2003R2160 — SL — 01.07.2005 — 001.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA (ES) št. 2160/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1003/2005 z dne 30. junija 2005	L 170	12	1.7.2005

---

▼B

UREDBA (ES) št. 2160/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. novembra 2003

o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Namen te uredbe je zagotoviti, da bodo sprejeti ustrezni in učinkoviti ukrepi za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, vključno s krmo, zaradi zmanjševanja njihove razširjenosti in tveganja, ki ga predstavljajo za javno zdravje.

2.  Ta uredba zajema:

3.  Ta uredba se ne uporablja za primarno proizvodnjo:

4.  Države članice po nacionalnem pravu oblikujejo pravila, ki urejajo dejavnosti iz odstavka 3(b). Ta nacionalna pravila zagotavljajo doseganje ciljev te uredbe.

5.  Ta uredba se uporablja brez poseganja v ožje predpise Skupnosti glede zdravja živali, živalske prehrane, higiene živil, nalezljivih bolezni pri ljudeh, zdravja in varnosti pri delu, genske tehnologije in transmisivne spongiformne encefalopatije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

Člen 3

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica določi pristojni organ ali pristojne organe za namene te uredbe in o tem obvesti Komisijo. Če država članica imenuje več kakor en pristojni organ:

2.  Pristojni organ ali organi odgovarjajo zlasti za:

POGLAVJE II

CILJI SKUPNOSTI

Člen 4

Cilji Skupnosti za zmanjševanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz

1.  Cilji Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I, pri populacijah živali, naštetih v stolpcu 2 Priloge I, se določijo ob upoštevanju zlasti:

Cilji in vse njihove spremembe se določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

2.  Cilje iz odstavka 1 sestavljajo najmanj:

3.  Cilji Skupnosti se prvič določijo pred ustreznimi datumi iz stolpca 4 Priloge I.

4.  

5.  Vendar pa se z odstopanjem od odstavkov 2(e) in 4 v prehodnem obdobju za perutnino uporabljajo naslednja pravila.

Cilj Skupnosti, določen za matične jate vrste Gallus gallus za to prehodno obdobje, zajema pet najpogostejših serotipov salmonele pri salmonelozi pri ljudeh, ki se opredelijo na podlagi podatkov, zbranih s sistemi spremljanja ES. Cilji Skupnosti, določeni za nesnice, brojlerje in purane za prehodno obdobje, zajemajo Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium. Vendar pa se na podlagi rezultatov analize, izvedene v skladu z odstavkom 4, ti cilji lahko razširijo, tako da vključujejo še druge serotipe.

Prehodno obdobje se uporablja za vsak cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti salmonele pri perutnini. V vseh primerih traja tri leta in se začne na datum, naveden v stolpcu 5 Priloge I.

6.  

7.  Priloga III se lahko spremeni ali dopolni v skladu s postopkom iz člena 14(2).

8.  Komisija preverja izvajanje ciljev Skupnosti in to preverjanje upošteva pri predlaganju nadaljnjih ciljev.

9.  Ukrepi, sprejeti za zmanjševanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v Prilogi I, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi s to uredbo, in vsemi predpisi, sprejetimi na njeni podlagi.

POGLAVJE III

PROGRAMI NADZORA

Člen 5

Nacionalni programi nadzora

1.  Za doseganje ciljev Skupnosti, predvidenih v členu 4, države članice uvedejo nacionalne programe nadzora za vsako zoonozo in povzročitelja zoonoze, naštetega v Prilogi I. Nacionalni programi nadzora upoštevajo geografsko porazdeljenost zoonoz v posameznih državah članicah in finančne posledice uvedbe učinkovitega nadzora za primarne proizvajalce ter nosilce živilske dejavnosti in nosilce dejavnosti proizvodnje krme.

2.  Nacionalni programi so nepretrgani in obsegajo obdobje najmanj treh zaporednih let.

3.  Nacionalni programi nadzora:

4.  Nacionalni programi nadzora zajemajo najmanj naslednje stopnje prehranjevalne verige:

5.  Če je primerno, nacionalni programi nadzora vsebujejo določbe v zvezi z metodami testiranja in merili za ocenjevanje rezultatov tega testiranja za testiranje živali in valilnih jajc, razpošiljanih na nacionalnem ozemlju, v sklopu uradnih kontrol, predvidenih v delu A Priloge II.

6.  Zahteve in minimalna pravila o vzorčenju, določena v Prilogi II, se lahko spreminjajo, prilagajajo ali dopolnjujejo v skladu s postopkom iz člena 14(2) po upoštevanju zlasti meril iz točke (c) člena 4(6).

7.  V šestih mesecih po opredelitvi ciljev Skupnosti iz člena 4 države članice Komisiji predložijo svoje nacionalne programe nadzora in določijo ukrepe, ki jih je treba izvajati.

Člen 6

Odobritev nacionalnih programov nadzora

1.  Ko država članica v skladu s členom 5 predloži nacionalni program nadzora, ima Komisija dva meseca časa, da od države članice zahteva kakršne koli nadaljnje pomembne in potrebne podatke. Država članica zagotovi te podatke v dveh mesecih po prejemu takšne zahteve. Komisij v dveh mesecih po prejemu nadaljnjih informacij ali, če nadaljnjih informacij ni zahtevala, v šestih mesecih po predložitvi programa nadzora ugotovi, ali je skladen z ustreznimi pravili in zlasti s to uredbo.

2.  Ko Komisija ugotovi ustreznost nacionalnega programa nadzora ali na zahtevo države članice, ki ga je predložila, je treba program brez neupravičenega odlašanja v skladu s postopkom iz člena 14(2), preveriti zaradi odobritve.

3.  Spremembe programa, ki je bil predhodno odobren v skladu z odstavkom 2, se lahko odobrijo v skladu s postopkom iz člena 14(2), da se upošteva razvoj položaja v neki državi članici, zlasti glede na rezultate iz člena 5(3)(d).

Člen 7

Programi nadzora nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti proizvodnje krme

1.  Nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti proizvodnje krme ali organizacije, ki jih zastopajo, lahko uvedejo programe nadzora, ki v čim večji meri zajemajo vse faze proizvodnje, predelave in distribucije.

2.  Če želijo, da bi njihovi programi nadzora postali del nacionalnega programa nadzora, nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti proizvodnje krme ali njihove reprezentativne organizacije svoje programe nadzora in vse njihove spremembe predložijo v potrditev pristojnemu organu države članice, v kateri imajo svoj sedež. Če poslovanje poteka v drugi državi članici, se programi potrdijo ločeno za vsako državo članico.

3.  Pristojni organ lahko potrdi program nadzora, predložen v skladu z odstavkom 2, samo če je dokazano, da so programi nadzora skladni z ustreznimi zahtevami iz Priloge II in s cilji ustreznega nacionalnega programa nadzora.

4.  Države članice vzdržujejo osvežene sezname programov nadzora nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti proizvodnje krme ter njihovih reprezentativnih organizacij. Seznami se dajo na voljo Komisiji na njeno zahtevo.

5.  Nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti proizvodnje krme ali njihove reprezentativne organizacije redno sporočajo rezultate svojih programov nadzora pristojnim organom.

POGLAVJE IV

METODE NADZORA

Člen 8

Posebne metode nadzora

1.  Na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ter v skladu s postopkom iz člena 14(2):

2.  Določbe iz odstavkov 1(a), (b) in (c), se ne uporabljajo za metode, pri katerih se uporabljajo snovi ali tehnike, zajete v zakonodaji Skupnosti o prehrani živali, aditivih v živilih ali zdravilih za uporabo v veterinarski medicini.

POGLAVJE V

TRGOVINA

Člen 9

Trgovanje znotraj Skupnosti

1.  Najpozneje po datumih iz stolpca 5 Priloge I, se izvorne jate in črede vrst, naštetih v stolpcu 2, testirajo na zoonoze in povzročitelje zoonoze, naštete v stolpcu 1, preden se žive živali ali valilna jajca razpošljejo iz izvornega živilskega obrata. Datum in rezultat testiranja se vključi v ustrezno zdravstveno spričevalo, predvideno z zakonodajo Skupnosti.

2.  Namembni državi članici se lahko v skladu s postopkom iz člena 14(2), odobri, da za pošiljke živali in valilnih jajc, ki morajo biti testirana v državi članici odpreme in ki se razpošiljajo na njenem ozemlju, v prehodnem obdobju zahteva, da rezultati testiranja, na katere se sklicujejo zdravstvena spričevala, izpolnjujejo enaka merila za salmonelo, kakor so določena v njenem odobrenem nacionalnem programu v skladu s členom 5(5).

V skladu z istim postopkom se lahko pooblastilo umakne.

3.  Posebni ukrepi v zvezi s salmonelo, ki so se uporabljali za žive živali, odpremljene na Finsko in Švedsko pred začetkom veljavnosti te uredbe, se uporabljajo še naprej, kakor da bi bili potrjeni v skladu z odstavkom 2.

4.  Brez poseganja v člen 5(6) se lahko v skladu s postopkom iz člena 14(2), določijo posebna pravila glede določanja meril iz člena 5(5) in odstavka 2 zgoraj, s strani držav članic.

Člen 10

Uvozi iz tretjih držav

1.  Po datumih, navedenih v stolpcu 5 Priloge I, bo za uvrstitev ali ohranitev na seznamu tretjih držav, predvidenem v zakonodaji Skupnosti za ustrezne vrste ali kategorije, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati te živali ali valilna jajca po tej uredbi, tretja država morala Komisiji predložiti program, enakovreden tistim, ki so predvideni po členu 5, ki bo moral biti potrjen v skladu z navedenim členom. Program bo navajal podrobnosti o jamstvih, ki jih ta država daje v zvezi z pregledom in kontrolo zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Ta jamstva morajo biti vsaj enakovredna jamstvom, ki jih predvideva ta uredba. Urad za prehrano in veterinarstvo Komisije se intenzivno vključuje v spremljanje, da preverja, ali imajo tretje države enakovredne programe nadzora.

2.  Ti programi se potrdijo v skladu s postopkom iz člena 14(2), pod pogojem da je objektivno dokazana enakovrednost v programu opisanih ukrepov z ustreznimi zahtevami iz predpisov Skupnosti. V skladu z navedenim postopkom so lahko dovoljena alternativna jamstva k tistim iz te uredbe, ki so glede zahtevnosti enakovredne tistim, ki se uporabljajo za trgovanje v Skupnosti.

3.  Za tretje države, s katerimi je uveden reden trgovinski tok, se uporabljajo določbe člena 5(7) in člena 6(1) glede rokov za predložitev programov in njihovo odobritev. Za tretje države, ki uvajajo ali ponovno vzpostavljajo trgovinski tok, se uporabljajo roki, predvideni v členu 6.

4.  Izvorne jate in črede vrst, naštetih v stolpcu 2 Priloge I, je treba pred kakršnim koli razpošiljanjem živih živali ali valilnih jajc iz izvornega živilskega obrata testirati. Jate in črede se testira glede zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I, ali, če je treba doseči cilj enakovrednih jamstev iz odstavka 1, glede tistih zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki so opredeljeni v skladu s postopkom iz člena 14(2). Datum in rezultat testiranja se vključi v ustrezna uvozna potrdila, katerih modeli, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, se ustrezno spremenijo.

5.  Končni namembni državi članici se lahko v skladu s postopkom iz člena 14(2), dovoli, da za prehodno obdobje zahteva, da rezultati testiranja iz odstavka 4, izpolnjujejo enaka merila kakor tisti, določeni po njenem nacionalnem programu v skladu s členom 5(5). Dovoljenje se lahko prekliče, brez poseganja v člen 5(6) pa se lahko določijo posebna pravila v zvezi s temi merili v skladu s postopkom iz člena 14(2).

6.  Za uvrstitev ali ohranitev na seznamu tretjih držav, predvidenem v zakonodaji Skupnosti za ustrezno kategorijo proizvodov, iz katerih lahko države članice uvažajo proizvode, ki jih zajema ta uredba, mora zadevna tretja država Komisiji predložiti jamstva, enakovredna tistim, ki jih predvideva ta uredba.

POGLAVJE VI

LABORATORIJI

Člen 11

Referenčni laboratoriji

1.  Referenčni laboratoriji Skupnosti za analizo in testiranje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I, se določijo po postopku iz člena 14(2).

2.  Odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev Skupnosti, zlasti v zvezi s koordinacijo njihovih dejavnosti in dejavnosti nacionalnih referenčnih laboratorijev, se določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

3.  Države članice določijo nacionalne referenčne laboratorije za analizo in testiranje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I. Imena in naslove laboratorijev se sporoči Komisiji.

4.  Nekatere odgovornosti in naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev, zlasti v zvezi s koordinacijo njihovih dejavnosti in dejavnosti ustreznih laboratorijev v državah članicah, določenih po členu 12(1)(a), se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

Člen 12

Potrditev laboratorijev, zahteve glede kakovosti in odobrene metode testiranja

1.  Laboratorije, ki sodelujejo v programih nadzora v skladu s členoma 5 in 7, za analizo vzorcev zaradi testiranja na prisotnost zoonoz in povzročiteljev zoonoz iz stolpca 1 Priloge I:

2.  Laboratoriji redno sodelujejo pri med laboratorijskem primerjalnem testiranju, ki ga organizira ali koordinira nacionalni referenčni laboratorij.

3.  Testiranje na prisotnost zoonoz in povzročiteljev zoonoz iz stolpca 1 Priloge I se izvaja po metodah in protokolih, ki jih mednarodni organi za standardizacijo priporočajo kot referenčne metode.

Alternativne metode se lahko uporabljajo, če so validirane v skladu z mednarodno priznanimi pravili in zagotavljajo rezultate, enakovredne tistim, ki so dobljeni z ustrezno referenčno metodo.

Če je potrebno, se lahko odobrijo druge metode testiranja v skladu s postopki iz člena 14(2).

POGLAVJE VII

IZVAJANJE

Člen 13

Izvedbeni in prehodni ukrepi

V skladu s postopkom iz člena 14(2) se lahko sprejmejo ustrezni prehodni ali izvedbeni ukrepi, vključno s potrebnimi spremembami zdravstvenih spričeval.

Člen 14

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 178/2002 (v nadaljevanju „odbor“).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi v trajanju treh mesecev.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 15

Posvetovanje z Evropsko agencijo za varnost živil

Komisija se posvetuje z Evropsko agencijo za varnost živil o vseh zadevah, na katere se nanaša ta uredba, ki bi lahko pomembno vplivale na javno zdravje, in zlasti preden predlaga cilje Skupnosti v skladu s členom 4 ali posebne metode nadzora v skladu s členom 8.

Člen 16

Poročilo o finančnih aranžmajih

1.  Komisija v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.

2.  Poročilo obravnava:

3.  Če je primerno, Komisija svojemu poročilu priloži ustrezne predloge.

4.  Države članice na zahtevo nudijo Komisiji vso pomoč, ki jo potrebuje za pripravo njenega poročila.

POGLAVJE VIII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Nadzor skupnosti

1.  Strokovnjaki Komisije v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic izvajajo preglede na kraju samem, da zagotovijo enotno uporabo določb te uredbe, pravil, sprejeti v skladu z njo, ter kakršnih koli varovalnih ukrepov. Država članica, na katere ozemlju se opravljajo pregledi, zagotovi strokovnjakom vso podporo, potrebno za izvajanje njihovih dolžnosti. Komisija pristojni organ obvesti o rezultatih opravljenih pregledov.

2.  Pravila za izvajanje tega člena, zlasti tista, ki urejajo postopek sodelovanja s pristojnimi nacionalnimi organi, se določijo po postopku iz člena 14(2).

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne šest mesecev po začetku njene veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

---

PRILOGA II

NADZOR ZOONOZ IN POVZROČITELJEV ZOONOZ, NAŠTETIH V PRILOGI I

A.   Splošne zahteve za nacionalne programe nadzora

Program mora upoštevati naravo zadevne zoonoze in/ali povzročitelja zoonoze ter poseben položaj v državi članici. Mora:

B.   Minimalne zahteve za vzorčenje

C.   Posebne zahteve v zvezi z matičnimi jatami vrste Gallus gallus

1.	Ukrepe, določene v točkah 3 do 5, je treba izvajati, kadarkoli analiza vzorcev, izvedena v skladu z delom B, pokaže prisotnost Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium v matični jati vrste Gallus gallus pod okoliščinami, določenimi v točki 2.

2.

(a) Če je pristojni organ odobril analitsko metodo, uporabljeno za vzorce, odvzete v skladu z delom B, lahko zahteva, da se izvedejo ukrepi, določeni v točkah 3 do 5, če ta analiza odkrije navzočnost Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium. (b) Sicer pa je treba ukrepe, določene v točkah 3 do 5, izvesti vedno, kadar pristojni organ potrdi sum na prisotnost Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium, ki je nastal na podlagi analize vzorcev, opravljene v skladu z delom B.

3.	Jajca jate, ki niso vložena v inkubator, je treba uničiti. Vendar pa se ta jajca lahko uporabljajo za prehrano ljudi, če so obdelana na način, ki zagotavlja odstranitev Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil.

4.

Vso perutnino v jati, vključno z enodnevnimi piščanci, je treba zaklati ali uničiti, tako da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje salmonele. Zakol mora biti izveden v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil. Proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo v promet za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil in Delom E, ko se začne uporabljati. Če niso namenjeni za prehrano ljudi, je treba take proizvode porabiti ali odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o zdravstvenih predpisih v zvezi s stranskimi proizvodi živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi ( 20 ).

5.	Če so v valilnici še vedno valilna jajca jat, okuženih s Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium, jih je treba uničiti ali obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002.

D.   Posebne zahteve v zvezi z jatami nesnic

E.   Posebna zahteva v zvezi s svežim mesom

---

PRILOGA III

Posebna merila za določanje serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje

Pri določanju serotipov salmonele, ki so pomembni za javno zdravje, za katere se bodo uporabljali cilji Skupnosti, je treba upoštevati naslednja merila:

---

( 1 ) UL C 304 E, 30.10.2001, str. 260.

( 2 ) UL C 94, 18.4.2002, str. 18.

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. maja 2002 (UL C 180 E, 31.7.2003, str. 160), Skupno stališče Sveta z dne 20. februarja 2003 (UL C 90 E, 15.4.2003, str. 25) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 29. septembra 2003.

( 4 ) UL L 62, 15.3.1993, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 5 ) UL L 113, 30.4.1997, str. 9.

( 6 ) UL L 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1226/2002 (UL L 179, 9.7.2002, str. 13).

( 7 ) UL L 46, 19.2.1991, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

( 8 ) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

( 9 ) UL L 302, 31.12.1972, str. 28. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

( 10 ) UL L 303, 31.10.1990, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

( 11 ) UL L 371, 31.12.1994, str. 36.

( 12 ) UL L 53, 9.3.1995, str. 31.

( 13 ) UL L 105, 9.5.1995, str. 40. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/278/ES (UL L 110, 26.4.1997, str. 77).

( 14 ) UL L 109, 16.5.1995, str. 44. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/278/ES.

( 15 ) UL L 243, 11.10.1995, str. 21. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/227/ES (UL L 87, 21.3.1998, str. 14).

( 16 ) UL L 243, 11.10.1995, str. 25. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/227/ES.

( 17 ) UL L 243, 11.10.1995, str. 29. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/227/ES.

( 18 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

( 19 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 20 ) UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 808/2003 (UL L 117, 13.05.2003, str. 1).