
Vladne službe |
Regeringsrätten |
Vrhovno upravno sodišče |
Revisorsnämnden |
Odbor za nadzor pooblaščenih računovodij |
Riksantikvarieämbetet |
Glavna uprava za muzeje narodnih antičnih predmetov |
Riksarkivet |
Državni arhivi |
Riksbanken |
Švedska banka |
Riksdagens förvaltningskontor |
Upravni oddelek švedskega parlamenta |
Riksdagens ombudsmän |
Parlamentarni varuh človekovih pravic |
Riksdagens revisorer |
Parlamentarni revizorji |
Riksförsäkringsverket |
Nacionalna uprava socialnega zavarovanja |
Riksgäldskontoret |
Urad za javni dolg |
Rikspolisstyrelsen |
Nacionalna policijska uprava |
Riksrevisionsverket |
Nacionalni revizijski urad |
Riksskatteverket |
Nacionalna davčna uprava |
Rikstrafiken |
Nacionalna agencija za javni prevoz |
Riksutställningar, Stiftelsen |
Služba za potujoče razstave |
Riksåklagaren |
Urad državnega tožilca |
Rymdstyrelsen |
Nacionalna uprava za prostor |
Råd för byggnadsforskning, statens |
Svet za gradbene raziskave |
Rådet för grundläggande högskoleutbildning |
Svet za prenovo osnovnega šolstva |
Räddningsverk, statens |
Švedska uprava reševalnih služb |
Rättshjälpsmyndigheten |
Nacionalni urad za pravno pomoč |
Rättsmedicinalverket |
Nacionalna uprava za sodno medicino |
S
Sameskolstyrelsen och sameskolor |
Sami (laponska) šolska uprava in Sami (laponske) šole |
Sametinget |
Sami (laponski) parlament |
Sjöfartsverket |
Švedska pomorska uprava |
Sjöhistoriska museer, statens |
Nacionalni pomorski muzeji |
Skattemyndigheterna (10) |
Davčni uradi (10) |
Skogsstyrelsen |
Nacionalna uprava za gozdarstvo |
Skolverk, statens |
Nacionalna agencija za šolstvo |
Smittskyddsinstitutet |
Švedski inštitut za nadzor nad nalezljivimi boleznimi |
Socialstyrelsen |
Švedska uprava za zdravje in socialno skrbstvo |
Specialpedagogiska institutet |
Švedski institut za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami |
Specialskolemyndigheten |
Nacionalna agencija za posebne šole za gluhe in naglušne |
Språk- och folkminnesinstitutet |
Institut za dialektologijo, onomastiko in raziskave folklore |
Sprängämnesinspektionen |
Nacionalni inšpektorat za eksplozivne in vnetljive snovi |
Statens personregisternämnd, SPAR-nämnden |
Švedski urad za register prebivalstva in naslovov |
Statistiska centralbyrån |
Švedska statistika |
Statskontoret |
Švedska agencija za javno upravo |
Stockholms universitet |
Univerza Stockholm |
Strålskyddsinstitut, statens |
Švedska uprava za varstvo pred jedrskim sevanjem |
Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll |
Švedski urad za akreditacijo in ocenjevanje skladnosti |
Styrelsen för internationell utvecklings- samarbete, SIDA |
Švedski urad za mednarodno razvojno sodelovanje |
Styrelsen för psykologiskt försvar |
Nacionalna uprava za psihološko obrambo |
Svenska institutet |
Švedski inštitut |
Säkerhetspolisen |
Švedska varnostna služba |
Södertörns högskola |
Visoka šola Južni Stockholm |
T
Talboks- och punktskriftsbiblioteket |
Knjižnica za slepe, govoreče knjige in Braillove publikacije |
Teaterhögskolan |
Visoka šola Acting |
Tekniska museet, stiftelsen |
Nacionalni muzej za znanost in tehnologijo |
Tingsrätterna (72) |
Okrožna in mestna sodišča (72) |
Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet |
Odbor za predlaganje imenovanja sodnikov |
Totalförsvarets forskningsinstitut |
Švedska agencija za obrambne raziskave |
Transportforskningsberedningen |
Raziskovalna uprava za promet |
Transportrådet |
Uprava za promet |
Tullverket |
Carinska uprava |
Turistdelegationen |
Švedska uprava za turizem |
U
Umeå universitet |
Univerza Umea |
Ungdomsstyrelsen |
Nacionalni odbor za mladino |
Uppsala universitet |
Univerza Uppsala |
Utlänningsnämnden |
Uprava za pritožbe tujcev |
Utsädeskontroll, statens |
Švedski inštitut za testiranje semen in overjanje |
V
Valmyndigheten |
Urad za volitve |
Vatten- och avloppsnämnd, statens |
Nacionalno sodišče za oskrbo z vodo in kanalizacijo |
Vattenöverdomstolen |
Pritožbeno sodišče za vodne pravice |
Verket för högskoleservice (VHS) |
Nacionalna agencija za visokošolsko izobraževanje |
Verket för innovationssystem (VINNOVA) |
Švedska agencija za inovacijske sisteme |
Verket för näringslivsutveckling (NUTEK) |
Švedska agencija za razvoj podjetništva |
Vetenskapsrådet |
Švedski svet za raziskave |
Veterinärmedicinska anstalt, statens |
Nacionalni veterinarski inštitut |
Vägverket |
Švedska državna uprava za ceste |
Vänerskolan |
Šola Väner |
Växjö universitet |
Univerza Växjö |
Växtsortnämnd, statens |
Nacionalna uprava za raznovrstnost rastlin |
A
Åklagarmyndigheterna |
Regijski uradi državnega tožilstva (6) |
Åsbackaskolan |
Šola Asbacka |
Ö
Örebro universitet |
Univerza Örebro |
Östervångsskolan |
Šola Östervang |
Överbefälhavaren |
Vrhovni poveljnik oboroženih sil |
Överstyrelsen för civil beredskap |
Švedska agencija za ukrepanje ob nesrečah |
ZDRUŽENO KRALJESTVO
— Vladni urad
—Kolegij javnih služb
Urad parlamentarnega komisarja
— Osrednji urad za informacije
— Komisija za dobrodelnost
— Kronska služba kazenskega pregona
— Komisarji za kronsko premoženje (samo stroški glasovanja)
— Ministrstvo za carine in trošarine
— Ministrstvo za kulturo, medije in šport
—Britanska knjižnica
Britanski muzej
Komisija za zgodovinske stavbe in spomenike za Anglijo (angleška dediščina)
Imperialni vojni muzej
Komisija za muzeje in galerije
Narodna galerija
Narodni muzej za pomorstvo
Narodna galerija portretov
Naravoslovni muzej
Kraljevska komisija za zgodovinske rokopise
Kraljevska komisija za zgodovinske dokumente Anglije
Kraljevska komisija za lepe umetnosti (Anglija)
Znanstveni muzej
Galerija Tate
Muzej Victoria in Albert
Zbirka Wallace
— Ministrstvo za izobraževanje in usposabljanje
—Svet za financiranje višjega šolstva za Anglijo
— Ministrstvo za okolje, prehrano in podeželje
—Kmetijski svetovalni odbori za bivalne objekte
Sodišča za kmetijska zemljišča
Uprava in odbori za plače v kmetijstvu
Center za vzrejo goveda
Agencija za podeželje
Urad za pravice v zvezi z raznovrstnostjo rastlin
Kraljevski botanični vrtovi, Kew
Kraljevska komisija za onesnaževanje okolja
— Ministrstvo za zdravje
—Osrednji svet za šolstvo in usposabljanje za socialno delo
Uprava za zobozdravstveno prakso
Državna uprava za nego, babištvo in patronažno službo za Anglijo
Državne zdravstvene uprave in skrbništva
Organ za določanje cen receptov
Javno-zdravstvena uprava za laboratorijske službe
Osrednji svet Združenega kraljestva za nego otrok, babištvo in patronažno službo
— Ministrstvo za mednarodni razvoj
— Ministrstvo za nacionalne prihranke
— Ministrstvo za promet
—Agencija za pomorstvo in obalno stražo
— Ministrstvo za delo in pokojnine
—Svetovalna uprava za invalidske preživnine
Urad neodvisnega sodišča
Zdravstvena uprava in zdravstveni uradniki za preverjanja (vojne pokojnine)
Urad za nadzor poklicnih pokojnin
Regijska zdravstvena služba
Svetovalni odbor za socialno varstvo
— Ministrstvo varuha državne blagajne in zakladnika
—Pravni sekretariat za sodne uradnike
— Ministrstvo za trgovino in industrijo
—Glavni posvetovalni odbori za promet
Komisija za varstvo konkurence
Odbori za elektriko
Pritožbeno sodišče za spore iz zaposlitve
Delovna sodišča
Svet potrošnikov plina
Državni laboratorij za uteži in mere
Urad za ekonomiko delovne sile
Patentni urad
— Ministrstvo za jamstva izvoznih kreditov
— Urad za zunanje zadeve in Britansko zvezo držav
—Konferenčni center Wilton Park
— Vladni oddelek za zavarovalniško statistiko
— Vladni sedež za informiranje
— Ministrstvo za notranje zadeve
—Komisija za meje za Anglijo
Uprava za loterijo za Veliko Britanijo
Inšpektorji za redarstvo
Uprava za pogojne izpuste in odbori za lokalne preglede
— Spodnji dom
— Zgornji dom
— Uprava za notranje državne prihodke
— Ministrstvo lorda kanclerja
—Okrožni uradi ter kronska, okrajna in kombinirana sodišča (Anglija in Wales)
Kombinirano davčno sodišče
Svet za sodišča
Pritožbeno sodišče – kazensko
Pritožbeni uradi za priseljevanje
Razsodniki za priseljevanje
Pritožbeno sodišče za priseljevanje
Sodišče za zemljišča
Komisija za pravo
Sklad za pravno pomoč (Anglija in Wales)
Urad za komisarje socialnega varstva
Pritožbena sodišča za pokojnine
Urad javnega skrbnika
Skupina vrhovnega sodišča (Anglija in Wales)
Sodišče za promet
— Ministrstvo za obrambo
—Meteorološki urad
Agencija za javna naročila na področju obrambe
— Nacionalni zbor za Wales
—Svet za financiranje višjega šolstva za Wales
Komisija lokalne uprave za meje Walesa
Kraljevska komisija za antične in zgodovinske spomenike (Wales)
Sodišča za cenitve (Wales)
Waleški uradi državne zdravstvene službe in skrbništev
Waleški odbori za ugotavljanje rente
Waleška nacionalna uprava za nego, babištvo in patronažno službo
— Državni urad za revizijo
— Državni urad za naložbe in posojila
— Komisija zbora Severne Irske
— Sodne službe Severne Irske
—Civilna sodišča (mrliški ogledniki)
Osnovna sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče in višje sodišče v Severni Irski
Kronsko sodišče
Urad za izvajanje obsodb
Sklad za pravno pomoč
Kazenska sodišča prve stopnje
Pritožbena sodišča za pokojnine
— Severna Irska, Ministrstvo za zaposlovanje in izobraževanje
— Severna Irska, Ministrstvo za regionalni razvoj
— Severna Irska, Ministrstvo za socialni razvoj
— Severna Irska, Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja
— Severna Irska, Ministrstvo za kulturo, umetnost in prosti čas
— Severna Irska, Ministrstvo za šolstvo
— Severna Irska, Ministrstvo za podjetništvo, trgovino in naložbe
— Severna Irska, Ministrstvo za okolje
— Severna Irska, Ministrstvo za finance in osebje
— Severna Irska, Ministrstvo za zdravje, socialne službe in javno varnost
— Severna Irska, Ministrstvo za višješolsko in nadaljnje izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje
— Severna Irska, Urad prvega ministra in namestnika prvega ministra
— Urad za Severno Irsko
—Urad sodnika višjega Kronskega sodišča
Oddelek direktorja javnega tožilstva za Severno Irsko
Agencija za sodno medicino Severne Irske
Urad glavnega uradnika za volitve za Severno Irsko
Policijska uprava za Severno Irsko
Uprava za pogojne izpuste za Severno Irsko
Državna patološka služba
— Urad za sejme
— Urad na državno statistiko
—Glavni register državne zdravstvene službe
Urad parlamentarnega komisarja za upravo in komisarjev za zdravstveno službo
— Urad namestnika predsednika Vlade
—Odbori za ugotavljanje rente
— Urad glavnega državnega blagajnika
— Poslovanje poštnega urada
— Urad tajnega državnega sveta
— Javni državni arhiv
— Kraljevska komisija za zgodovinske rokopise
— Kraljeva bolnišnica, Chelsea
— Kraljeva kovnica
— Plačilna agencija za razvoj podeželja
— Škotska, Predsednik Računskega sodišča
— Škotska, Kronski urad in pooblaščenec davčne službe
— Škotska, Glavni arhiv
— Škotska, Zastopnik kraljice in državnega zakladnika
— Škotska, Škotski arhivi
— Urad za Škotsko
— Škotski urad za podjetniške storitve
— Škotsko ministrstvo za šolstvo
—Škotske narodne galerije
Škotska narodna knjižnica
Škotski narodni muzeji
Škotski svet za financiranje višjega šolstva
— Škotsko ministrstvo za razvoj
— Škotsko ministrstvo za podjetništvo in vseživljenjsko učenje
— Škotsko ministrstvo za finance
— Škotsko ministrstvo za zdravje
—Lokalni zdravstveni sveti
Državna uprava za nego, babištvo in patronažno službo za Škotsko
Škotski svet za podiplomski študij medicine
Škotske zdravstvene uprave in skrbništva
— Škotsko ministrstvo za pravosodje
—Računovodja škotskega sodnega urada
Višje sodišče
Najvišje škotsko sodišče
Kraljevski redarski inšpektorat
Zemljiško sodišče za Škotsko
Uprava za pogojni izpust za Škotsko in odbori za lokalne preglede
Pritožbena sodišča za pokojnine
Škotsko zemljiško sodišče
Škotska komisija za pravo
Grofijska sodišča
Škotski urad za kazensko evidenco
Škotski oddelek za boj proti kriminalu
Škotska šola za usposabljanje gasilske službe
Škotska višja policijska šola
Urad komisarjev za socialno varstvo
Škotsko ministrstvo za podeželje
— Komisija za male kmetije
—Komisija za jelenjad
Uprava in odbori za ugotavljanje rente
Kraljevi botanični vrt, Edinburgh
Kraljevska komisija za antične in zgodovinske spomenike Škotske
Kraljevska komisija lepih umetnosti za Škotsko
— Škotski izvršilni sekretariat
— Škotski parlament
— Škotski arhiv
— Kraljevska zakladnica
— Urad za državno trgovino
— Urad za Wales (Urad državnega sekretarja za Wales)
PRILOGA V
SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 7 GLEDE NA NAROČILA, KI JIH ODDAJO NAROČNIKI NA PODROČJU OBRAMBE ( 31 )
Poglavje 25: |
Sol, žveplo, zemljine in kamen, sadra, apno in cement |
Poglavje 26: |
Kovinske rude, žlindra in pepel |
Poglavje 27: |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi, nastali pri njihovi destilaciji, bituminozne snovi, mineralni voski, razen: ex 27.10: posebni motorni bencini |
Poglavje 28: |
Anorganski kemični proizvodi; anorganske ali organske spojine plemenitih kovin, radioaktivnih elementov, redkih zemeljskih kovin in izotopov, razen: ex 28.09: razstreliva ex 28.13: razstreliva ex 28.14: solzilec ex 28.28: razstreliva ex 28.32: razstreliva ex 28.39: razstreliva ex 28.50: strupeni proizvodi ex 28.51: strupeni proizvodi ex 28.54: razstreliva |
Poglavje 29: |
Organski kemijski proizvodi, razen: ex 29.03: razstreliva ex 29.04: razstreliva ex 29.07: razstreliva ex 29.08: razstreliva ex 29.11: razstreliva ex 29.12: razstreliva ex 29.13: strupeni proizvodi ex 29.14: strupeni proizvodi ex 29.15: strupeni proizvodi ex 29.21: strupeni proizvodi ex 29.22: strupeni proizvodi ex 29.23: strupeni proizvodi ex 29.26: razstreliva ex 29.27: strupeni proizvodi ex 29.29: razstreliva |
Poglavje 30: |
Farmacevtski izdelki |
Poglavje 31: |
Gnojila |
Poglavje 32: |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve in druga barvila, premazna sredstva in laki, kiti polnila in druge tesnilne mase, črnila |
Poglavje 33: |
Eterična olja in rezinoidi, parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki |
Poglavje 34: |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje in čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ |
Poglavje 35: |
Beljakovinske snovi, lepila, encimi |
Poglavje 37: |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene |
Poglavje 38: |
Razni proizvodi kemijske industrije, razen: ex 38.19: strupeni proizvodi |
Poglavje 39: |
Umetne smole in plastične mase, celulozni estri in etri, izdelki iz njih, razen: ex 39.03: razstreliva |
Poglavje 40: |
Kavčuk, sintetični kavčuk, faktis in izdelki iz njih, razen: ex 40.11: neprebojne pnevmatike |
Poglavje 41: |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje |
Poglavje 42: |
Izdelki iz usnja, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti) |
Poglavje 43: |
Naravno in umetno krzno, krzneni izdelki |
Poglavje 44: |
Les in lesni izdelki, oglje |
Poglavje 45: |
Pluta in izdelki iz plute |
Poglavje 46: |
Izdelki iz slame, esparta in drugih pletarskih materialov, košarski in pletarski izdelki |
Poglavje 47: |
Materiali za proizvodnjo papirja |
Poglavje 48: |
Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona |
Poglavje 49: |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti |
Poglavje 65: |
Klobuki, kape in druga pokrivala ter njihovi deli |
Poglavje 66: |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači in njihovi deli |
Poglavje 67: |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja in puha, umetno cvetje, lasuljarski izdelki |
Poglavje 68: |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov |
Poglavje 69: |
Keramični izdelki |
Poglavje 70: |
Steklo in stekleni izdelki |
Poglavje 71: |
Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in izdelki iz njih; imitacije nakita |
Poglavje 73: |
Železo in jeklo in izdelki iz železa in jekla |
Poglavje 74: |
Baker in bakreni izdelki |
Poglavje 75: |
Nikelj in nikljevi izdelki |
Poglavje 76: |
Aluminij in aluminijasti izdelki |
Poglavje 77: |
Magnezij in berilij ter magnezijevi in berilijevi izdelki |
Poglavje 78: |
Svinec in svinčeni izdelki |
Poglavje 79: |
Cink in cinkovi izdelki |
Poglavje 80: |
Kositer in kositrni izdelki |
Poglavje 81: |
Druge navadne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji, in izdelki iz njih |
Poglavje 82: |
Orodje, nožarski proizvodi, žlice in vilice, iz navadnih kovin, njihovi deli, razen: ex 82.05: orodje ex 82.07: orodje, deli |
Poglavje 83: |
Razni proizvodi iz navadnih kovin |
Poglavje 84: |
Kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli, razen: ex 84.06: motorji ex 84.08: drugi motorji ex 84.45: stroji ex 84.53: digitalni stroji za avtomatsko obdelavo podatkov ex 84.55: deli strojev iz tar. št. 84.53 ex 84.59: jedrski reaktorji |
Poglavje 85: |
Električni stroji in oprema, njihovi deli, razen: ex 85.13: telekomunikacijska oprema ex 85.15: oddajniki |
Poglavje 86: |
Tirne lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor, signalna oprema za promet vseh vrst (brez električnega pogona), razen: ex 86.02: oklepne lokomotive, električne ex 86.03: druge oklepne lokomotive ex 86.05: oklepni vagoni ex 86.06: vagoni za popravila ex 86.07: vagoni |
Poglavje 87: |
Vozila, razen železniških in tramvajskih vozil ter njihovi deli, razen: ex 87.08: tanki in druga oklepna vozila ex 87.01: traktorji ex 87.02: vojaška vozila ex 87.03: samonakladalna vozila za prevoz pokvarjenih vozil ex 87.09: motorna kolesa ex 87.14: priklopniki |
Poglavje 89: |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije, razen: ex 89.01Α: bojne ladje |
Poglavje 90: |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli, razen: ex 90.05: daljnogledi ex 90.13: razni inštrumenti, laserji ex 90.14: telemetri ex 90.28: električni in elektronski merilni inštrumenti ex 90.11: mikroskopi ex 90.17: medicinski instrumenti ex 90.18: aparati za mehanoterapijo ex 90.19: ortopedski pripomočki ex 90.20: rentgenske naprave |
Poglavje 91: |
Proizvodnja ur |
Poglavje 92: |
Glasbeni instrumenti, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke |
Poglavje 94: |
Pohištvo in deli pohištva, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, razen: ex 94.01Α: letalski sedeži |
Poglavje 95: |
Izdelki iz materialov za rezljanje ali oblikovanje |
Poglavje 96: |
Metle, krtače, čopiči za puder in sita |
Poglavje 98: |
Razni proizvodi |
PRILOGA VI
DEFINICIJA NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ
Za namene te direktive:
(a) „tehnične specifikacije“ v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, material, proizvod ali blago, ki omogoča takšen opis gradnje, materiala, proizvoda ali blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali uporabo nalepk. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preskus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, katere vključujejo;
(b) „tehnična specifikacija“ v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;
2. „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se instalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki ne sodi v nobeno izmed naslednjih kategorij:
— |
mednarodni standard : standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti, |
— |
evropski standard : standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti, |
— |
nacionalni standard : standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti; |
3. „evropski tehnični atest“ pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za uporabo na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za visoke gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropski atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;
4. „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo – določeno v skladu s postopkom, katerega priznavajo države članice – ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;
5. „tehnična referenca“: kateri koli proizvod, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov, v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga.
PRILOGA VII
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH
PRILOGA VII A
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH
OBVESTILO O OBJAVI PREDHODNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA
1. |
Država naročnika |
2. |
Ime naročnika |
3. |
Internetni naslov „profila kupca“ (URL) |
4. |
Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV |
PREDHODNO INFORMATIVNO OBVESTILO
1. |
Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika in, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe ter v primeru naročil storitev in gradenj podatki služb, npr. ustrezni vladni internetni naslov, na katerem se lahko pridobijo informacije v zvezi s splošnim ureditvenim okvirom za davke, varovanje okolja, zaščitena delovna mesta in delovnimi pogoji, ki veljajo v kraju izvedbe naročila. |
2. |
Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest. |
3. |
V primeru javnih naročil gradenj: značilnosti in obseg gradenj ter kraj izvedbe; če je gradnja razdeljena v več faz, bistvene značilnosti teh faz gradnje; če je na voljo, ocena stroškov predlaganih gradenj; referenčna številka oziroma številke nomenklature. V primeru javnih naročil blaga: značilnosti in količina ali vrednost proizvodov, ki ji je treba dobaviti, referenčna številka oziroma številke nomenklature. V primeru javnih naročil storitev: skupna vrednost predlaganih nakupov v vsaki kategoriji storitev iz Priloge II A, referenčna številka oziroma številke nomenklature. |
4. |
Predvideni datum za začetek postopka oddaje glede naročila ali naročil v primeru javnih naročil storitev po kategorijah. |
5. |
Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum. |
6. |
Če je to primerno, druge informacije. |
7. |
Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca. |
8. |
Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu. |
OBVESTILO O NAROČILU
Odprti in omejeni postopki, konkurenčni dialogi, postopki, postopki s pogajanji:
1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, elektronski naslov naročnika.
2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest.
(a) Izbrani postopek oddaje naročila.
(b) Če je to primerno, obrazložitev uporabe pospešenega postopka (pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji).
(c) Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum.
(d) Če je to primerno, navesti, ali je vzpostavljen dinamični nakupovalni sistem.
(e) Če je to primerno, izvedba elektronske dražbe (v primeru odprtih in omejenih postopkov ali postopkov s pogajanji v razmerah iz člena 30(1)(a)).
4. Oblika naročila.
5. Kraj izvedbe gradenj, dostave proizvodov ali opravljanja storitev.
(a) Javna naročila gradenj:
— značilnosti in obseg gradenj ter splošne značilnosti gradnje. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi gradnjami in, če je znana, začasno časovno razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. Če je gradnja ali naročilo razdeljeno na več faz, velikost različnih faz; referenčna številka oziroma številke nomenklature,
— informacije v zvezi z namenom gradnje ali naročila, če slednje vključuje tudi načrtovanje projektov,
— v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost gradenj za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.
(b) Javna naročila blaga:
— značilnosti proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti, ali se ponudbe zahtevajo zaradi nakupa, zakupa, najetja ali nakupa na kredit ali njihove kombinacije, referenčna številka nomenklature. Količina proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi ter, če je znana, začasna časovna razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število obnov, če so potrebne. Referenčna številka oziroma številke nomenklature,
— v primeru rednih ali obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,
— v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost blaga za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.
(c) Javna naročila storitev:
— kategorija in opis storitve. Referenčna številka oziroma številke nomenklature. Količina storitev, ki jih je treba opraviti. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi in, če je znana, začasno časovno razporeditev v zvezi z uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. V primeru obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,
— v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost storitev za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati,
— navedba, ali je po zakonu in drugih predpisih opravljanje storitve rezervirano za posebno stroko.
— Sklicevanje na zakon ali druge predpise.
— navedba, ali bi morala pravna oseba navesti imena in strokovno usposobljenost osebja, ki je odgovorno za izvedbo storitve.
7. Če je naročilo razdeljeno v faze, navedba, ali je mogoče razpisati natečaj za eno, več ali vse faze.
8. Vsak rok za dokončanje gradenj/dobav/storitev ali trajanje naročil gradenj/dobav/storitev; če je mogoče vsak rok, do katerega se morajo gradnje začeti, ali vsak rok, do katerega se bo začela dobava blaga ali opravljanje storitev.
9. Sprejemljivost ali prepoved variant.
10. Če je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.
11. V primeru odprtih postopkov:
(a) ime, naslov, številka telefaksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je mogoče zahtevati razpisno dokumentacijo in dodatne dokumente;
(b) če je to primerno, rok za oddajo teh zahtevkov;
(c) če je to primerno, cena in plačilni pogoji za pridobitev teh dokumentov.
(a) Rok za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb, če se uporablja dinamični nakupovalni sistem (odprti postopki);
(b) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje (omejeni postopki ali postopki s pogajanji);
(c) naslov, če ga je treba poslati;
(d) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti ponudbe sestavljene.
13. V primeru odprtih postopkov:
(a) osebe, pooblaščene za prisotnost pri odpiranju ponudb;
(b) kraj, datum in čas odpiranja ponudb.
14. Če je to primerno, zahtevani pologi in garancije.
15. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, v katerih so navedeni.
16. Kjer je to primerno, pravna narava, ki naj jo prevzame skupina gospodarskih subjektov, kateri je javno naročilo oddano.
17. Merila za izbor v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, ki lahko povzroči njihovo izključitev, ter potrebne informacije, ki dokazujejo, da ni podlage, ki bi upravičila izključitev. Merila za izbor in informacije v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, informacije in vse potrebne formalnosti za oceno minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta. Najnižja raven oziroma ravni standardov, ki se morda zahtevajo.
18. V zvezi z okvirnim sporazumom: število in, če je to primerno, predlagano maksimalno število gospodarskih subjektov, ki bodo stranke okvirnega sporazuma, določeno trajanje okvirnega sporazuma z navedbo, če je to primerno, razlogov za vsako trajanje, ki je daljše kakor štiri leta.
19. V primeru konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu navesti, če je to primerno, uporabo faznega postopka zaradi zmanjšanja postopnega števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali števila ponudb, o katerih se je treba pogajati.
20. V primeru omejenega postopka, konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu, če se uporablja možnost zmanjšanja števila kandidatov, ki jih je treba povabiti, da predložijo ponudbe, da sodelujejo v dialogu ali se udeležijo pogajanj: minimalno in, če je to primerno, maksimalno število kandidatov ter objektivna merila, ki jih je treba uporabiti za izbiro tega števila kandidatov.
21. Rok odprtosti ponudbe, ki ga mora ponudnik obvezno upoštevati (odprti postopki).
22. Če je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral (postopki s pogajanji).
23. Merila iz člena 53, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil:
„najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“: navedejo se merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihova pomembnost, če niso navedena v specifikacijah, ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu.
24. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče zahtevati.
25. Datum oziroma datumi odpošiljanja predhodnega informativnega obvestila v skladu s tehničnimi specifikacijami o objavi iz Priloge VIII ali izjavo o tej objavi.
26. Datum odpošiljanja obvestila.
27. Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu.
POENOSTAVLJENO OBVESTILO O NAROČILU PRI DINAMIČNEM NAKUPOVALNEM SISTEMU
1. |
Država naročnika. |
2. |
Ime in elektronski naslov naročnika. |
3. |
Sklicevanje na objavo obvestila pri dinamičnem nakupovalnem sistemu. |
4. |
Elektronski naslov, na katerem so na voljo tehnična specifikacija in dodatni dokumenti v zvezi z dinamičnim nakupovalnim sistemom. |
5. |
Predmet naročila: opis v skladu z referenčno številko oziroma številkami nomenklature CPV in količina ali obseg naročila, ki ga je treba oddati. |
6. |
Rok za predložitev okvirnih ponudb. |
OBVESTILA O ODDAJI NAROČILA
1. |
Ime in naslov naročnika. |
2. |
Izbrani postopki za oddajo. V primeru postopka s pogajanji brez predhodnega obvestila o naročilu (člen 28) obrazložena izjava. |
3. |
Javna naročila gradenj: značilnosti in obseg naročila ter splošne značilnosti gradnje. Javna naročila blaga: značilnosti in količina dobavljenih proizvodov s strani posameznega dobavitelja, če je to primerno; referenčna številka nomenklature. Javna naročila storitev: kategorija in opis storitve; referenčna številka nomenklature; količina kupljenih storitev. |
4. |
Datum oddaje naročila. |
5. |
Merila za oddajo naročila. |
6. |
Število prejetih ponudb. |
7. |
Ime in naslov izbranih gospodarskih subjektov. |
8. |
Plačana cena ali razpon cen (najnižja/najvišja). |
9. |
Vrednost izbrane ponudbe (ponudb) ali najvišja in najnižja ponudba, ki sta obravnavani pri oddaji naročila. |
10. |
Če je to primerno, vrednost in delež naročila, ki bo verjetno oddan v podizvajanje. |
11. |
Datum objave obvestila o razpisu v skladu s tehničnimi specifikacijami za objavo iz Priloge VIII. |
12. |
Datum odpošiljanja obvestila. |
13. |
Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti. |
PRILOGA VII B
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O KONCESIJAH ZA JAVNE GRADNJE
1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika
(a) Kraj izvedbe
(b) Predmet koncesije; značilnosti in obseg storitev
(a) Rok za predložitev vlog
(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati
(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane
4. Osebni, tehnični in finančni pogoji, ki jih morajo kandidati izpolniti
5. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila
6. Če je to primerno, minimalni delež gradenj, ki se bo oddal v podizvajanje
7. Datum odpošiljanja obvestila
8. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb nali po potrebi ime, naslov, številka faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti
PRILOGA VII C
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NAROČILIH GRADENJ KONCESIONARJEV, KI NISO NAROČNIKI
(a) Kraj izvedbe
(b) Značilnosti in obseg storitev ter splošne značilnosti gradenj
2. Vsak rok za predvideno dokončanje
3. Ime in naslov organa, od katerega se lahko zahtevajo specifikacije in dodatni dokumenti
(a) Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb
(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati
(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane
5. Vsi zahtevani pologi ali garancije
6. Ekonomski in tehnični pogoji, ki ji izvajalec mora izpolniti
7. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila
8. Datum odpošiljanja obvestila
PRILOGA VII D
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NATEČAJIH
OBVESTILA O NATEČAJU
1. Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika ter službe, od katere je mogoče pridobiti dodatne dokumente
2. Opis projekta
3. Vrsta natečaja: odprti ali omejeni
4. V primeru odprtega natečaja: rok za predložitev projektov
5. V primeru omejenega natečaja:
(a) število pričakovanih udeležencev,
(b) imena morebitnih že izbranih udeležencev,
(c) merila za izbor udeležencev in
(d) rok za prijave k sodelovanju.
6. Če je to primerno, navesti, da je udeležba omejena na posebno stroko
7. Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju projektov
8. Imena vseh članov ocenjevalne komisije, ki so že izbrani
9. Navesti, ali je odločitev ocenjevalne komisije zavezujoča za naročnika
10. Število in vrednost vseh nagrad
11. Morebitna plačila udeležencem
12. Navesti, ali bo po natečaju katero koli naročilo oddano zmagovalcu ali zmagovalcem natečaja
13. Datum odpošiljanja obvestila
OBVESTILO O IZIDIH NATEČAJA
1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika
2. Opis projekta
3. Skupno število udeležencev
4. Število udeležencev iz tujine
5. Zmagovalec ali zmagovalci natečaja
6. Vse nagrade
7. Sklicevanje na obvestilo o natečaju
8. Datum odpošiljanja obvestila
PRILOGA VIII
ZNAČILNOSTI OBJAVE
1. Objava obvestil
(a) |
►M2 Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 morajo naročniki poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti v obliki, ki jo določajo izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 77(2). ◄ Tudi predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), objavljena v profilu kupca, kakor je navedeno v točki 2(b), morajo biti v tej obliki, kakor tudi obvestilo o tej objavi. |
(b) |
Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 objavi Urad za uradne objave Evropskih skupnosti ali naročniki v primeru predhodnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1). Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na internetu v „profilu kupca“, kakor je navedeno v točki 2(b). |
(c) |
Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izda naročniku potrdilo iz člena 36(8). |
2. Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij
(a) |
Naročnike je treba spodbujati, da na internetu objavijo specifikacije in dodatne dokumente v celoti. |
(b) |
Profil kupca lahko vsebuje predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, rednih nakupih, oddanih naročilih, prekinjenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so točka za stike, številke telefona in faksa, poštni in elektronski naslov. |
3. Format in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil
Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil so na voljo na internetnem naslovu „http://simap.eu.int“.
PRILOGA IX
REGISTRI
PRILOGA IX A ( 32 )
JAVNA NAROČILA GRADENJ
Registri poklicev ter ustrezne izjave in potrdila za vsako državo članico so:
— v Belgiji „Registre du commerce“/„Handelsregister“,
— v Bolgariji „Търговски регистър“,
— na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,
— v Nemčiji „Handelsregister“ in „Handwerksrolle“,
— v Grčiji – ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela,
— v Španiji „Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda“,
— v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“,
— na Irskem se od naročnika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,
— v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“,
— v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,
— na Nizozemskem „Handelsregister“,
— v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,
— na Portugalskem „Instituto dos Mercados de Obras Públicas e Particulares e do Imobiliário“ (IMOPPI) (CAEOPP),
— v Romuniji „Registrul Comerțului“,
— na Finskem „Kaupparekisteri“/„Handelsregistret“,
— na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,
— v Združenem kraljestvu se od gradbenika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.
PRILOGA IX B
JAVNA NAROČILA BLAGA
Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:
— v Belgiji „Registre du commerce“/„Handelsregister“,
— v Bolgariji „Търговски регистър“,
— na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,
— v Nemčiji „Handelsregister“ in „Handwerksrolle“,
— v Grčiji,
— v Španiji „Registro Mercantil“ ali, v primeru neregistriranih posameznikov, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem,
— v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“,
— na Irskem se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,
— v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“ in „Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato“,
— v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,
— na Nizozemskem „Handelsregister“,
— v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,
— na Portugalskem „Registo Nacional das Pessoas Colectivas“,
— v Romuniji „Registrul Comerțului“,
— na Finskem „Kaupparekisteri“ in „Handelsregistret“,
— na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,
— v Združenem kraljestvu se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb o inkorporaciji ali registraciji, ali, če ne tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.
PRILOGA IX C
JAVNA NAROČILA STORITEV
Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:
— v Belgiji „Registre du commerce/Handelsregister“ in „Ordres professionels/Beroepsorden“,
— n Bulgaria „Търговски регистър“,
— na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,
— v Nemčiji „Handelsregister“, „Handwerksrolle“, „Vereinsregister“, „Partnerschaftsregister“ in „Mitgliedsverzeichnisse der Berufskammern der Ländern“,
— v Grčiji se lahko od ponudnika storitev zahteva zaprisežena izjava, da se ukvarja z zadevnim poklicem; v primerih, ki so določeni v obstoječi nacionalni zakonodaji in povezani z opravljanjem raziskovalnih storitev iz Priloge I A, register poklicev,
— v Španiji „Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda“,
— v Franciji „Registre du commerce“ in „Répertoire des métiers“,
— na Irskem se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,
— v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“, „Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato“ ali „Consiglio nazionale degli ordini professionali“,
— v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,
— na Nizozemskem „Handelsregister“,
— v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,
— na Portugalskem „Registo Nacional das Pessoas Colectivas“,
— v Romuniji „Registrul Comerțului“,
— na Finskem „Kaupparekisteri“ in „Handelsregistret“,
— na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,
— v Združenem kraljestvu se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.
PRILOGA X
ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAVAMI ZA SODELOVANJE TER NAČRTI IN PROJEKTI V NATEČAJIH
Oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da:
(a) so elektronski podpisi v zvezi s ponudbami, prijave k sodelovanju ter posredovanje načrtov in projektov usklajeni z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z Direktivo 1999/93/ES;
(b) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav k sodelovanju ter predložitev načrtov in projektov;
(c) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenim rokom, nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;
(d) se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna;
(e) samo pooblaščene osebe lahko določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih podatkov;
(f) se med različnimi fazami postopka oddaje naročila ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela le-teh izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;
(g) hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb mora omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;
(h) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi.
PRILOGA XI
ROKI ZA PRENOS IN IZVAJANJE (Člen 80)
Direktive |
Roki za prenos in izvajanje |
92/50/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 1) Avstrija, Finska, Švedska (1) |
1. julij 1993 1. januar 1995 |
93/36/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 1) Avstrija, Finska, Švedska (1) |
13. junij 1994 1. januar 1995 |
93/37/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 54) prečiščeno besedilo direktiv: |
|
— 71/305/EGS (UL L 185, 16.8.1971, str. 5): |
|
— ES 6 članic |
30. julij 1972 |
— DK, IRL, UK |
1. januar 1973 |
— Grčija |
1. januar 1981 |
— Španija, Portugalska |
1. januar 1986 |
— Avstrija, Finska, Švedska (1) |
1. januar1995 |
— 89/440/EGS (UL L 210, 21.07.1989, str. 1): |
|
— ES 9 članic |
19. julij 1990 |
— Grčija, Španija, Portugalska |
1. marec 1992 |
— Avstrija, Finska, Švedska (1) |
1. januar 1995 |
97/52/ES (UL L 328, 28.11.1997, str. 1) |
13. oktober 1998 |
(1) EGP: 1. januar 1994. |
PRILOGA XII
KORELACIJSKA TABELA ( 33 )
Ta direktiva |
Direktiva 93/37/EGS |
Direktiva 93/36/EGS |
Direktiva 92/50/EGS |
Drugi akti |
|
Člen 1, odst. 1 |
Člen 1, prva vrstica, prilagojena |
Člen 1, prva vrstica, prilagojena |
Člen 1, prva vrstica, prilagojena |
||
Člen 1, odst. 2, točka (a) |
Člen 1, točka (a), prvi del stavka |
Člen 1, točka (a), prvi in zadnji del prvega stavka |
Člen 1, točka (a) |
Spremenjen |
|
Člen 1, odst. 2, točka (b) |
Člen 1, točki (a) in (c), prilagojeni |
— |
— |
||
Člen 1, odst. 2, točka (c), prvi pododstavek |
— |
Člen 1, točka (a), drugi del prvega stavka in drugi stavek, prilagojena |
— |
||
Člen 1, odst. 2, točka (c), drugi pododstavek |
— |
Člen 1, točka (a), prilagojena |
— |
||
Člen 1, odst. 2, točka (d), prvi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek |
— |
— |
Člen 2, prilagojen |
||
Člen 1, odst. 2, točka (d), tretji pododstavek |
— |
— |
16. uvodna izjava, prilagojena |
||
Člen 1, odst. 3 |
Člen 1, točka (d) |
— |
— |
||
Člen 1, odst. 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 5 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 6 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 7 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 8, prvi pododstavek |
— |
— |
Člen 1, točka (c), prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 1, odst. 8, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 8, tretji pododstavek |
Člen 1, točka (h) |
Člen 1, točka (c) |
Člen 1, točka (c), drugi stavek |
Spremenjen |
|
Člen 1, odst. 9 |
Člen 1, točka (b), prilagojena |
Člen 1, točka (b), prilagojena |
Člen 1, točka (b), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 10 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 11, prvi pododstavek |
Člen 1, točka (e), prilagojena |
Člen 1, točka (d), prilagojena |
Člen 1, točka (d), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 11, drugi pododstavek |
Člen 1, točka (f), prilagojena |
Člen 1, točka (e), prilagojena |
Člen 1, točka (e), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 11, tretji pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 11, četrti pododstavek |
Člen 1, točka (g), prilagojena |
Člen 1, točka (f), prilagojena |
Člen 1, točka (f), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 11, peti pododstavek |
— |
— |
Člen 1, točka (g), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 12 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 13 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 14 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 15 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 2 |
Člen 6, odst. 6 |
Člen 5, odst. 7 |
Člen 3, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 3 |
— |
Člen 2, odst. 2 |
— |
||
Člen 4, odst. 1 |
Nov |
Nov |
Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena |
||
Člen 4, odst. 2 |
Člen 21, spremenjen |
Člen 18, prilagojen |
Člen 26, odst. 1, spremenjen |
||
Člen 5 |
Člen 33a, prilagojen |
Člen 28, spremenjen |
Člen 38a, prilagojen |
||
Člen 6 |
— |
Člen 15, odst. 2 |
— |
Spremenjen |
|
Člen 7, točki (a) in (b) |
— |
Člen 5, odst. 1, točka (a), prilagojena |
Člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena |
||
Člen 7, točka (c) |
Člen 6, odst. 1, točka (a), prilagojena |
— |
— |
||
Člen 8 |
Člena 2 in 6, odst. 1, točka (b), prilagojena |
— |
Člen 3, odst. 3 in člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena |
||
Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek |
— |
Člen 5, odst. 5 |
Člen 7, odst. 2 in 7 |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 9, odst. 2 |
— |
Člen 5, odst. 1, točka (b) |
— |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 3 |
Člen 6, odst. 4 |
Člen 5, odst. 6 |
Člen 7, odst. 3, drugi stavek |
||
Člen 9, odst. 4 |
Člen 6, odst. 5, prilagojen |
||||
Člen 9, odst. 5, točka (a) |
Člen 6, odst. 3, prilagojen |
— |
Člen 7, odst. 4, tretji pododstavek, prilagojen |
||
Člen 9, odst. 5, točka (b) |
— |
Člen 5, odst. 4 |
— |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 6 |
— |
Člen 5, odst. 2 |
— |
||
Člen 9, odst. 7 |
— |
Člen 5, odst. 3 |
Člen 7, odst. 6 |
||
Člen 9, odst. 8, točka (a) |
— |
— |
Člen 7, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 8, točka (b) |
— |
— |
Člen 7, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 9 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 10 |
Nov |
Člen 3, prilagojen |
Člen 4, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 11 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 12 |
Člen 4, točka (a) |
Člen 2, točka (a) |
Člen 1, točka (a) (iii) |
Spremenjen |
|
Člen 13 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 14 |
Člen 4, točka (b) |
Člen 2, odst. 1, točka (b) |
Člen 4, odst. 2 |
||
Člen 15, točka (a) |
Člen 5, točka (a), prilagojena |
Člen 4, točka (a), prilagojena |
Člen 5, točka (a), prilagojena |
||
Člen 15, točki (b) in (c) |
Člen 5, točki (b) in (c) |
Člen 4, točki (b) in (c) |
Člen 5, točki (b) in (c) |
||
Člen 16 |
— |
— |
Člen 1, točka (a) (iii) do (ix), prilagojena |
||
Člen 17 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 18 |
— |
— |
Člen 6 |
Spremenjen |
|
Člen 19 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 20 |
— |
— |
Člen 8 |
||
Člen 21 |
Člen 9 |
||||
Člen 22 |
— |
— |
Člen 10 |
||
Člen 23 |
Člen 10 |
Člen 8 |
Člen 14 |
Spremenjen |
|
Člen 24, odst. 1 do 4, prvi pododstavek |
Člen 19 |
Člen 16, odst. 1 |
Člen 24, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 24, odst. 4, drugi pododstavek |
— |
Člen 16, odst. 2, prilagojen |
Člen 24, odst. 2, prilagojen |
||
Člen 25, prvi odstavek |
Člen 20, prvi odstavek |
Člen 17, prvi odstavek |
Člen 25, prvi odstavek |
Spremenjen |
|
Člen 25, drugi odstavek |
Člen 20, drugi odstavek |
Člen 17, drugi odstavek |
Člen 25, drugi odstavek |
||
Člen 26 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 27, prvi odstavek |
Člen 23, odst. 1 |
— |
Člen 28, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 27, drugi in tretji odstavek |
Člen 23, odst. 2 |
— |
Člen 28, odst. 2 |
||
Člen 28, prvi odstavek |
Člen 7, odst. 1, prilagojen |
Člen 6, odst. 1, prilagojen |
Člen 11, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 28, drugi odstavek |
Člen 7, odst. 4 |
Člen 6, odst. 4 |
Člen 11, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 29 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 30, odst. 1, točka (a) |
Člen 7, odst. 2, točka (a) |
Člen 6, odst. 2 |
Člen 11, odst. 2, točka (a) |
||
Člen 30, odst. 1, točka (b) |
Člen 7, odst. 2, točka (c) |
Nov |
Člen 11, odst. 2, točka (b) |
||
Člen 30, odst. 1, točka (c) |
— |
Člen 11, odst. 2, točka (c) |
|||
Člen 1, odst. 1, točka (d) |
Člen 7, odst. 2, točka (b) |
— |
— |
||
Člen 30, odstavki 2, 3 in 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 31, točka (1), točka (a) |
Člen 7, odst. 3, točka (a) |
Člen 6, odst. 3, točka (a) |
Člen 11, odst. 3, točka (a) |
||
Člen 31, točka (1), točka (b) |
Člen 7, odst. 3, točka (b) |
Člen 6, odst. 3, točka (c) |
Člen 11, odst. 3, točka (b) |
||
Člen 31, točka (1), točka (c) |
Člen 7, odst. 3, točka (c) |
Člen 6, odst. 3, točka (d) |
Člen 11, odst. 3, točka (d) |
||
Člen 31, točka (2), točka (a) |
— |
Člen 6, odst. 3, točka (b) |
— |
||
Člen 31, točka (2), točka (b) |
— |
Člen 6, odst. 3, točka (e) |
— |
||
Člen 31, točka (2), točka (c) |
— |
Nov |
— |
||
Člen 31, točka (2), točka (d) |
— |
Nov |
— |
||
Člen 31, točka (3) |
— |
— |
Člen 11, odst. 3, točka (c) |
||
Člen 31, točka (4), točka (a) |
Člen 7, odst. 3, točka (d) |
— |
Člen 11, odst. 3, točka (e) |
||
Člen 31, točka (4), točka (b) |
Člen 7, odst. 3, točka (e) |
— |
Člen 11, odst. 3, točka (f) |
||
Člen 32 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 33 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 34, prvi in drugi odstavek |
Člen 9, prvi in drugi odstavek |
— |
— |
||
Člen 34, tretji odstavek |
Člen 9, tretji odstavek |
Spremenjen |
|||
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), prvi pododstavek |
— |
Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek |
— |
||
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), drugi pododstavek |
— |
Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek, prvi stavek |
— |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (b) |
— |
— |
Člen 15, odst. 1 |
||
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (c) |
Člen 11, odst. 1 |
— |
— |
||
Člen 35, odst. 1, drugi pododstavek |
— |
Člen 9, odst. 5, drugi pododstavek |
Člen 17, odst. 2, drugi pododstavek |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 1, tretji pododstavek |
Člen 11, odst. 7, drugi pododstavek |
— |
— |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 1, četrti, peti in šesti odstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 35, odst. 2 |
Člen 11, odst. 2 |
Člen 9, odst. 2 |
Člen 15, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 3 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 35, odst. 4, prvi pododstavek |
Člen 11, odst. 5, prvi stavek |
Člen 9, odst. 3, prvi stavek |
Člen 16, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 4, drugi in tretji pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 35, odst. 4, četrti pododstavek |
Člen 16, odst. 3 in 4 |
||||
Člen 35, odst. 4, peti pododstavek |
Člen 11, odst. 5, drugi stavek |
Člen 9, odst. 3, drugi stavek |
Člen 16, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 1 |
Člen 11, odst. 6, prvi pododstavek, prilagojen |
Člen 9, odst. 4, prvi stavek, prilagojen |
Člen 17, odst. 1, prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 36, odst. 2, prvi pododstavek |
Člen 11, odst. 7, prvi stavek |
Člen 9, odst. 5, prvi pododstavek |
Člen 17, odst. 2, prvi pododstavek |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 2, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 36, odst. 3 |
Člen 11, odst. 10 |
Člen 9, odst. 8 |
Člen 17, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 4 |
Člen 11, odst. 8 in 13 |
Člen 9, odst. 6 in 11 |
Člen 17, odst. 4 in 8 |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 5 |
Člen 11, odst. 11, prilagojen |
Člen 9, odst. 9, prilagojen |
Člen 17, odst. 6, prilagojen |
||
Člen 36, odst. 6 |
Člen 11, odst. 13, drugi stavek |
Člen 9, odst. 11, drugi stavek |
Člen 17, odst. 8, drugi stavek |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 7, prvi pododstavek |
Člen 11, odst. 12 |
Člen 9, odst. 10 |
Člen 17, odst. 7 |
||
Člen 36, odst. 7, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 37 |
Člen 17 |
Člen 13 |
Člen 21 |
Spremenjen |
|
Člen 38, odst. 1 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 38, odst. 2 |
Člen 12, odst. 2, prilagojen |
Člen 10, odst. 1, prilagojen |
Člen 18, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 38, odst. 3 |
Člen 13, odst. 1 in 3, prilagojena |
Člen 11, odst. 1 in 3, prilagojena |
Člen 19, odst. 1 in 3, prilagojena |
Spremenjen |
|
Člen 38, odst. 4 |
Člen 12, odst. 2 in člen 13, odst. 4, prilagojena |
Člen 10, odst. 1a in člen 11, odst. 3a, prilagojena |
Člen 18, odst. 2 in člen 19, odst. 4, prilagojena |
||
Člen 38, odst. 5 in 6 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 38, odst. 7 |
Člen 12, odst. 5 |
Člen 10, odst. 4 |
Člen 18, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 38, odst. 8 |
Člen 14, odst. 1 |
Člen 12, odst. 1 |
Člen 20, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 39 |
Člen 12, odst. 3 in 4, člen 13, odst. 6, in člen 14, odst. 2, prilagojen |
Člen 10, odst. 2 in 3, člen 11, odst. 5, in člen 12, odst. 2, prilagojen |
Člen 18, odst. 3 in 4, člen 19, odst. 6, in člen 20, odst. 2, prilagojen |
||
Člen 40 |
Člen 13, odst. 2 in člen 14, odst. 3 |
Člen 11, odst. 2 in člen 12, odst. 3 |
Člen 19, odst. 2 in člen 20, odst. 3 |
Spremenjen |
|
Člen 41, odst. 1 |
Člen 8, odst. 2, prvi stavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 2, prvi stavek, prilagojen |
Člen 12, odst. 2, prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 41, odst. 2 |
Člen 8, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen |
Člen 12, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen |
||
Člen 41, odst. 3 |
Člen 8, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen |
Člen 12, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen |
||
Člen 8, odst. 2, zadnji stavek |
Člen 7, odst. 2, zadnji stavek |
Člen 12, odst. 2, zadnji stavek |
Črtan |
||
Člen 42, odst. 1, 3 in 6 |
Člen 13, odst. 5 in člen 18, odst. 2 |
Člen 11, odst. 4 in člen 15, odst. 3 |
Člen 19, odst. 5 in člen 23, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 42, odst. 2, 4 in 5 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 43 |
Člen 8, odst. 3 |
Člen 7, odst. 3 |
Člen 12, odst. 3 |
Spremenjen |
|
Člen 44, odst. 1 |
Člen 18, odst. 1, prilagojen |
Člen 15, odst. 1, prilagojen |
Člen 23, odst. 1, prilagojen |
Spremenjen |
|
Člen 44, odst. 2 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 44, odst. 3 |
Člen 22 |
Člen 23, odst. 3 |
Člen 32, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 44, odst. 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 45, odst. 1 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 45, odst. 2, prvi pododstavek |
Člen 24, prvi odstavek, prilagojen |
Člen 20, odst. 1, prilagojen |
Člen 29, prvi odstavek, prilagojen |
||
Člen 45, odst. 2, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 45, odst. 3 |
Člen 24, drugi in tretji odstavek, prilagojen |
Člen 20, odst. 2 in 3, prilagojena |
Člen 29, drugi in tretji odstavek, prilagojen |
||
Člen 45, odst. 4 |
Člen 24, četrti odstavek |
Člen 20, odst. 4 |
Člen 29, četrti odstavek |
Spremenjen |
|
Člen 46, prvi odstavek |
Člen 25, prvi stavek, spremenjen |
Člen 21, odst. 1 in 2, prvi stavek, prilagojen |
Člen 30, odst. 1 in 3, prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 46, drugi odstavek |
— |
— |
Člen 30, odst. 2 |
||
Člen 47, odst. 1, točki (a) in (b) |
Člen 26, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni |
Člen 22, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni |
Člen 31, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni |
||
Člen 47, odst. 1, točka (c) |
Člen 26, odst. 1, točka (c) |
Člen 22, odst. 1, točka (c) |
Člen 31, odst. 1, točka (c) |
Spremenjen |
|
Člen 47, odst. 2 in 3 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 47, odst. 4 in 5 |
Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena |
Člen 22, odst. 2 in 3, prilagojena |
Člen 31, odst. 2 in 3, prilagojena |
Spremenjen |
|
Člen 48, odst. 1 in 2, točki (a) do (e) in (g) do (j) |
Člen 27, odst. 1, prilagojen |
Člen 23, odst. 1, prilagojen |
Člen 32, odst. 2, prilagojen |
||
Člen 48, odst. 2, točka (f) |
— |
— |
Nov |
||
Člen 48, odst. 3 in 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 48, odst. 5 |
Nov |
Nov |
Člen 32, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 48, odst. 6 |
Člen 27, odst. 2 |
Člen 23, odst. 2 |
Člen 32, odst. 3 |
||
Člen 49 |
Nov |
Nov |
Člen 33 |
Spremenjen |
|
Člen 50 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 51 |
Člen 28 |
Člen 24 |
Člen 34 |
||
Člen 52 |
Člen 29 |
Člen 25 |
Člen 35 |
Spremenjen |
|
Člen 53, odst. 1 |
Člen 30, odst. 1, prilagojen |
Člen 26, odst. 1, prilagojen |
Člen 36, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 53, odst. 2 |
Člen 30, odst. 2 |
Člen 26, odst. 2 |
Člen 36, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 30, odst. 3 |
— |
— |
Črtan |
||
Člen 54 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 55 |
Člen 30, odst. 4, prvi in drugi pododstavek |
Člen 27, prvi in drugi odstavek |
Člen 37, prvi in drugi odstavek |
Spremenjen |
|
— |
Člen 30, odst. 4, tretji pododstavek |
Člen 27, tretji odstavek |
Člen 37, tretji odstavek |
Črtan |
|
— |
Člen 30, odst. 4, četrti pododstavek |
— |
— |
Črtan |
|
— |
Člen 31 |
— |
— |
Črtan |
|
— |
Člen 32 |
— |
— |
Črtan |
|
Člen 56 |
Člen 3, odst. 1, prilagojen |
||||
Člen 57 |
— |
Nov |
|||
Člen 58 |
Člen 11, odst. 3, odst. 6 do 11 in odst. 13 |
Spremenjen |
|||
Člen 59 |
Člen 15 |
— |
— |
||
Člen 60 |
Člen 3, odst. 2 |
— |
— |
||
Člen 61 |
Nov |
— |
— |
||
Člen 62 |
Člen 3, odst. 3 |
||||
Člen 63 |
Člen 3, odst. 4 |
Spremenjen |
|||
Člen 64 |
Člen 11, odst. 4, odst. 6, prvi pododstavek, odst. 7, prvi pododstavek, in odst. 9 |
— |
— |
Spremenjen |
|
Člen 65 |
Člen 16 |
||||
Člen 66 |
— |
— |
Člen 13, odst. 3 in 4 |
||
Člen 67, odst. 1 |
— |
— |
Člen 13, odst. 1, prvi pododstavek, in odst. 2, prvi pododstavek |
||
Člen 67, odst. 2 |
Člen 13, odst. 1, alinee 1 do 3, in odst. 2, alinee 1 do 3 |
Spremenjen |
|||
Člen 68 |
— |
— |
Nov |
||
Člen 69, odst. 1 |
— |
— |
Člen 15, odst. 3 |
||
Člen 69, odst. 2, prvi pododstavek |
— |
— |
Člen 16, odst. 1 in odst. 2, druga alinea |
Spremenjen |
|
Člen 69, odst. 2, drugi pododstavek, in odst. 3 |
— |
— |
Nov |
||
Člen 70 |
— |
— |
Člen 17, odst. 1, odst. 2, prvi in tretji pododstavek, odst. 3 do 6 in odst. 8 |
Spremenjen |
|
Člen 71 |
— |
— |
Nov |
||
Člen 72 |
— |
— |
Člen 13, odst. 5 |
||
Člen 73 |
— |
— |
Člen 13, odst. 6, prvi pododstavek |
||
Člen 74 |
— |
— |
Člen 13, odst. 6, drugi pododstavek |
Spremenjen |
|
Člen 33 |
Člen 30 |
Člen 38 |
Črtan |
||
Člen 75 |
Člen 34, odst. 1, prilagojen |
Člen 31, odst. 1, prilagojen |
Člen 39, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 76 |
Člen 34, odst. 2 |
Člen 31, odst. 2 |
Člen 39, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 39, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek |
Črtan |
||||
Člen 77, odst. 1 |
— |
Člen 32, odst. 1 |
Člen 40, odst. 1 |
||
Člen 77, odst. 2 |
Člen 35, odst. 3 |
Člen 32, odst. 2 |
Člen 40, odst. 3 |
Spremenjen |
|
— |
— |
Člen 40, odst. 2 |
Črtan |
||
Člen 77, odst. 3 |
— |
Člen 32, odst. 3 |
Člen 40, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 78, odst. 1 in 2 |
Nov |
||||
Člen 78, odst. 3 in 4 |
Člen 6, odst. 2, točka (a) |
Člen 5, odst. 1, točka (d) |
Člen 7, odst. 1, točka (c) |
Spremenjen |
|
Člen 79, točka (a) |
Člen 6, odst. 1, točka (b), prilagojena |
Člen 5, odst. 1, točka (c), drugi pododstavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 1, točka (b), drugi pododstavek, prilagojen |
||
Člen 79, točka (b) |
Člen 35, odst. 2 |
— |
Člen 16, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 79, točka (c) |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 79, točka (d) |
Člen 35, odst. 1, prilagojen |
— |
— |
||
Člen 79, točka (e) |
Člen 29, odst. 3, prilagojen |
— |
|||
Člen 79, točka (f) |
Člen 35, odst. 2, prilagojen |
— |
— |
Nov |
|
Člen 79, točka (g) |
— |
— |
— |
||
Člen 79, točki (h) in (i) |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 80 |
|||||
Člen 81 |
|||||
Člen 82 |
|||||
Člen 83 |
|||||
Člen 84 |
|||||
Priloga I |
Priloga II |
Spremenjeni |
|||
Prilogi II A in II B |
— |
— |
Prilogi IA in IB |
Spremenjeni |
|
Priloga III |
Priloga I |
— |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga IV |
— |
Priloga I |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga V |
— |
Priloga II |
— |
Spremenjeni |
|
Priloga VI |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga II |
Spremenjene |
|
Priloge VII A, B, C in D |
Priloge IV, V in VI |
Priloga IV |
Prilogi III in IV |
Spremenjene |
|
Priloga VIII |
— |
— |
— |
Nova |
|
Priloga IX |
Prilagojena |
||||
Priloga IX A |
— |
Člen 21, odst. 2 |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga IX B |
— |
— |
Člen 30, odst. 3 |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga IX C |
Člen 25, prilagojen |
— |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga X |
Nova |
||||
Priloga XI |
Nova |
||||
Priloga XII |
Nova |
( 1 ) UL C 29 E, 30.1.2001, str. 11 in UL C 203 E, 27.8.2002, str. 210.
( 2 ) UL C 193, 10.7.2001, str. 7.
( 3 ) UL C 144, 16.5.2001, str. 23.
( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2003 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 176), Skupno stališče Sveta z dne 20. marca 2003 (UL C 147 E, 24.6.2003, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.
( 5 ) UL L 209, 24.7.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).
( 6 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.
( 7 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 54. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.
( 8 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.
( 9 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
( 10 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 84. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).
( 11 ) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.
( 12 ) UL L 340, 16.12.2002, str. 1.
( 13 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
( 14 ) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
( 15 ) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).
( 16 ) Direktiva sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega izobraževanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, 14.2.1976, str. 40). Direktiva, kakor je spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).
( 17 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 761/2001 z dne 19. marca 2001, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).
( 18 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 19 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.
( 20 ) UL L 351, 29.12.1998, str. 1.
( 21 ) UL C 358, 31.12.1998, str. 2
( 22 ) UL L 316, 27.11.1995, str. 48.
( 23 ) UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).
( 24 ) UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).
( 25 ) UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 77/63/ES (UL L 13, 15.1.1977, str. 15).
( 26 ) UL L 395, 30.12.1989, str. 33. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/50/ES.
( 27 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura NACE.
( 28 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.
( 29 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.
( 30 ) V tej direktivi „centralni vladni organi“ pomenijo organe, navedene v tej prilogi, in v primeru popravkov ali sprememb na državni ravni njihove naslednike.
( 31 ) V tej direktivi se uporablja samo besedilo iz Priloge 1, točka 3, Sporazuma.
( 32 ) Za namene člena 46 „register poklicev in trgovski register“ pomenita registre iz Priloge in, v primeru sprememb na nacionalni ravni, registre, ki se uporabljajo namesto njih.
( 33 ) „Prilagojen“ pomeni, da je bilo besedilo spremenjeno, besedilo razveljavljenih direktiv pa je bilo ohranjeno. Spremembe pomena določbe razveljavljenih direktiv so označene z izrazom „spremenjen“. Če se sprememba nanaša na določbe treh razveljavljenih direktiv, je izraz naveden v zadnjem stolpcu. Če pa se sprememba nanaša samo na eno ali dve od teh direktiv, je izraz „spremenjen“ naveden v stolpcu za zadevno direktivo.