2004L0017 — SL — 01.01.2012 — 011.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	DIREKTIVA 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1874/2004 z dne 28. oktobra 2004	L 326	17	29.10.2004
►M2	DIREKTIVA KOMISIJE 2005/51/ES Besedilo velja za EGP z dne 7. septembra 2005	L 257	127	1.10.2005
M3	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2083/2005 z dne 19. decembra 2005	L 333	28	20.12.2005
M4	DIREKTIVA SVETA 2006/97/ES z dne 20. novembra 2006	L 363	107	20.12.2006
M5	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1422/2007 z dne 4. decembra 2007	L 317	34	5.12.2007
►M6	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007	L 74	1	15.3.2008
►M7	ODLOČBA KOMISIJE z dne 9. decembra 2008	L 349	1	24.12.2008
►M8	UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009	L 188	14	18.7.2009
►M9	DIREKTIVA 2009/81/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 13. julija 2009	L 216	76	20.8.2009
M10	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1177/2009 z dne 30. novembra 2009	L 314	64	1.12.2009
►M11	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011	L 319	43	2.12.2011

---

▼B

DIREKTIVA 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. marca 2004

o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

KAZALO
NASLOV I	Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje
Poglavje I	Osnovni pogoji
Člen 1	Opredelitev pojmov
Poglavje II	Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva
Oddelek 1	Subjekti
Člen 2	Naročniki
Oddelek 2	Dejavnosti
Člen 3	Plin, toplota in električna energija
Člen 4	Voda
Člen 5	Prevozne storitve
Člen 6	Poštne storitve
Člen 7	Iskanje ali črpanje nafte ali plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča
Člen 8	Seznam naročnikov
Člen 9	Naročila, ki zajemajo več dejavnosti
Poglavje III	Splošne določbe
Člen 10	Načela za oddajo naročil
NASLOV II	Pravila javnega naročanja
Poglavje I	Splošne določbe
Člen 11	Gospodarski subjekti
Člen 12	Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije
Člen 13	Zaupnost
Člen 14	Okvirni sporazumi
Člen 15	Dinamični nakupovalni sistemi
Poglavje II	Pragovi in določbe o izključitvi
Oddelek 1	Pragovi
Člen 16	Pragovi za oddajo naročil
Člen 17	Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nakupovalnih sistemov
Oddelek 2	Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev
Pododdelek 1
Člen 18	Koncesije za gradnje in storitve
Pododdelek 2	Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil
Člen 19	Javna naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam
Člen 20	Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi
Člen 21	Naročila, ki so zaupna ali zahtevajo posebne varnostne ukrepe
Člen 22	Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili
Člen 22a	Naročila na področju obrambe in varnosti
Člen 23	Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja
Pododdelek 3	Izjeme, ki veljajo za vse naročnike, vendar samo v zvezi z javnimi naročili storitev
Člen 24	Naročila določenih storitev, ki so izključene iz področja uporabe te direktive
Člen 25	Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice
Pododdelek 4	Izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike
Člen 26	Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije
Pododdelek 5	Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci
Člen 27	Naročila, za katera velja posebna ureditev
Člen 28	Pridržana naročila
Člen 29	Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih sklenejo skupne nabavne službe
Člen 30	Postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci
Poglavje III	Pravila za javna naročila storitev
Člen 31	Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII A
Člen 32	Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII B
Člen 33	Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama iz Priloge XVII A in storitve s seznama v Prilogi XVII B
Poglavje IV	Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo
Člen 34	Tehnične specifikacije
Člen 35	Sporočanje tehničnih specifikacij
Člen 36	Variante
Člen 37	Podizvajalci
Člen 38	Pogoji za izvedbo naročil
Člen 39	Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o varstvu pri delu in delovnih pogojih
Poglavje V	Postopki
Člen 40	Uporaba odprtega in omejenega postopka ter postopka s pogajanji
Poglavje VI	Pravila o objavi in preglednosti
Oddelek 1	Objava obvestil
Člen 41	Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti
Člen 42	Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa
Člen 43	Obvestila o oddaji naročila
Člen 44	Oblika in način objave obvestil
Oddelek 2	Roki
Člen 45	Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb
Člen 46	Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije
Člen 47	Povabila za oddajo ponudbe ali za pogajanja
Oddelek 3	Sporočila in informacije
Člen 48	Pravila, ki se uporabljajo za sporočila
Člen 49	Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov
Člen 50	Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil
Poglavje VII	Vodenje postopka
Člen 51	Splošne določbe
Oddelek 1	Sistem in merila za ugotavljanje usposobljenosti
Člen 52	Vzajemno priznavanje v zvezi z upravnimi, tehničnimi ali finančnimi pogoji ter potrdili, preskusi in dokazi
Člen 53	Sistemi ugotavljanja usposobljenosti
Člen 54	Merila za ugotavljanje usposobljenosti
Oddelek 2	Oddaja naročila
Člen 55	Merila za oddajo naročila
Člen 56	Uporaba elektronskih dražb
Člen 57	Neobičajno nizke ponudbe
Oddelek 3	Ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, in odnosi s temi državami
Člen 58	Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav
Člen 59	Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili storitev
NASLOV III	Pravila za natečaje
Člen 60	Splošne določbe
Člen 61	Pragovi
Člen 62	Izključitev natečajev
Člen 63	Pravila o oglaševanju in preglednosti
Člen 64	Načini sporočanja
Člen 65	Pravila za organizacijo natečajev, izbira udeležencev in žirija
Člen 66	Odločitve žirije
NASLOV IV	Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe
Člen 67	Statistične obveznosti
Člen 68	Postopek v odboru
Člen 69	Revizija pragov
Člen 70	Spremembe
Člen 71	Izvajanje direktive
Člen 72	Mehanizmi za spremljanje
Člen 73	Razveljavitve
Člen 74	Začetek veljavnosti
Člen 75	Naslovniki
Priloga I	Naročniki v transportnem sektorju ali sektorju distribucije plina ali toplote
Priloga II	Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije
Priloga III	Naročniki v sektorju pridobivanja, transporta ali distribucije pitne vode
Priloga IV	Naročniki s področja železniškega prometa
Priloga V	Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa
Priloga VI	Naročniki v sektorju poštnih storitev
Priloga VII	Naročniki v sektorjih iskanja in črpanja nafte ali plina
Priloga VIII	Naročniki v sektorju iskanja in izkopavanja premoga in drugih trdnih goriv
Priloga IX	Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih zmogljivosti
Priloga X	Naročniki s področja letališke infrastrukture
Priloga XI	Seznam zakonodaje Skupnosti iz člena 30(3)
Priloga XII	Seznam dejavnosti iz člena 1(2), (b)
Priloga XIII	Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnih naročilih A. Odprti postopki B. Omejeni postopki C. Postopki s pogajanji D. Poenostavljeno obvestilo o naročilu pri dinamičnem nakupovalnem sistemu
Priloga XIV	Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti
Priloga XV A	Informacije, ki jih je treba navesti v periodičnem informativnem obvestilu
Priloga XV B	Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca, kadar se obvestilo ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa
Priloga XVI	Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila
Priloga XVII A	Storitve v smislu člena 31
Priloga XVII B	Storitve v smislu člena 32
Priloga XVIII	Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o projektnem natečaju
Priloga XIX	Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o rezultatih projektnega natečaja
Priloga XX	Značilnosti objave
Priloga XXI	Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij
Priloga XXII	Zbirna tabela rokov iz člena 45
Priloga XXIII	Določbe mednarodnega delovnega prava v smislu člena 59(4)
Priloga XXIV	Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih
Priloga XXV	Roki za prenos in izvajanje
Priloga XXVI	Korelacijska tabela

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA IN NATEČAJE

POGLAVJE I

Osnovni pogoji

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.  Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz tega člena.

2.  

3.  

4.  „Okvirni sporazum“ je sporazum med enim ali več naročniki iz člena 2(2) in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen, in kjer je to primerno, glede predvidenih količin.

5.  „Dinamični nakupovalni sistem“ je povsem elektronski postopek za običajne nakupe, katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnika, je omejenega trajanja in je med celotnim obdobjem veljavnosti odprt za gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje merila za izbor in je predložil okvirno ponudbo, skladno s specifikacijo.

6.  „Elektronska dražba“ je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko napravo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol, in/ali novih vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb po začetni celotni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Zato nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb.

7.  Izrazi „izvajalec gradenj“, „dobavitelj blaga“ in „ponudnik storitev“ pomenijo fizično ali pravno osebo ali naročnika v smislu člena 2(2)(a) ali (b) ali skupino takih oseb in/ali subjektov, ki na trgu ponujajo izvedbo gradnje in/ali gradenj, dobavo proizvodov ali opravljanje storitev.

Izraz „gospodarski subjekt“ enakovredno zajema izvajalca gradenj, dobavitelja blaga in ponudnika storitev. Uporablja se le zaradi enostavnosti.

„Ponudnik“ je gospodarski subjekt, ki odda ponudbo, „kandidat“ pa pomeni osebo, ki je zaprosila za povabilo, da bi sodelovala v omejenem postopku ali v postopku s pogajanji.

8.  „Skupna nabavna služba“ je naročnik v smislu člena 2(1)(a) ali naročnik v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES, ki:

9.  „Odprti in omejeni postopki ter postopki s pogajanji“ pomenijo postopke oddajanja javnih naročil, ki jih izvaja naročnik, pri čemer:

10.  „Natečaji“ pomenijo tiste postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi predvsem na področjih prostorskega načrtovanja, arhitekture, inženiringa ali obdelave podatkov načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija in za katerega je bil razpisan nagradni natečaj ali natečaj brez podelitve nagrad.

11.  „Pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko podatke, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi.

12.  „Elektronska sredstva“ pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalnim stiskanjem) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.

13.  „Enotni besednjak javnih naročil (CPV)“, pomeni referenčno nomenklaturo za javna naročila, sprejeto z Uredbo (ES) št. 2195/2002 z dne 5. novembra 2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) ( 26 ), in ki zagotavlja enakovrednost z drugimi obstoječimi nomenklaturami.

V primeru različnih razlag področja uporabe te direktive zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in NACE s seznama v Prilogi XII ali med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi XVII, se v prvem primeru uporablja nomenklatura NACE in v drugem pa CPC.

POGLAVJE II

Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva

Oddelek 1

Subjekti

Člen 2

Naročniki

1.  Za namene te direktive:

(a)

„naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava in združenja, ki jih sestavljajo en ali več teh organov ali en ali več teh oseb javnega prava; „oseba javnega prava“ pomeni vsako osebo: — ki je ustanovljena samo zato, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa in nima industrijske ali tržne narave, — ki je pravna oseba, in — jo pretežno financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali je njeno vodstvo pod nadzorom teh organov ali pa ima upravni, vodstveni ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(b)

„javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, na katero imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje. Šteje se, da imajo naročniki prevladujoč vpliv, če ti naročniki v zvezi z določenim podjetjem neposredno ali posredno: — imajo večinski delež vpisanega kapitala podjetja, ali — nadzorujejo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, ali — lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

2.  Ta direktiva se uporablja za naročnike:

3.  V tej direktivi „posebne ali izključne pravice“ pomenijo pravice, ki jih z določbo zakona, predpisa ali upravnega akta dodeli pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev opravljanja dejavnosti, opredeljenih v členih 3 do 7 na enega ali več subjektov in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti.

Oddelek 2

Dejavnosti

Člen 3

Plin, toplota in električna energija

1.  Glede plina in toplote se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

2.  Če naročniki, ki niso javni organi, s plinom ali toploto oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar:

3.  Glede električne energije se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

4.  Če naročniki, ki niso javni organi, z električno energijo oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 3, kadar:

Člen 4

Voda

1.  Ta direktiva se uporablja za naslednje dejavnosti:

2.  Ta direktiva se uporablja tudi za javna naročila ali natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od dejavnosti iz odstavka 1 in ki:

3.  Če naročniki, ki niso javni organi, s pitno vodo oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar:

Člen 5

Prevozne storitve

1.  Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železnice, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov, avtobusov ali žičnic.

Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za subjekte, ki opravljajo javni avtobusni prevoz in so bile izključene iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS v skladu s členom 2(4) navedene direktive.

Člen 6

Poštne storitve

1.  Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz člena 2(c), drugih storitev, razen poštnih storitev.

2.  V tej direktivi in brez poseganja v Direktivo 97/67/ES:

(a)

„poštna pošiljka“ : pomeni enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede na težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;

(b)

„poštne storitve“ : pomenijo storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo: — „pridržane poštne storitve“: poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi člena 7 Direktive 97/67/ES, — „druge poštne storitve“: poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi člena 7 Direktive 97/67/ES; in

(c)

„druge storitve, razen poštnih storitev“ : storitve na naslednjih področjih: — storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju, kot so „storitve vložišča“), — storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte), — storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki (a), kot je direktna pošta brez naslova, — finančne storitve, kakor so opredeljene v kategoriji 6 Priloge XVII A in v členu 24(c), predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje, — filatelistične storitve, in — logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi nepoštnimi funkcijami), če take storitve opravlja subjekt, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu točke (b), prva ali druga alinea, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinei niso izpolnjeni pogoji iz člena 30(1).

Člen 7

Iskanje ali črpanje nafte ali plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za:

Člen 8

Seznam naročnikov

Okvirni seznam naročnikov v smislu te direktive je v Prilogah I do X. Države članice Komisijo redno uradno obveščajo o spremembah svojih seznamov.

Člen 9

Naročila, ki zajemajo več dejavnosti

1.  Za naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjeno.

Vendar se odločitev o oddaji enega naročila ali več ločenih naročil se sme sprejeti z namenom izključitve takega naročila iz področja uporabe te direktive ali, kjer je to primerno, Direktive 2004/18/ES.

2.  Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta direktiva in za drugo navedena Direktiva 2004/18/ES in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu z navedeno Direktivo 2004/18/ES.

3.  Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta direktiva in za drugo ne velja niti ta direktiva niti navedena Direktiva 2004/18/ES in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s to direktivo.

POGLAVJE III

Splošne določbe

Člen 10

Načela za oddajo naročil

Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enakopravno in brez diskriminacije ter poslujejo pregledno.

NASLOV II

PRAVILA JAVNEGA NAROČANJA

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 11

Gospodarski subjekti

1.  Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, lahko opravljajo ustrezne storitve, se ne smejo zavrniti samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

2.  Ponudbo lahko predloži ali se prijavi kot kandidat tudi skupina gospodarskih subjektov. Naročnik od take skupine ne sme zahtevati, da zaradi predložitve ponudbe ali prijave za sodelovanje prevzame kako posebno pravno obliko, vendar pa se od izbrane skupine lahko to zahteva, potem ko ji je bilo naročilo oddano, če je takšna sprememba potrebna za uspešno izvedbo naročila.

Člen 12

Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Za namene oddaje javnega naročila s strani naročnikov uporabljajo države članice v svojih odnosih enako ugodne pogoje, kot so tisti, ki jih odobrijo tretjim državam pri izvajanju Sporazuma. Da bi to dosegle, se države članice glede ukrepov, ki so jih sprejele na podlagi Sporazuma, med seboj posvetujejo v Posvetovalnem odboru za javna naročila.

Člen 13

Zaupnost

1.  Naročniki lahko v zvezi s pošiljanjem tehničnih specifikacij zainteresiranim gospodarskim subjektom ter glede usposobljenosti in izbire gospodarskih subjektov in glede oddaje javnih naročil postavijo zahteve, da zaščitijo zaupno naravo informacij, ki jih dajejo na voljo.

2.  Brez vpliva na določbe te direktive, zlasti na določbe glede obveznosti v zvezi z oglaševanjem oddanih naročil in z informacijami za kandidate in ponudnike iz členov 43 in 49, ter v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za naročnika, naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne; take informacije so predvsem tehnične ali poslovne skrivnosti in zaupni vidiki ponudb.

Člen 14

Okvirni sporazumi

1.  Naročniki lahko okvirni sporazum obravnavajo kot javno naročilo v smislu člena 1(2) in ga oddajo v skladu s to direktivo.

2.  Če so naročniki oddali okvirni sporazum v skladu s to direktivo, lahko takrat, ko javna naročila oddajajo na podlagi tega okvirnega sporazuma, uporabijo člen 40(3)(i).

3.  Če naročniki okvirnega sporazuma niso oddali v skladu s to direktivo, ne smejo uporabiti člena 40(3)(i).

4.  Naročniki ne smejo zlorabljati okvirnih sporazumov zato, da bi ovirali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

Člen 15

Dinamični nakupovalni sistemi

1.  Države članice lahko predpišejo možnost, da naročniki uporabljajo dinamične nakupovalne sisteme.

2.  Pri vzpostavitvi dinamičnega nakupovalnega sistema naročniki upoštevajo pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki se sklenejo v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in predložijo okvirno ponudbo v skladu s specifikacijo ter vse dodatne dokumente, se vključijo v sistem; okvirne ponudbe se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne s specifikacijo. Zaradi vzpostavitve tega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročniki uporabljajo izključno elektronska sredstva v skladu s členom 48(2) do (5).

3.  Za namene vzpostavitve dinamičnega nakupovalnega sistema naročniki:

4.  Naročniki med celotnim trajanjem dinamičnega nakupovalnega sistema dajo gospodarskim subjektom možnost, da oddajo okvirno ponudbo in imajo dostop v sistem pod pogoji iz odstavka 2. Ocenjevanje zaključijo najpozneje 15 dni od datuma predložitve okvirne ponudbe. To ocenjevalno obdobje pa lahko podaljšajo, če se v tem času ne objavi razpis za zbiranje ponudb.

Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika iz prvega pododstavka o njegovi vključitvi v dinamični nakupovalni sistem ali o zavrnitvi okvirne ponudbe.

5.  Za vsako posamezno naročilo je potreben javni razpis. Naročniki pred javnim razpisom objavijo poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo okvirno ponudbo v skladu z odstavkom 4 v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročniki ne smejo nadaljevati z razpisnim postopkom, dokler ne ocenijo vseh okvirnih ponudb, predloženih do navedenega roka.

6.  Naročniki povabijo vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki naj bi se oddalo v okviru tega sistema. V ta namen določijo rok za oddajo ponudb.

Naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o naročilu za vzpostavitev dinamičnega nakupovalnega sistema. Ta merila se lahko po potrebi natančneje opredelijo v povabilu iz prvega pododstavka.

7.  Dinamični nakupovalni sistem ne sme trajati več kot štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih.

Naročniki ne smejo uporabljati tega sistema z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence.

Gospodarskim subjektom ali strankam se uporaba sistema ne sme zaračunavati.

POGLAVJE II

Pragovi in določbe o izključitvi

Oddelek 1

Pragovi

Člen 16

Pragovi za oddajo naročil

Razen če naročila niso izključena zaradi razlogov iz členov 19 do 26 ali v skladu s členom 30 v zvezi z opravljanjem določene dejavnosti, se ta direktiva uporablja za naročila z ocenjeno vrednostjo brez davka na dodano vrednost (DDV), ki ni manjša od:

Člen 17

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nakupovalnih sistemov

1.  Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil naročnik. V tem izračunu se upošteva ocenjeni skupni znesek, vključno z opcijami in podaljševanjem pogodbe.

Če naročnik predvidi nagrade ali plačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

2.  Naročniki se tej direktivi ne smejo izogibati tako, da bi delili javna naročila gradenj ali določene količine blaga in/ali storitev na več manjših ali da bi uporabljali posebne metode izračunavanja vrednosti javnih naročil.

3.  Za okvirne sporazume in dinamične nakupovalne sisteme je ocenjena vrednost, ki jo je treba upoštevati, najvišja ocenjena vrednost brez DDV vseh naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nakupovalnega sistema.

4.  Naročniki za namene člena 16 v ocenjeno vrednost javnega naročila gradnje vključijo vrednost same gradnje in blaga ali storitev, potrebnih za izvedbo gradnje, ki jih dajo na voljo izvajalcu gradnje.

5.  Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega javnega naročila gradnje, se ne sme dodati vrednosti tega javnega naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi te direktive za naročilo tega blaga ali teh storitev.

6.  

7.  V primeru niza javnih naročil blaga ali storitev v določenem obdobju ali javnih naročil, ki jih je treba obnoviti, se ocenjena vrednost naročila izračuna:

8.  Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.

9.  Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti naročila pri javnih naročilih blaga na zakup, najem ali nakup na kredit, je:

10.  Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev:

11.  Podlaga za izračunavanje vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroški:

Oddelek 2

Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

PODODDELEK 1

Člen 18

Koncesije za gradnje in storitve

Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti.

PODODDELEK 2

Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil

Člen 19

Javna naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

1.  Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, če naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali najemom predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik.

2.  Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih imajo za izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 20

Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi

1.  Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti, ki niso opisane v členih 3 do 7, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Skupnosti.

2.  Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o dejavnostih, ki jih imajo v skladu z odstavkom 1 za izjeme. Komisija lahko sezname dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 21

Naročila, ki so zaupna ali zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih države članice označijo kot zaupna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države članice.

Člen 22

Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih urejajo različna postopkovna pravila in so oddana:

▼M9

Člen 22a

Naročila na področju obrambe in varnosti

Ta direktiva se ne uporablja niti za naročila, za katera se uporablja Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti ( 27 ), niti za naročila, za katera se navedena direktiva ne uporablja na podlagi členov 8, 12 in 13 Direktive.

▼B

Člen 23

Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja

1.  V tem členu „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami sedme Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 44(2)(g) Pogodbe ( 28 ) ( 29 ), ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta direktiva, vsako podjetje, na katero ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv v smislu člena 2(1)(b) te direktive ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje.

2.  Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki:

3.  Odstavek 2 se uporablja:

Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz točk (a), (b) in (c) verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.

Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.

4.  Ta direktiva se ne uporablja za naročila, ki jih odda:

5.  Naročniki Komisiji na njeno zahtevo uradno pošljejo naslednje podatke glede uporabe odstavkov 2, 3 in 4:

PODODDELEK 3

Izjeme, ki veljajo za vse naročnike, vendar samo v zvezi z javnimi naročili storitev

Člen 24

Naročila določenih storitev, ki so izključene iz področja uporabe te direktive

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

Člen 25

Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, oddana subjektu, ki je sam naročnik v smislu člena 2(1)(a), ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.

PODODDELEK 4

Izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike

Člen 26

Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije

Ta direktiva se ne uporablja:

PODODDELEK 5

Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci

Člen 27

Naročila, za katera velja posebna ureditev

Brez vpliva na člen 30 Kraljevina Nizozemska, Združeno kraljestvo, Republika Avstrija in Zvezna republika Nemčija na podlagi pogojev za dovoljenje ali drugih ustreznih ukrepov zagotovijo, da vsak subjekt, ki posluje v sektorjih iz Odločb 93/676/EGS, 97/367/EGS, 2002/205/ES in 2004/73/ES:

Člen 28

Pridržana naročila

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za podjetja za zaposlovanje invalidov ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov za zaposlovanje invalidov, če je večina zadevnih zaposlenih invalidov, ki zaradi narave ali resnosti invalidnost ne morejo še naprej opravljati svojega poklica pod običajnimi pogoji.

Obvestilo o javnem naročilu mora vsebovati sklic na ta člen.

Člen 29

Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih sklenejo skupne nabavne službe

1.  Države članice lahko predpišejo, da lahko naročniki kupijo gradnje, blago in/ali storitve od skupne nabavne službe ali prek nje.

2.  Šteje se, da naročniki, ki v primerih iz člena 1(8) kupijo gradnje, blago in/ali storitve od skupne nabavne službe ali prek nje, izpolnjujejo zahteve te direktive, če skupna nabavna služba izpolnjuje zahteve te direktive ali, kjer je to ustrezno, Direktive 2004/18/ES.

Člen 30

Postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci

1.  Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.

2.  Za namene odstavka 1 se odločitev ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci sprejme na podlagi meril, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz Pogodbe, kot so lastnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, cene in dejanska ali potencialna prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali storitev.

3.  Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja določbe zakonodaje Skupnosti iz Priloge XI.

Če ni mogoče predpostavljati prostega dostopa do danega trga na podlagi prvega pododstavka, je treba dokazati, da je dostop do zadevnega trga pravno in dejansko prost.

4.  Če država članica meni, da je v skladu z odstavkoma 2 in 3 za dano dejavnost treba uporabljati odstavek 1, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporočil vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1, kadar je to ustrezno skupaj z mnenjem, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost.

Ta direktiva se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, če Komisija:

Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega pododstavka odstavka 3 in če neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost, ugotovi, da se uporablja odstavek 1, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, ta direktiva ne uporablja več, če Komisija z odločbo, ki jo sprejme v skladu z odstavkom 6 in v predpisanem roku, ne ugotovi, da se odstavek 1 ne uporablja.

5.  Kadar zakonodaja zadevne države članice tako določa, lahko naročniki zaprosijo Komisijo, da sprejme odločbo o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost v skladu z odstavkom 6. V takem primeru Komisija o tem takoj obvesti zadevno državo članico.

Ta država članica ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 obvesti Komisijo o vseh pomembnih dejstvih in zlasti o vseh določbah zakonov in drugih predpisov ali sporazuma o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 1, kjer je to ustrezno, skupaj z mnenjem, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost.

Komisija lahko tudi začne postopek za sprejetje odločbe o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost na svojo pobudo. V takem primeru Komisija o tem takoj obvesti zadevno državo članico.

Če na koncu obdobja iz odstavka 6 Komisija ne sprejme odločbe o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost, se šteje, da se odstavek 1 lahko uporablja.

6.  Za sprejetje odločbe po tem členu v skladu s postopkom iz člena 68(2) ima Komisija na voljo rok treh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila ali zahteve. To obdobje pa se lahko v upravičenih primerih podaljša enkrat za največ tri mesece, zlasti če so podatki iz uradnega obvestila ali prošnje ali spremnih dokumentov nepopolni ali nenatančni ali ob bistvenih spremembah sporočenih dejstev. To podaljšanje je omejeno na en mesec, če neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost, v primerih iz tretjega pododstavka odstavka 4 ugotovi, da se uporablja odstavek 1.

Če za dejavnost v dani državi članici že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v isti državi članice pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje.

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 4, 5 in 6 v skladu s postopkom iz člena 68(2).

Ta pravila vključujejo najmanj:

POGLAVJE III

Pravila za javna naročila storitev

Člen 31

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII A

Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII A, se oddajo v skladu s členi 34 do 59.

Člen 32

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII B

Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII B, se oddajo samo v skladu s členoma 34 in 43.

Člen 33

Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama iz Priloge XVII A in storitve s seznama v Prilogi XVII B

Javna naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII A in Prilogi XVII B, se oddajo v skladu s členi 34 do 59, če je vrednost storitev s seznama v Prilogi XVII A večja od vrednosti storitev s seznama v Prilogi XVII B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu s členoma 34 in 43.

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 34

Tehnične specifikacije

1.  Tehnične specifikacije, kot so opredeljene v točki 1 Priloge XXI, se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot so obvestilo o javnem naročilu, razpisna dokumentacija ali dodatna dokumentacija. Kadar koli je to mogoče, je treba te tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo merila za dostop za invalidne osebe ali merila za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom.

2.  Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.

3.  Brez vpliva na pravno zavezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Skupnosti, se tehnične specifikacije oblikujejo:

4.  Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi ali storitve, ki so ponujeni, niso skladni s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

5.  Če naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3, da določi izvedbene ali funkcionalne zahteve, ne sme zavrniti ponudbe za proizvode, storitve ali gradnje, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na izvedbo ali funkcionalne zahteve, ki jih je ta določil.

Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da proizvod, storitev ali gradnja, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

6.  Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njihove dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:

Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

7.  „Priznani organi“ so v smislu tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in inšpekcijski organi, ki izpolnjujejo veljavne evropske standarde.

Naročniki sprejmejo potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.

8.  Če tega ne opravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na določen postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“.

Člen 35

Sporočanje tehničnih specifikacij

1.  Naročniki dajo gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navajajo v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo upoštevati v javnih naročilih in so vključene v periodična informativna obvestila v smislu člena 41(1).

2.  Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.

Člen 36

Variante

1.  Če je merilo oddaje javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki upoštevajo variante, ki jih predložijo ponudniki in ustrezajo minimalnim zahtevanim specifikacijam naročnikov.

Naročniki morajo v razpisni dokumentaciji navesti ali dovoljujejo variante in če jih, minimalne specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev.

2.  V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili predložitev variantnih predlogov v skladu z odstavkom 1, ne smejo zavrniti variante samo z utemeljitvijo, da bi, če bi bila izbrana, pomenila bolj javno naročilo storitev kot blaga ali bolj javno naročilo blaga kot storitev.

Člen 37

Podizvajalci

Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva, ali pa to od njega zahteva država članica, da ponudnik v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce. Ta navedba ne sme vplivati na vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Člen 38

Pogoji za izvedbo naročil

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali v specifikacijah. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na družbene in okoljske vidike.

Člen 39

Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o varstvu pri delu in delovnih pogojih

1.  Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede, ali pa to od njega zahteva država članica, organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja, določbah o varstvu pri delu in delovnih pogojih, veljavnih v državi članici, regiji ali na območju, kjer se bodo storitve opravljale in ki veljajo za izvedeno gradnjo ali opravljene storitve na kraju samem med izvajanjem javnega naročila.

2.  Naročnik, ki predloži informacije iz odstavka 1, mora od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila zahtevati, da navedejo, da so pri sestavljanju ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o zaščiti zaposlovanja in delovnih pogojih, ki veljajo v kraju, kjer se bodo opravljale storitve.

Prvi pododstavek ne vpliva na uporabo člena 57.

POGLAVJE V

Postopki

Člen 40

Uporaba odprtega in omejenega postopka ter postopka s pogajanji

1.  Pri oddaji javnih naročil blaga, gradenj ali storitev naročniki uporabljajo postopke, ki so prilagojeni za namene te direktive.

2.  Naročniki lahko izberejo katerega koli izmed postopkov, opisanih v členu 1(9)(a), (b) ali (c), pod pogojem, da ob upoštevanju odstavka 3 opravijo javni razpis v skladu s členom 42.

3.  Naročniki lahko uporabijo postopek oddaje javnega naročila brez predhodnega javnega razpisa v naslednjih primerih:

POGLAVJE VI

Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1

Objava obvestil

Člen 41

Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti

1.  Naročniki vsaj enkrat letno v obliki predhodnega informativnega obvestila iz Priloge XV A, ki ga objavi Komisija, ali sami v „profilu kupca“, kot je opisan v točki 2(b) Priloge XX, javnost obvestijo:

Obvestila iz pododstavkov (a) in (b) se pošljejo Komisiji ali objavijo v profilu kupca čim prej po začetku proračunskega leta.

Obvestilo iz pododstavka (c) se pošlje Komisiji ali objavi v profilu kupca čim prej po odločbi o odobritvi načrtov v zvezi z naročilom gradenj, ki jih naročniki nameravajo oddati, ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo skleniti.

Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o profilu kupca, po elektronski poti pošljejo Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil iz točke 3 Priloge XX.

Objava obvestil iz pododstavkov (a), (b) in (c) je obvezna samo, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za prejem ponudb iz člena 45(4).

Ta odstavek se ne uporablja za postopke brez predhodnega javnega razpisa.

2.  Naročniki lahko zlasti objavljajo ali poskrbijo, da Komisija objavi periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnja periodična informativna obvestila, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.

3.  Če se naročnik odloči za uporabo sistema ugotavljanja usposobljenosti v skladu s členom 53, o sistemu ugotavljanja usposobljenosti sestavi obvestilo v skladu s Prilogo XIV, v katerem naveden namen sistema ugotavljanja usposobljenosti in pogoje za dostop do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če sistem traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

Člen 42

Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa

1.  Pri javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev se javni razpis lahko opravi:

2.  V primeru dinamičnega nakupovalnega sistema, se javni razpis objavi z obvestilom o naročilu iz odstavka 1(c), javni razpisi za naročila na podlagi takih sistemov pa se objavijo s poenostavljenim obvestilom o naročilu iz Priloge XIII D.

3.  Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:

Člen 43

Obvestila o oddaji naročila

1.  Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali sklenili okvirni sporazum, v dveh mesecih od oddaje naročila ali sklenitve okvirnega sporazuma pošljejo obvestilo o oddaji naročila iz Priloge XVI pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2).

Če se naročilo odda na podlagi okvirnega sporazuma v smislu člena 14(2), naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako naročilo na podlagi tega sporazuma.

Naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila na podlagi dinamičnega nakupovalnega sistema v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila. Taka obvestila pa lahko pošiljajo tudi skupaj za vsako četrtletje. V tem primeru pošljejo vsa zbrana obvestila v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.

2.  Podatki, dani v skladu s Prilogo XVI in namenjeni za objavo, se objavijo v skladu s Prilogo XX. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike v zvezi s številom prejetih ponudb, podatki o gospodarskih subjektih in cenah, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te podatke.

3.  Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku brez javnega razpisa v skladu s členom 40(3)(b), lahko podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Prilogo XVI o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis „storitve na področju raziskav in razvoja“.

Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku brez javnega razpisa v skladu s členom 40(3)(b), lahko na podlagi poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Prilogo XVI o vrsti in količini opravljenih storitev.

Vendar pa morajo naročniki zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem razpisu, objavljeno v skladu s členom 42(1).

Če naročniki uporabljajo sistem ugotavljanja usposobljenosti, morajo v takih primerih zagotoviti, da so vse informacije vsaj tako podrobne kot tiste, ki jih vsebuje kategorija iz seznama usposobljenih ponudnikov storitev, sestavljenega v skladu s členom 53(7).

4.  V primeru javnega naročila storitev s seznama v Prilogi VII B naročniki v obvestilu navedejo, ali soglašajo z njegovo objavo.

5.  Podatki, dani v skladu s Prilogo XVI in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu s Prilogo XX za statistične namene.

Člen 44

Oblika in način objave obvestil

1.  Obvestila vsebujejo informacije iz Prilog XIII, XIV, XV A, XV B in XVI ter, če je to primerno, vse druge podatke, za katero naročnik meni, da so koristni, v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 68(2).

2.  Obvestila, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, se pošljejo bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, ali na drug način.

Obvestila iz členov 41, 42 in 43 se objavijo v skladu s tehničnimi značilnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge XX.

3.  Obvestila, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz točke 3 Priloge XX, se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju.

Obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, se objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju. V izjemnih primerih pa se obvestila o javnem naročilu iz člena 42(1)(c) objavijo v petih dneh, če tako zahteva naročnik in pod pogojem, da je bilo obvestilo poslano po telefaksu.

4.  Obvestila o javnem naročilu se objavijo v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

Stroške, ki jih ima Komisija z objavo teh obvestil, krije Skupnost.

5.  Obvestila in njihova vsebina ne smejo biti objavljeni na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji.

Obvestila, ki se objavijo na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, ali ki niso objavljene v profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 41(1), navede pa se datum odpošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave v profilu kupca.

Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti v profilu kupca, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja.

6.  Naročniki zagotovijo, da razpolagajo s dokazilom o datumih odpošiljanja obvestil.

7.  Komisija izda naročniku potrdilo o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo predstavlja dokazilo o objavi.

8.  Naročniki lahko v skladu z odstavki 1 do 7 objavijo obvestila o javnih naročilih, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive.

Oddelek 2

Roki

Člen 45

Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb

1.  Naročniki pri določanju rokov za prijave za sodelovanje ali sprejemanje ponudb upoštevajo zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, kar pa ne vpliva na minimalne roke, določene v tem členu.

2.  V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 52 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu.

3.  V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji s predhodno objavo veljajo naslednja izhodišča:

4.  Če je naročnik objavil periodično informativno obvestilo iz člena 41(1) v skladu s Prilogo XX, minimalni rok za sprejemanje ponudb v odprtem postopku praviloma ne sme biti krajši od 36 dni in v nobenem primeru manj kakor 22 dni od datuma, ko je bilo obvestilo poslano.

Skrajšani roki so dovoljeni pod pogojem, da periodično informativno obvestilo poleg informacij, ki se zahtevajo v Prilogi XV A, del I, vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v Prilogi XV A, del II, če so te informacije na voljo ob objavi obvestila in če je obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu iz člena 42(1)(c).

5.  Če se obvestila sestavljajo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, se roki za sprejemanje prijav za sodelovanje v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji ter sprejemanje ponudb v odprtih postopkih lahko skrajšajo za sedem dni.

6.  Razen v primeru rokov, ki se določijo z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), se lahko roki za sprejemanje ponudb v odprtih in omejenih postopkih ter postopkih s pogajanji skrajšajo še za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in poln neposreden dostop do razpisne dokumentacije in kakršne koli dodatne dokumentacije od datuma objave obvestila, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa v skladu s Prilogo XX. V obvestilu mora biti naveden internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

7.  Pri odprtih postopkih skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bil rok za sprejemanje ponudb manj kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu.

Če obvestilo o naročilu ni poslano s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi, skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bil rok za sprejemanje ponudb v odprtih postopkih manj kakor 22 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu.

8.  Skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bili roki za sprejemanje prijav za sodelovanje na podlagi obvestila, objavljenega v skladu s členom 42(1)(c), ali na podlagi povabila naročnika v skladu s členom 47(5), manj kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu ali povabila.

V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 5 v nobenem primeru, razen v primeru rokov, določenih z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), ne sme povzročiti, da bi bili roki za sprejemanje ponudb manj kakor 10 dni od datuma povabila za oddajo ponudbe.

9.  Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija in dodatna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne pošljejo v rokih iz členov 46 in 47 ali če se ponudbe lahko sestavijo šele po obisku lokacije ali po pregledu razpisne dokumentacije na kraju samem, se roki za sprejemanje ponudb ustrezno podaljšajo, razen v primeru roka, določenega z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), tako da se lahko zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

10.  Zbirna tabela rokov iz tega člena je v Prilogi XXII.

Člen 46

Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije

1.  V odprtih postopkih, kadar naročniki ne ponudijo neomejenega in polnega neposrednega dostopa z elektronskimi sredstvi do specifikacij in vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 45(6), se specifikacije in dodatni dokumenti pošljejo gospodarskim subjektom v šestih dneh od prejema prijave za sodelovanje, pod pogojem, da je prijava predložena pravočasno pred skrajnim rokom za oddajo ponudb.

2.  Če se dodatne informacije v zvezi s specifikacijami pravočasno zahtevajo, jih naročniki ali pristojne službe zagotovijo najpozneje šest dni pred skrajnim rokom za sprejemanje ponudb.

Člen 47

Povabila za oddajo ponudbe ali za pogajanja

1.  V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji naročniki hkrati in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate, da predložijo svoje ponudbe ali na začetek pogajanj. Povabilo kandidatom vsebuje:

2.  Če ima drug subjekt in ne naročnik, ki je zadolžen za postopek oddaje naročil, specifikacije in/ali katere koli dodatne dokumente, se v povabilu navedejo naslov, na katerem je mogoče zahtevati te specifikacije in dodatne dokumente, ter, če je to primerno, skrajni rok, do katerega se ti dokumenti lahko zahtevajo, znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev teh dokumentov, in plačilni postopki. Pristojna služba pošlje to dokumentacijo gospodarskemu subjektu takoj po prejemu zahtevka.

3.  Naročnik ali pristojna služba pošlje dodatne informacije v zvezi s specifikacijami ali dodatne dokumente najmanj šest dni pred skrajnim rokom za sprejemanje ponudb, če se zahtevajo pravočasno.

4.  Poleg tega mora povabilo vsebovati vsaj naslednje podatke:

5.  Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, morajo naročniki nato povabiti vse kandidate, da potrdijo svoj interes za sodelovanje, na podlagi natančnih obvestil o zadevnem javnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.

Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

Oddelek 3

Sporočila in informacije

Člen 48

Pravila, ki se uporabljajo za sporočila

1.  Vsa sporočila in informacije iz tega naslova se lahko pošiljajo po pošti, telefaksu, z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavkoma 4 in 5, po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali ob uporabi kombinacije teh sredstev, ki jo zahteva naročnik.

2.  Izbrana sredstva sporočanja morajo praviloma biti javno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka oddaje ponudb.

3.  Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se izvedejo tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo oddajo.

4.  Orodja, ki se uporabljajo za sporočanje z elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminacijske, splošno dostopne in interoperabilne z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni uporabi.

5.  Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

6.  Naslednja pravila se uporabljajo za pošiljanje prijav za sodelovanje:

Člen 49

Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

1.  Naročniki čim prej obvestijo gospodarske subjekte o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nakupovalni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne izvajajo dinamičnega nakupovalnega sistema; naročniki te informacije dajo v pisni obliki, če se to od njih zahteva.

2.  Na zahtevo zainteresirane stranke naročnik čim prej obvesti:

Rok za obveščanje v nobenem primeru ni daljši kakor 15 dni od prejema pisnega zahtevka.

Vendar pa se naročniki lahko odločijo, da nekaterih podatkov o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nakupovalni sistem iz odstavka 1 ne objavijo, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, ali bi škodovala zakonitim poslovnim interesom določenega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, vključno interesom gospodarskega subjekta, kateremu je bilo naročilo oddano, ali bi lahko ovirala pošteno konkurenco med njimi.

3.  Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, obvestijo ponudnike o svoji odločitvi glede usposobljenosti v šestih mesecih.

Če bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.

4.  Ponudniki, katerih usposobljenost je zavrnjena, so obveščeni o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na merilih za usposobljenost iz odstavka 53(2).

5.  Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, lahko usposobljenost gospodarskega subjekta prekličejo samo iz razlogov na podlagi meril za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 53(2). O nameri, da se bo usposobljenost preklicala, je treba gospodarskega subjekta v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, na katerega naj bi se usposobljenost preklicala, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.

Člen 50

Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil

1.  Naročniki o vsakem javnem naročilu hranijo ustrezne podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičujejo odločitve, ki so jih sprejeli v zvezi z:

Naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročil, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi.

2.  Te podatke je treba hraniti najmanj štiri leta od dneva oddaje javnega naročila, tako da naročnik v tem obdobju lahko Komisiji zagotovi potrebne podatke, če ta tako zahteva.

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Člen 51

Splošne določbe

1.  Pri izbiranju udeležencev v postopkih za oddajo naročil:

2.  Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti in za izbiro udeležencev v postopkih za oddajo določenega javnega naročila, ki je predmet javnega razpisa, naročniki:

3.  Naročniki potrdijo, da so ponudbe, ki so jih predložili izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za ponudbe in oddajo naročilo na podlagi meril, določenih v členih 55 in 57.

Oddelek 1

Ugotavljanje usposobljenosti in kakovosti

Člen 52

Vzajemno priznavanje v zvezi z upravnimi, tehničnimi ali finančnimi pogoji ter potrdili, preskusi in dokazi

1.  Pri izbiranju udeležencev v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede usposobljenosti ali dopolnjevanju meril in pravil, naročniki ne smejo:

2.  Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo skladnost gospodarskega subjekta z določenimi standardi za zagotavljanje kakovosti, se sklicujejo na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrdijo pa jih organi v skladu s serijo evropskih standardov v zvezi s potrjevanjem.

Naročniki sprejmejo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.

3.  Za javna naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primeri naročnik lahko zaradi preverjanja tehnične usposobljenosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov ravnanja z okoljem, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo skladnost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za ravnanje z okoljem, se sklicujejo na Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde za ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrdili pa so jih organi v skladu z zakonodajo Skupnosti ali ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi s potrjevanjem.

Naročniki sprejmejo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za ravnanje z okoljem.

Člen 53

Sistemi ugotavljanja usposobljenosti

1.  Naročniki, ki tako želijo, lahko vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti gospodarskih subjektov.

Gospodarski subjekti, ki vzpostavijo ali vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje usposobljenosti.

2.  Sistem iz odstavka 1 lahko obsega različne stopnje ugotavljanja usposobljenosti.

Sistem naročnik vodi na podlagi objektivnih meril in pravil za ugotavljanje usposobljenosti, ki jih določi.

Če ta merila in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporabljajo določbe člena 34. Merila in pravila se po potrebi lahko dopolnijo.

3.  Merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 lahko vključujejo merila za izključitev iz člena 45 Direktive 2004/18/ES pod pogoji iz navedene direktive.

Če je naročnik naročnik v smislu člena 2(1)(a) ta merila in pravila vključujejo merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004(18/ES.

4.  Če merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

5.  Če merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 vključujejo zahteve glede tehnične in/ali poklicne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

6.  Merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 se gospodarskim subjektom dajo na voljo na zahtevo. Dopolnjena merila in pravila se pošljejo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja usposobljenosti nekaterih tretjih oseb ali organov izpolnjuje njegove zahteve, imena teh tretjih oseb ali organov sporoči zainteresiranim gospodarskim subjektom.

7.  O usposobljenih gospodarskih subjektih se vodi pisna evidenca, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto javnega naročila, za katero usposobljenost velja.

8.  Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja usposobljenosti naročniki zlasti upoštevajo določbe člena 41(3) o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, člena 49(3), (4) in (5) o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje usposobljenosti, člena 51(2) o izbiri udeležencev pri javnem razpisu z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti ter določb člena 52 o vzajemnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, potrdil, preskusov in dokazov.

9.  Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, se ponudniki v omejenem postopku ali udeleženci v postopku s pogajanji izberejo izmed usposobljenih kandidatov, v skladu s takšnim sistemom.

Člen 54

Merila za ugotavljanje usposobljenosti

1.  Naročniki, ki določajo merila za izbor v odprtem postopku, ta merila pripravijo po objektivnih pravilih in merilih, ki so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

2.  Naročniki, ki izbirajo kandidate za omejeni postopek ali postopek s pogajanji, kandidate izberejo po objektivnih pravilih in merilih, ki jih določijo in so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

3.  V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji lahko merila temeljijo na objektivni potrebi naročnika, da zmanjša število kandidatov na raven, ki je upravičena glede na potrebo po ravnovesju med posebnimi značilnostmi postopka oddaje javnega naročila in finančnimi sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa je treba pri številu izbranih kandidatov upoštevati, da je treba zagotoviti ustrezno konkurenco.

4.  Merila iz odstavkov 1 in 2 lahko vključujejo merila za izključitev iz člena 45 Direktive 2004/18/ES pod pogoji iz navedene direktive.

Če je naročnik naročnik v smislu člena 2(1)(a) ta merila in pravila iz odstavkov 1 in 2 tega člena vključujejo merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004/18/ES.

5.  Če merila iz odstavkov 1 in 2 vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave teh subjektov, da mu bodo dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

6.  Če merila iz odstavkov 1 in 2 vključujejo zahteve glede tehnične in/ali poklicne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da mu bodo dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

Oddelek 2

Oddaja naročila

Člen 55

Merila za oddajo naročila

1.  Brez vpliva na nacionalne zakone in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki javna naročila oddajajo na podlagi naslednjih meril:

2.  Brez vpliva na določbe iz tretjega pododstavka naročnik v primeru iz odstavka 1(a) navede relativno težo vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Ta teža se lahko poda z določitvijo razpona s primernim maksimalnim obsegom.

Če po mnenju naročnika teže meril ni mogoče določiti iz dokazljivih razlogov, naročnik merila navede v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Relativna teža ali vrstni red se določi, kjer je to primerno, v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu za potrditev interesa iz člena 47(5), v povabilu za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj in v specifikacijah.

Člen 56

Uporaba elektronskih dražb

1.  Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.

2.  Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji po predhodnem javnem razpisu lahko naročniki določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti specifikacije naročila.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po začetku javnega razpisa a naročila, ki naj bi se oddala na podlagi dinamičnega nakupovalnega sistema iz člena 15.

Elektronska dražba temelji:

3.  Naročniki, ki se odločijo za elektronsko dražbo, to navedejo v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa.

Specifikacije vsebujejo med drugim naslednje podatke:

4.  Pred začetkom postopka elektronske dražbe naročniki opravijo začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za oddajo naročila glede na težo, ki je določena za vsakega od njih.

Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, so istočasno povabljeni z elektronskimi sredstvi, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi s posamezno povezavo na elektronsko opremo, ki se uporablja, ter navaja datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražbe se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.

5.  Če naj bi se naročilo oddalo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda rezultat ocenjevanja zadevne ponudbe, opravljeno v skladu s ponderiranjem iz prvega pododstavka člena 55(2).

Povabilo navaja tudi matematično formulo, ki se uporablja pri elektronski dražbi za določitev avtomatične razvrstitve na podlagi predložitve novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula vključuje ponderiranje vseh meril, predvidenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega naročila, ali specifikacijah; vendar se za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variante, se za vsako varianto določi ločena formula.

6.  Naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe brez odlašanja sporočijo vsem ponudnikom zadostne informacije, da lahko kadar koli preverijo svojo relativno razvrstitev. Sporočiti morajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v specifikacijah. Lahko tudi kadar koli objavijo število udeležencev v določeni fazi dražbe. V nobenem primeru pa ne smejo razkriti imen ponudnikov med katero koli fazo elektronske dražbe.

7.  Naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:

Če se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s pododstavkom (c), lahko tudi v kombinaciji s postopkom iz pododstavka (b), je v povabilu k sodelovanju na dražbi navedeno trajanje vsake faze dražbe.

8.  Po zaključku elektronske dražbe naročniki oddajo naročilo v skladu s členom 55 na podlagi izidov elektronske dražbe.

9.  Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali jo uporabljati na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je predstavljen v objavljenem obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, in v specifikacijah.

Člen 57

Neobičajno nizke ponudbe

1.  Če se za dano javno naročilo pojavljajo neobičajno nizke ponudbe za blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden take ponudbe zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev sestavnih delov ponudbe, za katere meni, da so merodajni.

Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:

2.  Naročnik preveri te elemente s posvetovanji s ponudnikom, pri čemer upošteva predložena dokazila.

3.  Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo samo na tej podlagi šele po posvetovanju s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, o tem obvesti Komisijo.

Oddelek 3

Ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, in odnosi s temi državami

Člen 58

Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav

1.  Ta člen se uporablja za ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, s katerimi Skupnost ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Skupnosti na trge teh tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.

2.  Vse ponudbe za oddajo javnega naročila blaga se lahko zavrnejo, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 31 ), presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo. Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.

3.  Če sta ob upoštevanju drugega pododstavka dve ponudbi ali več enakovredni glede na merila za oddajo, opredeljena v členu 55, je treba dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti v skladu z odstavkom 2. Cene teh ponudb je za namene tega člena treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3 %.

Vendar se eni ponudbi ne sme dati prednosti pred drugo v skladu s prvim pododstavkom, če bi naročnik z njenim sprejetjem moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.

4.  Za namene tega člena se tiste tretje države, na katere so se z Odločba Sveta v skladu z odstavkom 1 razširile ugodnosti določb te direktive, ne upoštevajo pri določanju deleža iz odstavka 2 glede proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav.

5.  Komisija predloži Svetu letno poročilo o napredku v dvostranskih ali večstranskih pogajanjih glede dostopa podjetij iz Skupnosti na trge tretjih držav na področjih, ki so vključena v to direktivo, o rezultatih, ki so jih ta pogajanja morda prinesla, in tudi o dejanskem izvajanju vseh sklenjenih sporazumov, in sicer prvič v drugi polovici prvega leta, ki sledi letu začetka veljavnosti te direktive.

Svet, ki o predlogu Komisije odloča s kvalificirano večino, lahko spremeni določbe tega člena ob upoštevanju teh sprememb.

Člen 59

Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev

1.  Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo njihova podjetja ob pridobivanju javnih naročil storitev v tretjih državah.

2.  Komisija poroča Svetu pred 31. decembrom 2005 in nato v rednih presledkih o odpiranju trga javnih naročil storitev v tretjih državah in o napredku pri pogajanjih s temi državami glede tega vprašanja, zlasti v okviru WTO.

3.  Komisija si tako, da se obrne na zadevno tretjo državo, prizadeva odpraviti kakršno koli stanje, ko na podlagi poročil iz odstavka 2 ali drugih informacij ugotovi, da tretja država v zvezi z oddajanjem javnih naročil storitev:

4.  Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo in o njih poročajo njihova podjetja in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XXIII, ko so ta podjetja poskušala pridobiti javna naročila v tretjih državah.

5.  V okoliščinah iz odstavkov 3 in 4 lahko Komisija kadar koli predlaga, naj Svet odloči, da se začasno ustavi ali omeji oddajanje javnih naročil storitev:

Svet o tem čimprej odloča s kvalificirano večino.

Komisija lahko predlaga te ukrepe na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

6.  Ta člen ne vpliva na obveznosti Skupnosti do tretjih držav, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o javnih naročilih, zlasti v okviru WTO.

NASLOV III

PRAVILA ZA NATEČAJE

Člen 60

Splošne določbe

1.  Pravila za organizacijo natečajev morajo biti v skladu z odstavkom 2 tega člena, s členom 61 in členi 63 do 66 in jih je treba sporočiti tistim, ki se zanimajo za sodelovanje na natečaju.

2.  Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:

Člen 61

Pragovi

1.  Ta naslov se uporablja za natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev, katerih ocenjena vrednostjo brez DDV je enaka ali večja od ►M11  400 000 EUR ◄ . V tem odstavku „prag“ pomeni ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.

2.  Ta člen se uporablja za vse natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem večji od ►M11  400 000 EUR ◄ .

Za namene tega odstavka se „prag“ nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po členu 40(3), če naročnik v obvestilu o naročilu ne izključi take oddaje.

Člen 62

Izključitev natečajev

Ta naslov se ne uporablja za:

Člen 63

Pravila o oglaševanju in preglednosti

1.  Naročniki, ki želijo izvesti natečaj, objavijo javni razpis z obvestilom o natečaju. Naročniki, ki so izvedli natečaj, objavijo rezultate v obliki obvestila. Javni razpis vsebuje informacije iz Priloge XVIII, obvestilo o rezultatih natečaja pa vsebuje informacije iz Priloge XIX v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela po postopku iz člena 68(2).

Obvestilo o rezultatih natečaja se pošlje Komisiji v dveh mesecih po izvedbi natečaja in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2). Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike v zvezi s številom prejetih projektov ali načrtov, podatki o gospodarskih subjektih in cenami, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te podatke.

2.  Člen 44(2) do (8) se uporablja tudi za vsa obvestila v zvezi z natečaji.

Člen 64

Načini sporočanja

1.  Člen 48(1), (2) in (4) se uporablja tudi za vsa sporočila v zvezi z natečaji.

2.  Sporočanje, izmenjava in shranjevanje informacij se izvedejo tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vseh informacij, ki jih sporočijo udeleženci natečaja, in da lahko žirija pregleda načrte in projekte šele po izteku roka za njihovo predložitev.

3.  Za naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov se uporabljajo naslednja pravila:

Člen 65

Pravila za organizacijo natečajev, izbira udeležencev in žirija

1.  Pri organiziranju natečajev naročniki uporabljajo postopke, ki so prilagojeni določbam te direktive.

2.  Če je število udeležencev na natečaju omejeno, naročniki določijo jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora število kandidatov, ki so povabljeni k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev dejanske konkurence.

3.  Žirijo sestavljajo le fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahtevajo določena strokovna znanja, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja.

Člen 66

Odločitve žirije

1.  Žirija je pri svojih odločitvah in mnenjih samostojna.

2.  Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno, izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.

3.  Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4.  Anonimnost je treba spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5.  Po potrebi so kandidati povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku za pojasnitev katerih koli vidikov projektov.

6.  Sestaviti je treba izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV IV

STATISTIČNE OBVEZNOSTI, IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 67

Statistične obveznosti

1.  Država članica mora v skladu z načini, ki bodo predpisani po postopku, predvidenem v členu 68(2), zagotoviti, da Komisija vsako leto prejme statistično poročilo, razdeljeno po državah članicah in posameznih kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo priloge I do X, o skupni vrednosti javnih naročil, oddanih pod pragovi, opredeljenimi v členu 16, ki bi vključeni v to direktivo, če ne bi bili določeni pragovi.

2.  V zvezi s kategorijami dejavnosti, na katere se nanašajo Priloge II, III, V, IX in X, države članice zagotovijo, da Komisija prejme statistično poročilo o oddanih naročilih najkasneje do 31. oktobra 2004 za preteklo leto in do 31. oktobra vsako leto po tem v skladu z ureditvijo, ki se določi po postopku iz člena 68(2). Statistično poročilo vsebuje vse informacije, potrebne za preverjanje pravilne uporabe Sporazuma.

Informacije, ki se zahtevajo po prvem pododstavku, ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Priloge XVII A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Priloge XVII A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Priloge XVII B.

3.  Ureditev iz odstavkov 1 in 2 se določi tako, da zagotavlja, da:

▼M8

Člen 68

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS ( 32 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so štiri, dva oziroma šest tednov.

5.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 69

Revizija pragov

1.   ►M8  Komisija preveri pragove iz člena 16 na vsaki dve leti od 30. aprila 2004 dalje in jih v skladu z drugim pododstavkom po potrebi revidira. Ta ukrepa, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmeta v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 68(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 68(5). ◄

Izračun vrednosti teh pragov temelji na povprečni dnevni vrednosti eura, izraženi s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako revidiranih pragov se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da bi zagotovili upoštevanje veljavnih pragov iz Sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja (SDR).

2.   ►M8  Hkrati z revizijo iz odstavka 1 Komisija prilagodi pragove iz člena 61 (natečaji) z revidiranimi pragovi, ki se uporabljajo za naročila storitev. Ta ukrepa, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmeta v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 68(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 68(5). ◄

Višino pragov, določenih v skladu z odstavkom 1, v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, je treba praviloma revidirati vsako drugo leto od 1. januarja 2004. Izračunavanje teh vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja.

3.  Revidirane pragove iz odstavka 1, njihove vrednosti v nacionalnih valutah in prilagojene pragove iz odstavka 2 objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra po njihovi reviziji.

▼M8

Člen 70

Spremembe

1.  Komisija lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 68(2) spremeni:

2.  Komisija lahko spremeni naslednje dele:

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 68(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 68(5).

▼B

Člen 71

Izvajanje direktive

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice lahko uporabijo možnost dodatnega obdobja do 35 mesecev po izteku roka iz prvega pododstavka za uporabo določb, potrebnih za uskladitev s členom 6 te direktive.

Države članice se pri sprejemanju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Določbe člena 30 se uporabljajo od 30. aprila 2004.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga obravnava ta direktiva.

Člen 72

Mehanizmi za spremljanje

Države članice zagotovijo izvajanje te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi v skladu z Direktivo Sveta 92/13/EGS z dne 21. decembra 1989 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju ( 33 ).

Za ta namen lahko med drugim določijo ali ustanovijo neodvisni organ.

Člen 73

Razveljavitve

Razveljavi se Direktiva 93/38/EGS, kar ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti držav članic glede skrajnih rokov za prenos v nacionalno zakonodajo, navedenih v Prilogi XXV.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XXVI.

Člen 74

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 75

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M7

---

PRILOGA I

Naročniki v transportnem sektorju ali sektorju distribucije plina ali toplote

Belgija

Bolgarija

Subjekti, ki imajo licenco za proizvodnjo ali transport toplote v skladu s členom 39(1) Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр.107/09.12.2003):

Subjekti, ki imajo licenco za transport, distribucijo, javno dostavo ali oskrbo s plinom, ki jo zagotovi končni dobavitelj, v skladu s členom 39(1) Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр.107/09.12.2003):

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki opravljajo storitve v sektorjih plina in toplote, kakor so opredeljeni v oddelku 4 odstavka 1 črkah a), b) zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Lokalni organi, organi javnega prava ali združenja organov javnega prava ali državna podjetja, ki oskrbujejo z energijo druga podjetja, upravljajo omrežje za oskrbo z energijo ali razpolagajo z omrežjem za oskrbo z energijo na podlagi lastništva v skladu s členom 3(18) Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz) z dne 24. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 9. decembra 2006.

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Energetske družbe v smislu ustawa z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne, ki med drugim vključujejo:

Portugalska

Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin v skladu z:

Romunija

Slovenija

Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), in subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo toploto v skladu z odloki občin:

Slovaška

Finska

Javni ali drugi subjekti, ki upravljajo sistem plinskega prenosnega omrežja in ki transportirajo ali distribuirajo plin na podlagi licence v skladu s poglavjem 3(1) ali poglavjem 6(1) maakaasumarkkinalaki//naturgasmarknadslagen (508/2000), in občinski subjekti ali javna podjetja, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo toploto ali zagotavljajo toploto za omrežja.

Švedska

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA II

Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije

Belgija

Bolgarija

Subjekti, ki imajo licenco za proizvodnjo, transport, distribucijo, javno dostavo ali oskrbo z električno energijo s strani končnega dobavitelja v skladu s členom 39(1) Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр.107/09.12.2003):

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve v sektorju električne energije, kakor so opredeljeni črki c) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Lokalni organi, organi javnega prava ali združenja organov javnega prava ali državna podjetja, ki oskrbujejo z energijo druga podjetja, upravljajo omrežje za oskrbo z energijo ali razpolagajo z omrežjem za oskrbo z energijo na podlagi lastništva v skladu s členom 3(18) Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz) z dne 24. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 9. decembra 2006.

Estonija

Irska

Grčija

„Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού Α.Ε.“, ustanovljen v skladu z zakonom 1468/1950 περί ιδρύσεως της ΔΕΗ in ki deluje v skladu z zakonom št. 2773/1999 in predsedniško odredbo št. 333/1999.

Španija

Francija

Italija

Ciper

Druge osebe, subjekti ali podjetja, ki izvajajo dejavnost iz člena 3 Direktive 2004/17/ES in poslujejo na podlagi licence, dodeljene v skladu s členom 34 περί Ρύθμισης της αγοράς Ηλεκτρισμού Νόμου του 2003 {Ν. 122(Ι)/2003}.

Latvija

VAS „Latvenergo“ in druga podjetja, ki proizvajajo, prenašajo in distribuirajo električno energijo ter nakupujejo v skladu z zakonom „Par iepirkumu sabiedrisko pakalpojumu sniedzēju vajadzībām“

Litva

Luksemburg

Madžarska

Subjekti, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo električno energijo v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2007. évi LXXXVI. törvény a villamos energiáról.

Malta

Korporazzjoni Enemalta (Enemalta Corporation)

Nizozemska

Subjekti, ki distribuirajo električno energijo na podlagi licence (vergunning), ki so jo podelili pokrajinski organi v skladu z Provinciewet. Na primer:

Avstrija

Subjekti, ki upravljajo prenosna ali distribucijska omrežja v skladu z Elektrizitätswirtschafts- und Organisationsgesetz, BGBl. I št. 143/1998, kakor je bil spremenjen, ali v skladu z Elektrizitätswirtschafts(wesen)gesetze devetih Länder.

Poljska

Energetske družbe v smislu ustawa z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne, ki med drugim vključujejo :

Portugalska

(1)   Proizvodnja električne energije

Subjekti, ki proizvajajo električno energijo v skladu z:

(2)   Transport električne energije:

Subjekti, ki transportirajo električno energijo v skladu z:

(3)   Distribucija električne energije

Romunija

Slovenija

Subjekti, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo električno energijo v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99)

Slovaška

Subjekti, ki na podlagi dovoljenja zagotavljajo proizvodnjo, transport prek sistema prenosnega omrežja, distribucijo in javno oskrbo z električno energijo prek distribucijskega omrežja v skladu z zakonom št. 656/2004 zb.

Na primer:

Finska

Občinski subjekti in javna podjetja za proizvodnjo električne energije in subjekti, zadolženi za vzdrževanje električnih prenosnih ali distribucijskih omrežij in za transport električne energije ali za elektroenergetski sistem na podlagi licence v skladu s členom 4 ali 16 sähkömarkkinalaki/elmarknadslagen (386/1995) in v skladu z laki vesi- ja energiahuollon, liikenteen ja postipalvelujen alalla toimivien yksiköiden hankinnoista (349/2007)/lag om upphandling inom sektorerna vatten, energi, transporter och posttjänster (349/2007).

Švedska

Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo električno energijo na podlagi koncesije v skladu z ellagen (1997:857).

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA III

Naročniki v sektorju pridobivanja, transporta ali distribucije pitne vode

Belgija

Bolgarija

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve v panogi za upravljanje z vodo, kakor so opredeljeni v delu 4 odstavka 1 črkah d) in e) zakona št. 137/2006 Sb. o javnih naročilih.

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo vodo v skladu z Local Government [Sanitary Services] Act 1878 to 1964.

Grčija

Španija

Francija

Regionalni ali lokalni organi in javni lokalni subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo pitno vodo.

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo vodo v skladu z Waterleidingwet

Avstrija

Lokalni organi in združenja lokalnih organov, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo v skladu z Wasserversorgungsgesetze devetih Länder.

Poljska

Družbe za oskrbo z vodo in kanalizacijo v smislu ustawa z dnia 7 czerwca 2001 r., o zbiorowym zaopatrzeniu w wodę i zbiorowym odprowadzaniu ścieków, ki izvajajo gospodarske dejavnosti javne oskrbe z vodo ali javne storitve čiščenja komunalnih voda. Te med drugim vključujejo:

Portugalska

Romunija

Departamente ale Autorităților locale și Companii care produc, transportă și distribuie apă (službe lokalnih organov in podjetja, ki pridobivajo, transportirajo in distribuirajo vodo); na primer:

Slovenija

Subjekti, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo v skladu s koncesijskim aktom, izdanim na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93, 1/96), in odloki občin.

Slovaška

Na primer:

Finska

Švedska

Lokalni organi in občinska podjetja, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo na podlagi lagen (2006:412) om allmänna vattentjänster.

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA IV

Naročniki s področja železniškega prometa

Belgija

Bolgarija

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve na področju železniških storitev, kakor so opredeljene v črki f) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Naročniki s področja železniškega prometa. Na primer:

Avstrija

Poljska

Subjekti, ki opravljajo storitve železniškega prometa na podlagi ustawa o komercjalizacji, restrukturyzacji i prywatyzacji przedsiębiorstwa państwowego „Polskie Koleje Państwowe“ z dnia 8 września 2000 r. Ti med drugim vključujejo:

Portugalska

Romunija

Slovenija

Slovaška

Na primer:

Finska

VR Osakeyhtiö//VR Aktiebolag

Švedska

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA V

Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa

Belgija

Bolgarija

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve na področju mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa, kakor so opredeljene v črki f) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Subjekti, ki na podlagi pooblastila opravljajo javne prevozne storitve na kratke razdalje v skladu s Personenbeförderungsgesetz z dne 21. marca 1961, kakor je bil nazadnje spremenjen 31. oktobra 2006.

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Subjekti, družbe in podjetja ki opravljajo javne prevozne storitve z železnico, avtomatskim sistemom, tramvajem, trolejbusom ali avtobusom ali ki upravljajo ustrezno infrastrukturo na državni, regijski ali lokalni ravni.

Sem spadajo na primer:

Ciper

Latvija

Subjekti javnega in zasebnega prava, ki izvajajo storitve prevoza potnikov na avtobusih, trolejbusih in/ali tramvajih vsaj v naslednjih mestih: Riga, Jurmala Liepaja, Daugavpils, Jelgava, Rezekne and Ventspils

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s poglavjem II (Openbaar vervoer) iz Wet Personenvervoer. Na primer:

Avstrija

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovenija

Podjetja, ki izvajajo javni mestni avtobusni prevoz v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, 72/94, 54/96, 48/98 in 65/99).

Slovaška

Finska

Subjekti, ki opravljajo linijske avtobusne prevoze na podlagi posebnih ali izključnih pravic v skladu z laki luvanvaraisesta henkilöliikenteestä tiellä/lagen om tillståndspliktig persontrafik på väg (343/1991) ter občinski prometni organi in javna podjetja, ki opravljajo javne prevozne storitve z avtobusi, železnico ali podzemno železnico ali ki vzdržujejo omrežje za namene opravljanja takih prevoznih storitev.

Švedska

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA VI

Naročniki v sektorju poštnih storitev

Belgija

Bolgarija

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve v sektorju poštnih storitev, kakor so opredeljeni v črkah g) in h) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovenija

Slovaška

Subjekti, ki imajo izključno pravico za izvajanje določenih poštnih storitev na podlagi licence, ki je bila dodeljena v skladu z zakonom št. 507/2001 zb.

Na primer:

Finska

Itella Oyj

Švedska

Združeno kraljestvo

The Royal Mail Group Ltd.

---

PRILOGA VII

Naročniki v sektorjih iskanja in črpanja nafte ali plina

Belgija

Bolgarija

Subjekti, ki iščejo ali črpajo nafto ali plin v skladu z Закона за подземните богатства (обн., ДВ, бр.23/12.3.1999) ali Закона за концесиите (обн., ДВ, бр. 36/2.5.2006):

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za iskanje ali črpanje nafte ali plina (urejeno s črko i) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).

Primeri naročnikov:

Danska

Subjekti v skladu z:

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Subjekti, ki se jim izda pooblastilo, dovoljenje, licenca ali podeli koncesija za iskanje ali črpanje nafte in plina ali za podzemno skladiščenje naravnega plina na podlagi naslednjih pravnih predpisov:

Ciper

Latvija

Vsa podjetja, ki so dobila ustrezno licenco in so začela iskati in črpati nafto ali plin.

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Subjekti, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z iskanjem, raziskovanjem ali črpanjem plina, nafte in njenih naravnih derivatov, rjavega premoga, premoga ali drugih trdih goriv na podlagi ustawa z dnia 4 lutego 1994 r. Prawo geologiczne i górnicze. Ti med drugim vključujejo:

Portugalska

Subjekti, ki imajo dovoljenje, licenco ali koncesijsko pogodbo za iskanje ter črpanje nafte in plina v skladu z:

Romunija

Slovenija

Subjekti, ki se ukvarjajo z iskanjam in črpanjem nafte v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, 56/99).

Slovaška

Finska

Švedska

Subjekti, ki imajo koncesijo za iskanje ali izkoriščanje nafte ali plina v skladu z minerallagen (1991:45) ali imajo pooblastilo na podlagi lagen (1966:314) om kontinentalsockeln.

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA VIII

Naročniki v sektorju iskanja in izkopavanja premoga in drugih trdnih goriv

Belgija

Bolgarija

Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva v skladu z Закона за подземните богатства (обн., ДВ, бр.23/12.3.1999) ali Закона за концесиите (обн., ДВ, бр. 36/2.5.2006):

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za iskanje ali izkopavanje premoga ali drugega trdnega goriva (urejeno s črko i) odstavka 1 oddelka 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Subjekti, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z iskanjem, raziskovanjem ali črpanjem plina, nafte in njenih naravnih derivatov, rjavega premoga, premoga ali drugih trdih goriv na podlagi ustawa z dnia 4 lutego 1994 r. Prawo geologiczne i górnicze. Ti med drugim vključujejo:

Portugalska

Romunija

Slovenija

Subjekti, ki se ukvarjajo z iskanjem in izkopavanjem premoga v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, 56/99).

Slovaška

Subjekti, ki izvajajo geološke raziskave ali črpanje iz ležišč premoga na podlagi dovoljenja za izkoriščanje, ki je bilo dodeljeno v skladu z zakonom št. 51/1988 zb. po besedilu zakonov št. 499/1991 zb., št. 154/1995 zb., št. 58/1998 zb., št. 533/2004 zb. in v skladu z zakonom št. 214/2002 zb.

Finska

Subjekti, ki imajo posebno koncesijo za iskanje ali izkopavanje trdnih goriv v skladu z laki oikeudesta luovuttaa valtion kiinteistövarallisuutta//lagn om rätt att överlåta statlig fastighetsförmögenhet (973/2002).

Švedska

Subjekti, ki imajo koncesijo za iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv na podlagi koncesije v skladu z minerallagen (1991:45) ali lagen (1985:620) om vissa torvfyndigheter ali subjekti, ki so dobili pooblastilo v skladu z lagen (1966:314) om kontinentalsockeln.

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA IX

Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih zmogljivosti

Belgija

Bolgarija

ДП „Пристанищна инфраструктура“

Subjekti, ki na podlagi posebnih ali izključnih pravic izkoriščajo pristanišča ali dele pristanišč za javni promet nacionalnega pomena, kakor so navedeni v Prilogi št. 1 člena 103a Закона за морските пространства, вътрешните водни пътища и пристанищата на Република България (обн., ДВ, бр.12/11.2.2000):

Subjekti, ki na podlagi posebnih ali izključnih pravic izkoriščajo pristanišča ali dele pristanišč za javni promet regionalnega pomena, kakor so navedeni v Prilogi št. 2 člena 103a Закона за морските пространства, вътрешните водни пътища и пристанищата на Република България (обн., ДВ, бр.12/11.2.2000):

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za zagotavljanje in obratovanje pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalnih zmogljivosti za prevoznike po zraku, morju ali celinskih prevoznih poteh (urejeno s črko i) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Ciper

Η Αρχή Λιμένων Κύπρου established by the περί Αρχής Λιμένων Κύπρου Νόμο του 1973.

Latvija

Organi, ki upravljajo pristanišča v skladu z zakonom „Likumu par ostām“:

Druge institucije, ki nakupujejo v skladu z zakonom „Par iepirkumu sabiedrisko pakalpojumu sniedzēju vajadzībām“ in upravljajo pristanišča v skladu z zakonom „Likumu par ostām“.

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih kapacitet. Na primer:

Avstrija

Poljska

Subjekti, ustanovljeni na podlagi ustawa z dnia 20 grudnia 1996 r. o portach i przystaniach morskich, ki med drugim vključujejo:

Portugalska

Romunija

Slovenija

Pomorska pristanišča, ki so v celoti ali deloma v državni lasti in izvajajo javne gospodarske storitve v skladu s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, 56/99).

Slovaška

Subjekti, ki upravljajo zasebna pristanišča na celinskih vodah, da bi prevozniki lahko opravljali rečni prevoz na podlagi soglasja državnega organa, ali subjekti, ki jih ustanovi državni organ za upravljanje javnih rečnih pristanišč v skladu z zakonom št. 338/2000 zb. po besedilu zakonov št. 57/2001 zb. in št. 580/2003 zb.

Finska

Švedska

Pristanišča in terminali v skladu z lagen (1983:293) om inrättande, utvidgning och avlysning av allmän farled och allmän hamn in förordningen (1983:744) om trafiken på Göta kanal

Združeno kraljestvo

---

PRILOGA X

Naročniki s področja letališke infrastrukture

Belgija

Bolgarija

Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“

ДП „Ръководство на въздушното движение“

Letališki upravljalci civilnih letališč za javno uporabo, kakor jih je določil Svet ministrov v skladu s členom 43(3) Закона на гражданското въздухоплаване (обн., ДВ, бр.94/1.12.1972):

Češka republika

Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za ustanavljanje in delovanje pristanišč (urejeno s črko i) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).

Primeri naročnikov:

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Letališča, ki delujejo v skladu s členi od 18 naprej Luchtvaartwet. Na primer:

Avstrija

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovenija

Javna civilna letališča, ki poslujejo v skladu z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, 18/01)

Slovaška

Subjekti, ki upravljajo letališča na podlagi soglasja, ki ga odobri državni organ, in subjekti, ki izvajajo zračne telekomunikacijske storitve v skladu z zakonom št. 143/1998 zb. po besedilu zakonov št. 57/2001 zb., št. 37/2002 zb., št. 136/2004 zb. in št. 544/2004 zb.

Na primer:

Finska

Letališča, ki jih upravlja „Ilmailulaitos Finavia/Luftfartsverket Finavia“ ali občinsko ali javno podjetje v skladu z ilmailulaki/luftfartslagen (1242/2005) in laki Ilmailulaitoksesta/lag om Luftfartsverket (1245/2005).

Švedska

Združeno kraljestvo

▼B

---

PRILOGA XI

SEZNAM ZAKONODAJE SKUPNOSTI IZ ČLENA 30(3)

A.   TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PLINA ALI TOPLOTE

Direktiva 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom ( 34 )

B.   PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ( 35 )

C.   PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE

—

D.   NAROČNIKI S PODROČJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

—

E.   NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA

—

F.   NAROČNIKI S PODROČJA POŠTNIH STORITEV

Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve ( 36 )

G.   ISKANJE IN ČRPANJE NAFTE ALI PLINA

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov ( 37 )

H.   ISKANJE IN IZKOPAVANJE PREMOGA ALI DRUGIH TRDNIH GORIV

—

I.   NAROČNIKI S PODROČJA INFRASTRUKTURE V OBMORSKIH PRISTANIŠČIH ALI PRISTANIŠČIH NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH ALI INFRASTRUKTURE V DRUGIH TERMINALIH

—

J.   NAROČNIKI S PODROČJA LETALIŠKE INFRASTRUKTURE

—

---

PRILOGA XII

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ ČLENA 1(2), (b) ( 38 )

▼M6

▼B

---

PRILOGA XIII

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH

A.   ODPRTI POSTOPKI

1.	Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.

2.	Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba rezervirana za programe zaposlovanja invalidov.

3.

Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je to primerno, je treba navesti, ali gre za okvirni sporazum ali za dinamični nakupovalni sistem). Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature). Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

4.	Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve.

5.

Za dobave blaga in gradenj: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature); (b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago; Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj; (c) pogodbe za gradbena dela; podatki o namenu gradenj ali javnega naročila, kadar to vključuje tudi pripravo projektov.

6.

Za storitve: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu omejena na določen poklic; (c) sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev.

7.	Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant.

8.	Roki za izvedbo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

9.	(a) Naslov, na katerem se lahko zahteva razpisna dokumentacija; (b) kjer je primerno, vrednost in plačilni pogoji za znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev te dokumentacije.

10.	(a) Zadnji dan za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb pri dinamičnem nakupovalnem sistemu; (b) naslov, na katerega jih je treba poslati; (c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene.

11.	(a) Kjer je to primerno, osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb; (b) datum, ura in kraj odpiranja.

12.	Kjer se to primerno, vsa zahtevana zavarovanja in garancije.

13.	Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo.

14.	Kjer se to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

15.	Zahtevani minimalni ekonomski in tehnični standardi za gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.

16.	Obdobje, v katerem je ponudnik dolžan zagotavljati veljavnost ponudbe.

17.	Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

18.	Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah.

19.	Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

20.	Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne podatke o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

21.	Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo.

22.	Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

23.	Drugi ustrezni podatki.

B.   OMEJENI POSTOPKI

1.	Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.

2.	Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.

3.

Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum). Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature). Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

4.	Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve.

5.

Za dobave blaga in gradenj: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature); (b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago. Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj; (c) informacije o namenu gradnje ali naročila gradenj, če slednja vključuje tudi izdelavo projektov.

6.

Za storitve: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu in drugih predpisih omejena na določen poklic; (c) sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev.

7.	Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant.

8.	Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

9.	Kjer je to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

10.	(a) Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje; (b) naslov, na katerega jih je treba poslati; (c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene.

11.	Zadnji rok za odpošiljanje povabil k oddaji ponudbe.

12.	Kjer se to primerno, vsa zahtevana zavarovanja in garancije.

13.	Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo.

14.	Podatki z zvezi s položajem gospodarskega subjekta in minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo.

15.

Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v razpisu.

16.	Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

17.	Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

18.	Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

19.	Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo.

20.	Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

21.	Drugi ustrezni podatki.

C.   POSTOPKI S POGAJANJI

1.	Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.

2.	Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.

3.

Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum). Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature). Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

4.	Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve.

5.

Za dobave blaga in gradenj: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature); (b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago. Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj; (c) za pogodbe za gradbena dela: podatki o namenu gradenj ali javnega naročila, kadar to vključuje tudi pripravo projektov.

6.

Za storitve: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu in drugih predpisih omejena na določen poklic; (c) sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev.

7.	Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant.

8.	Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

9.	Kjer je to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

10.	(a) Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje; (b) naslov, na katerega jih je treba poslati; (c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene.

11.	Kjer je primerno, kakršna koli obvezna zavarovanja in garancije.

12.	Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo.

13.	Podatki z zvezi s položajem gospodarskega subjekta in minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo.

14.

Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu za začetek pogajanj.

15.	Kjer je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral.

16.	Kjer je primerno, datum (datumi) prejšnjih objav v Uradnem listu Evropske unije.

17.	Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

18.	Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

19.	Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

20.	Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo.

21.	Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

22.	Drugi ustrezni podatki.

D.   POENOSTAVLJENO OBVESTILO O NAROČILU PRI DINAMIČNEM NAKUPOVALNEM SISTEMU ( 39 )

1.	Država naročnika.

2.	Ime in elektronski naslov naročnika.

3.	Sklicevanje na objavo obvestila o dinamičnem nakupovalnem sistemu.

4.	Elektronski naslov, na katerem so na voljo razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti v zvezi z dinamičnim nakupovalnim sistemom.

5.	Predmet naročila: opis v skladu z referenčno številko oziroma številkami nomenklature CPV in količina ali obseg naročila, ki se bo oddalo.

6.	Rok za predložitev okvirnih ponudb.

---

PRILOGA XIV

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O OBSTOJU POSTOPKA UGOTAVLJANJA USPOSOBLJENOSTI

---

PRILOGA XV A

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PERIODIČNEM INFORMATIVNEM OBVESTILU

I.   POSTAVKE, KI JIH JE TREBA IZPOLNITI V VSAKEM PRIMERU

1.	Ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa naročnika ali službe, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

(a) Za naročila blaga: vrsta in količina ali vrednost storitev ali proizvodov, ki se bodo dobavljali (referenčna številka oziroma številke nomenklature). (b) Za naročila gradenj: vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne lastnosti gradenj ali sklopov, ki se nanašajo na gradnjo (referenčna številka oziroma številke nomenklature). (c) Za naročila storitev: predvidena celotna naročila v vsaki kategoriji storitev, naštetih v Prilogi XVII A (referenčna številka oziroma številke nomenklature).

3.	Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi tega informativnega obvestila v profilu kupca.

4.	Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

5.	Drugi ustrezni podatki.

II.   INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI, KADAR SE OBVESTILO UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA ALI ZA SKRAJŠANJE ROKOV ZA SPREJEM PONUDB

6.	Sklicevanje na dejstvo, da morajo zainteresirani dobavitelji blaga naročnika seznaniti s svojim interesom za javno naročilo ali naročila.

7.	Po potrebi navesti, ali je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.

8.	Rok za prejem prijav za povabilo k oddaji ponudb ali za začetek pogajanj.

9.

Vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, ali splošne značilnosti gradenj ali kategorije storitev v smislu Priloge XVII A in opis z navedbo, ali je predviden okvirni sporazum (sporazumi), vključno z možnostmi za poznejše dobave in časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo, ter številom podaljšanj. Pri dodatnih javnih naročilih tudi časovna ocena poznejših javnih razpisov.

10.	Navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

11.	Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

12.	Naslov, na katerega morajo zainteresirana podjetja v pisni obliki izraziti svoj interes. Rok, do katerega je treba izraziti interes. Jezik ali jeziki, v katerih se lahko predložijo kandidature ali ponudbe.

13.	Ekonomski in tehnični pogoji ter finančne in tehnične garancije, ki se zahtevajo od dobaviteljev.

14.	(a) Predvideni datum za začetek postopka oddaje naročila ali naročil (če je znan); (b) vrsta postopka oddaje javnega naročila (omejeni ali s pogajanji); (c) znesek in način plačila kakršne koli vsote, ki jo je treba plačati za pridobitev dokumentacije v zvezi s posvetovanjem.

15.	Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

16.	Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

17.

Če so znana, merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali v povabilu za potrditev interesa iz člena 47(5) ali za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj.

---

PRILOGA XV B

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O OBJAVI PERIODIČNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA, KADAR SE OBVESTILO NE UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA

---

PRILOGA XVI

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA

I.   Informacije za objavo v Uradnem listu Evropske unije ( 40 )

II.   Informacije, ki niso namenjene za objavo

---

PRILOGA XVII A ( 41 )

STORITVE V SMISLU ČLENA 31

▼M6

▼B

---

PRILOGA XVII B

STORITVE V SMISLU ČLENA 32

▼M6

▼B

---

PRILOGA XVIII

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O PROJEKTNEM NATEČAJU

---

PRILOGA XIX

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O REZULTATIH PROJEKTNEGA NATEČAJA

---

PRILOGA XX

ZNAČILNOSTI OBJAVE

1.   Objava obvestil

2.   Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

3.   Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil

Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil so na voljo na internetnem naslovu „http://simap.eu.int“.

---

PRILOGA XXI

OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

Za namene te direktive:

---

PRILOGA XXII

ZBIRNA TABELA ROKOV IZ ČLENA 45

---

PRILOGA XXIII

DOLOČBE MEDNARODNEGA DELOVNEGA PRAVA V SMISLU ČLENA 59(4)

---

PRILOGA XXIV

ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE, PRIJAV ZA UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V NATEČAJIH

Oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih mora s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljati vsaj, da:

---

PRILOGA XXV

ROKI ZA PRENOS IN IZVAJANJE

---

PRILOGA XXVI

KORELACIJSKA TABELA ( 43 )

---

( 1 ) UL C 29 E, 30.1.2001, str. 112 in

UL C 203 E, 27.8.2002, str. 183.

( 2 ) UL C 193, 10.7.2001, str. 1.

( 3 ) UL C 144, 16.5.2001, str. 23.

( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2002 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 293), Skupno stališče Sveta z dne 20. marca 2003 (UL C 147 E, 24.6.2003, str. 137) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.

( 5 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 84. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

( 6 ) UL L 374, 31.12.1987, str. 1.

( 7 ) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

( 8 ) UL L 156, 3.6.1999, str. 3.

( 9 ) UL L 297, 29.10.1990, str. 1 Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta UL L 164, 30.6.1994, str. 3

( 10 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

( 11 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

( 12 ) UL L 15, 21.1.1998, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 13 ) UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

( 14 ) UL L 316, 17.12.1993, str. 41.

( 15 ) UL L 156, 13.6.1997, str. 55.

( 16 ) UL L 68, 12.3.2002, str. 31.

( 17 ) UL L 16, 23.1.2004, str. 2.

( 18 ) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

( 19 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

( 20 ) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

( 21 ) Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

( 22 ) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

( 23 ) Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev UL L 39, 14.2.1976, str. 40 Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta UL L 269, 5.10.2002, str. 15.

( 24 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

( 25 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 26 ) UL L 340, 16.12.2002, str. 1.

( 27 ) UL L 217, 20.8.2009, str. 76.

( 28 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

( 29 ) Uredniška opomba: Naslov te direktive je bil prilagojen zaradi upoštevanja preštevilčenja členov Pogodbe v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvoten sklic je bil na člen 54(3)(g) Pogodbe.

( 30 ) UL L 129, 27.5.1993, str. 25.

( 31 ) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

( 32 ) UL L 185, 16.8.1971, str. 15.

( 33 ) UL L 76, 23.3.1992, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994 (UL L 241, 29.8.1994, str. 228).

( 34 ) UL L 204, 21.7.1998, str. 1.

( 35 ) UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

( 36 ) UL L 15, 21.1.1998, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/39/ES (UL L 176, 5.7.2002, str. 21).

( 37 ) UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

( 38 )  ►M6  V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura NACE. ◄

( 39 ) Za dostop do sistema, da bi lahko subjekti pozneje sodelovali v javnem razpisu za določeno naročilo.

( 40 ) Informacije pod postavkami 6, 9 in 11 se štejejo za informacije, ki niso namenjene za objavo, če bi po naročnikovem mnenju njihova objava lahko škodovala občutljivim komercialnim interesom.

( 41 )  ►M6  V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC. ◄

( 42 ) Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

( 43 ) „Prilagojen“ pomeni, da je bilo besedilo preoblikovano, ne da bi se spremenil obseg razveljavljene direktive. Spremembe obsega določb razveljavljene direktive so označene z besedo „Spremenjen“.