2003R1560 — SL — 09.02.2014 — 002.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1560/2003 z dne 2. septembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) No 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL L 222, 5.9.2003, p.3)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA (EU) št. 604/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013	L 180	31	29.6.2013
►M2	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 118/2014 z dne 30. januarja 2014	L 39	1	8.2.2014

---

▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1560/2003

z dne 2. septembra 2003

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) No 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države

NASLOV I

POSTOPKI

POGLAVJE I

PRIPRAVA ZAHTEVKOV

Člen 1

Priprava zahtevkov za sprejem

1.  Zahtevki za sprejem se pripravijo na standardnem obrazcu v skladu z modelom iz Priloge I. Obrazec vsebuje obvezna polja, ki jih je treba ustrezno izpolniti, ter druga polja, ki se jih izpolni, če so informacije na voljo. Dodatne informacije se lahko vnesejo v temu namenjena polja.

Zahtevek vsebuje tudi:

2.  Kadar je zahtevek izdan na podlagi pozitivnega rezultata (zadetka), ki ga je v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 2725/2000 poslala Centralna enota Eurodaca po preverjanju prstnih odtisov prosilca za azil s prej odvzetimi prstnimi odtisi, poslanimi v Centralno enoto v skladu s členom 8 omenjene uredbe in preverjenih v skladu s členom 4(6), zahtevek vsebuje tudi podatke, ki jih je poslala Centralna enota.

▼M2

2a.  Kadar je zahtevek izdan na podlagi pozitivnega rezultata (zadetka), poslanega iz vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) po preverjanju prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito s prej odvzetimi prstnimi odtisi, poslanimi v VIS v skladu s členom 9 navedene uredbe in preverjenimi v skladu s členom 21 navedene uredbe, zahtevek vsebuje tudi podatke, poslane iz VIS.

▼B

3.  Kadar zaprošena država članica prosi za nujen odgovor v skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 343/2003, so v prošnji opisane okoliščine prošnje za azil ter so navedeni zakonski in dejanski razlogi, ki utemeljujejo nujen odgovor.

▼M2

Člen 2

Priprava zahtevkov za ponoven sprejem

Zahtevki za ponoven sprejem se izvedejo na standardnih obrazcih v skladu z modelom iz Priloge III, z navedbo narave zahtevka, razlogov zanj in v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), na kateri temelji.

Po potrebi vsebuje zahtevek tudi:

▼B

POGLAVJE II

ODZIV NA ZAHTEVKE

Člen 3

Obdelava zahtevkov za sprejem

1.  Zakonski in dejanski razlogi, navedeni v zahtevku, se preučijo v skladu z določili Uredbe (ES) št. 343/2003 in seznami dokazov in posrednih dokazov, navedenih v Prilogi II te uredbe.

2.  Zaprošena država članica, ne glede na merila in določbe Uredbe (ES) št. 343/2003, na katere se zahtevek sklicuje, v roku, ki je predpisan v členu 18(1) in (6) omenjene uredbe, izčrpno in objektivno, na podlagi vseh informacij, ki so ji neposredno ali posredno na voljo, preveri, ali je pristojna za obravnavanje prošnje za azil. Če se po preverjanjih izkaže, da je zaprošena država članica pristojna na podlagi najmanj enega merila iz omenjene uredbe, ta država članica potrdi svojo pristojnost.

Člen 4

Obdelava zahtevkov za ponoven sprejem

Kadar zahtevek za ponoven sprejem temelji na podatkih, ki jih je posredovala Centralna enota Eurodaca in jih je zaprošena država članica preverila, zaprošena država članica v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 2725/2000 potrdi svojo pristojnost, razen če se v preverjanjih izkaže, da so njene obveznosti prenehale na podlagi drugega pododstavka člena 4(5) ali na podlagi člena 16(2), (3) ali (4) Uredbe (ES) št. 343/2003. Na dejstvo, da so obveznosti prenehale na podlagi teh določb, se lahko sklicuje le na podlagi materialnih dokazov ali utemeljenih in preverljivih izjav prosilca za azil.

Člen 5

Negativni odgovor

1.  Kadar je po opravljenih preverjanjih zaprošena država članica mnenja, da predložena dokazila ne pomenijo vzpostavitve njene pristojnosti, pošlje državi članici prosilki negativen odgovor, v katerem podrobno navede vse razloge za svojo zavrnitev.

2.  Država članica prosilka lahko, kadar je mnenja, da zavrnitev temelji na napačni oceni ali kadar lahko predloži dodatna dokazila, prosi za ponovno preučitev svojega zahtevka. To možnost je treba uveljaviti v roku treh tednov po prejemu negativnega odgovora. Zaprošena država članica si prizadeva odgovoriti v roku dveh tednov. Vendar pa ta dodatni postopek ne podaljšuje rokov, predvidenih v členu 18(1) in (6) ter členu 20(1)(b) Uredbe (ES) št. 343/2003.

Člen 6

Pozitivni odgovor

Kadar država članica sprejme pristojnost, to navede v svojem odgovoru, pri čemer natančno navede ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 343/2003, v odgovoru pa so navedene tudi podrobnosti glede organizacije predaj, kot so osnovni podatki službe ali osebe, s katero je treba navezati stike.

POGLAVJE III

PREDAJE

Člen 7

Praktična ureditev predaj

1.  Predaja v pristojno državo članico se lahko izvede na enega od naslednjih načinov:

2.  V primerih iz odstavka 1(a) in (b) dobi prosilec za azil prepustnico iz člena 19(3) in člena 20(1)(e) Uredbe (ES) št. 343/2003, vzorec katere je naveden v Prilogi IV k tej uredbi, s katero lahko vstopi v pristojno državo članico in s katero ob svojem prihodu na kraj in ob času, o katerem ga je pristojna država članica obvestila v sklepu o sprejemu ali ponovnem sprejemu, potrjuje svojo istovetnost.

V primeru iz odstavka 1(c) se prosilcu za azil izda prepustnica, če prosilec nima osebnih dokumentov. Za čas in kraj predaje se države članice dogovorijo v naprej v skladu s postopkom iz člena 8.

3.  Država članica, ki izvaja predajo, zagotovi, da so prosilcu za azil vsi dokumenti vrnjeni pred njegovim odhodom, oziroma jih hranijo člani spremstva, ki jih izročijo organom pristojne države članice ali pa so odposlani na drug ustrezen način.

Člen 8

Sodelovanje pri predajah

1.  Pristojna država članica je dolžna omogočiti, da pride do predaje prosilca za azil čim hitreje in da nič ne ovira njegovega prihoda. Država članica, če je to potrebno, določi kraj na svojem ozemlju, kjer bo prosilec za azil predan ali kjer bo izročen pristojnim organom, pri čemer upošteva geografske omejitve in prevozna sredstva, ki so na voljo državi članici, ki izvaja predajo. V nobenem primeru pa se ne sme od spremstva zahtevati, da spremi prosilca za azil dlje od točke prihoda uporabljenega mednarodnega prevoznega sredstva ali da država članica, ki izvaja predajo, krije potne stroške dlje od te točke.

2.  Država članica, ki organizira predajo, uredi prevoz prosilca za azil in njegovega spremstva in v dogovoru s pristojno državo članico določi čas prihoda in, če je to potrebno, podrobnosti izročitve pristojnim organom. Pristojna država članica lahko zahteva, da je o predaji obveščena tri delovne dni v naprej.

▼M2

3.  Standardni obrazec, določen v Prilogi VI, se uporabi za to, da se v odgovorno državo članico prenesejo podatki, bistveni za zaščito pravic in neposrednih potreb osebe, ki jo je treba predati. Ta standardni obrazec se šteje za obvestilo v smislu odstavka 2.

▼B

Člen 9

Preložene predaje ali predaje z zamudo

1.  Pristojno državo članico je treba nemudoma obvestiti o vseh preložitvah zaradi pritožbenega ali revizijskega postopka z odložilnim učinkom ali zaradi fizičnih razlogov, kot je bolezen prosilca za azil, pomanjkanje prevoza ali dejstvo, da se je prosilec za azil umaknil iz postopka predaje.

▼M2

1a.  Kadar je bila predaja odložena na zahtevo države članice, ki osebo predaja, morata ta država in pristojna država članica še naprej ostati v stiku, da se omogoči organizacija nove predaje v najkrajšem možnem času v skladu s členom 8 in najpozneje dva tedna, odkar so organi izvedeli za prenehanje okoliščin, ki so povzročile zamudo ali odlog. V takem primeru se pred predajo pošlje posodobljeni standardni obrazec za prenos podatkov, kakor je določeno v Prilogi VI.

▼M2

2.  Država članica, ki zaradi enega od razlogov iz člena 29(2) Uredbe (EU) št. 604/2013 ne more opraviti predaje v običajnem roku šestih mesecev od datuma sprejema zahtevka za sprejem ali ponovni sprejem zadevne osebe ali dokončne odločbe o pritožbi ali reviziji z odložilnim učinkom, o tem obvesti pristojno državo članico pred iztekom tega roka. V nasprotnem primeru je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito in izpolnitev drugih obveznosti iz Uredbe (ES) št. 604/2013 odgovorna država članica prosilka v skladu s členom 29(2) navedene uredbe.

▼B

3.  Država članica, ki se zaradi enega od razlogov iz člena 19(4) in člena 20(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 odloči izvesti predajo po izteku običajnega šestmesečnega roka, se v zvezi s tem predhodno ustrezno uskladi s pristojno državo članico.

Člen 10

Predaja po implicitnem sprejemu

1.  Kadar se šteje, da je zaprošena država članica v skladu s členom 18(7) oz. členom 20(1)(c) Uredbe (ES) št. 343/2003 sprejela zahtevek za sprejem ali za ponoven sprejem, država članica prosilka sproži posvetovanja, potrebna za organizacijo predaje.

2.  Če država članica prosilka to zahteva, mora pristojna država članica nemudoma pismeno potrditi svojo odgovornost, ker ni spoštovala časovnega roka za odgovor. Pristojna država članica v najkrajšem možnem času sprejme potrebne ukrepe, da ugotovi kraj prihoda prosilca za azil in se, kadar je primerno, z državo članico prosilko dogovori o času prihoda in praktičnih podrobnostih izročitve prosilca za azil pristojnim organom.

POGLAVJE IV

HUMANITARNA KLAVZULA

Člen 11

Nepreskrbljeni družinski člani

▼M1 —————

▼B

2.  Primeri nepreskrbljenih družinskih članov iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 se, če je mogoče, ocenijo na podlagi objektivnih meril, kot so zdravniška spričevala. Če takih dokazil ni ali jih ni mogoče pridobiti, se človekoljubni razlogi utemeljujejo le na podlagi prepričljivih podatkov, ki jih posredujejo prizadete osebe.

3.  Pri ocenjevanju potrebe in primernosti združitve prizadetih oseb je treba upoštevati naslednje točke:

4.  Uporaba člena 15(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 je v vsakem primeru odvisna od zagotovila, da bo prosilec za azil ali sorodnik dejansko nudil potrebovano pomoč.

5.  Države članice se dogovorijo o državi, v kateri bodo sorodniki ponovno združeni ter o datumu predaje, pri čemer upoštevajo:

▼M2

6.  Če prosilec biva na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri biva njegov otrok, brat ali sestra oziroma starš, kot je navedeno v členu 16(1) Uredbe (EU) št. 604/2013, se državi članici med seboj posvetujeta in si izmenjata informacije, da se ugotovi naslednje:

Za izvedbo izmenjave informacij iz prvega pododstavka se uporabi standardni obrazec iz Priloge VII k tej uredbi.

Zaprošena država članica si prizadeva odgovoriti v štirih tednih od prejema zahtevka. Kadar prepričljivi dokazi kažejo, da bi nadaljnje preiskave privedle do pomembnejših informacij, zaprošena država članica obvesti državo članico prosilko, da potrebuje dva dodatna tedna.

Zahtevek za informacije iz tega člena se izvede na način, ki zagotavlja popolno skladnost z roki iz členov 21(1), 22(1), 23(2), 24(2) in 25(1) Uredbe (EU) št. 604/2013. Ta obveznost ne vpliva na člen 34(5) Uredbe (EU) št. 604/2013.

▼B

Člen 12

Mladoletniki brez spremstva

1.  Kadar lahko odločitev o izročitvi mladoletnika brez spremstva v varstvo sorodniku, ki ni njegova mati, oče ali zakoniti skrbnik, povzroči posebne težave, zlasti kadar ta odrasla oseba prebiva izven območja pristojnosti države članice, v kateri je mladoletnik zaprosil za azil, se olajša sodelovanje med pristojnimi organi v državah članicah, zlasti med organi in sodišči, pristojnih za zaščito mladoletnih oseb, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi, da se zagotovi, da lahko ti organi ob popolnem poznavanju dejstev odločajo o sposobnosti te odrasle osebe ali oseb, da prevzamejo skrb za mladoletno osebo na način, ki je v njenem najboljšem interesu.

Pri tem se upoštevajo možnosti, ki so trenutno na voljo na področju sodelovanja v sodnih in civilnih zadevah.

2.  Dejstvo, da lahko zaradi dolgotrajnosti postopkov za dodelitev mladoletne osebe pride do prekoračitve rokov iz člena 18(1) in (6) ter člena 19(4) Uredbe (ES) št. 343/2003, ni nujno ovira za nadaljevanje postopka o ugotavljanju pristojne države članice ali države članice, ki opravi predajo.

▼M2

3.  Zaradi lajšanja ustreznih ukrepov za opredelitev družinskih članov, bratov in sester ali drugih sorodnikov mladoletnika brez spremstva, jih država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva vložil prošnjo za mednarodno zaščito, na podlagi osebnega razgovora v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 604/2013 ob navzočnosti zastopnika iz člena 6(2) navedene uredbe poišče in/ali upošteva vse informacije, ki jih predloži mladoletnik ali prihajajo iz drugega verodostojnega vira, seznanjenega z osebnim položajem ali opravljeno potjo mladoletnika ali njegovega družinskega člana, brata ali sestre oziroma drugega sorodnika.

Organi, ki izvajajo postopek določanja države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje mladoletnika brez spremstva, v ta postopek v največji možni meri vključijo zastopnika iz člena 6(2) Uredbe (EU) št. 604/2013.

4.  Če pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 8 Uredbe (EU) št. 604/2013 država članica, ki izvaja postopek določanja države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje mladoletnika brez spremstva, poseduje informacije, ki omogočajo začetek postopka ugotovitve istovetnosti in/ali izsleditve družinskega člana, brata ali sestre oziroma drugega sorodnika mladoletnika, se ta država članica po potrebi posvetuje z drugimi državami članicami in si z njimi izmenja informacije, da:

5.  Kadar iz izmenjanih informacij iz odstavka 4 izhaja, da več družinskih članov, bratov in sester ali drugih sorodnikov mladoletnika brez spremstva biva v drugi državi članici ali drugih državah članicah, država članica, v kateri biva mladoletnik brez spremstva, sodeluje z ustrezno državo članico ali državami članicami, da se določi najprimernejša oseba, ki se ji zaupa skrb za mladoletnika, in zlasti da se ugotovi naslednje:

6.  Za izvedbo izmenjave informacij iz odstavka 4 se uporabi standardni obrazec iz Priloge VIII k tej uredbi.

Zaprošena država članica si prizadeva odgovoriti v štirih tednih od prejema zahtevka. Kadar prepričljivi dokazi kažejo, da bi nadaljnje preiskave privedle do pomembnejših informacij, zaprošena država članica obvesti državo članico prosilko, da potrebuje dva dodatna tedna.

Zahtevek za informacije iz tega člena se izvede na način, ki zagotavlja popolno skladnost z roki iz členov 21(1), 22(1), 23(2), 24(2) in 25(1) Uredbe (EU) št. 604/2013. Ta obveznost ne vpliva na člen 34(5) Uredbe (EU) št. 604/2013.

▼M1 —————

▼B

POGLAVJE V

SKUPNE DOLOČBE

Člen 15

Pošiljanje zahtevkov

1.   ►M2  Zahtevki, odgovori in vsa pisna korespondenca med državami članicami glede uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 se pošiljajo preko elektronskega komunikacijskega omrežja ‚DubliNet‘, določenega v Naslovu II te uredbe. ◄

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko korespondenca med oddelki, pristojnimi za izvajanje predaj, in pristojnimi oddelki v zaprošeni državi članici glede praktičnih dogovorov glede predaj, časa in kraja prihoda, zlasti kadar je prosilec za azil pod spremstvom, pošiljajo tudi drugače.

2.  Vsi zahtevki, odgovori ali korespondenca, ki izhajajo iz neke nacionalne vstopne točke, kot je predvideno v členu 19, veljajo za pristne.

3.  Potrditev, ki jo izda sistem, velja za dokazilo o prenosu ter o datumu in uri prejetja zahtevka ali odgovora.

▼M2

Člen 15a

Enotni pogoji in praktične ureditve za izmenjavo zdravstvenih podatkov pred izvedbo predaje

Izmenjava zdravstvenih podatkov pred predajo ter zlasti pošiljanje zdravniškega spričevala iz Priloge IX se izvede samo med organi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 604/2013 preko omrežja ‚DubliNet‘.

Država članica, ki izvaja predajo prosilca, in odgovorna država članica si prizadevata, da se pred pošiljanjem zdravniškega spričevala sporazumeta o jeziku, ki se uporabi za izpolnitev tega spričevala, ob upoštevanju okoliščin primera, predvsem potrebe po morebitnem nujnem ukrepanju ob prihodu.

▼B

Člen 16

Jezik sporočil

Prizadete države članice se sporazumno dogovorijo o jeziku ali jezikih sporočil.

▼M2

Člen 16a

Informativne brošure, namenjene prosilcem za mednarodno zaščito

1.  Skupna brošura, ki vse prosilce za mednarodno zaščito obvešča o določbah Uredbe (EU) št. 604/2013 in o uporabi Uredbe (EU) št. 603/2013, je v Prilogi X.

2.  Posebna brošura za otroke brez spremstva, ki prosijo za mednarodno zaščito, je v Prilogi XI.

3.  Informacije za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so bili prijeti v zvezi z nezakonitim prehodom zunanje meje, so v Prilogi XII.

4.  Informacije za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so bili odkriti, da nezakonito bivajo v državi članici, so v Prilogi XIII.

▼M1 —————

▼B

NASLOV II

VZPOSTAVITEV OMREŽJA „DUBLINET“

POGLAVJE I

TEHNIČNI STANDARDI

Člen 18

Vzpostavitev omrežja „DubliNet“

1.  Prenos preko varnih elektronskih sredstev iz člena 22(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 je znan pod imenom „DubliNet“.

▼M2 —————

▼B

Člen 19

Nacionalne vstopne točke

1.  Vsaka država članica ima eno samo določeno nacionalno vstopno točko.

2.  Nacionalne vstopne točke so odgovorne za obdelavo vstopnih podatkov in pošiljanje izhodnih podatkov.

3.  Nacionalne vstopne točke so odgovorne za izdajanje potrditve prejema vsakega prispelega sporočila.

▼M2

4.  Obrazce, katerih vzorci so navedeni v prilogah I in III, ter obrazce za zahtevek o informacijah, navedene v prilogah V, VI, VII, VIII in IX, si nacionalne vstopne točke izmenjujejo v obliki, ki jo je predvidela Komisija. Komisija obvesti države članice o zahtevanih tehničnih standardih.

▼B

POGLAVJE II

PRAVILA UPORABE

Člen 20

Sklicna številka

▼M2

1.  Vsako pošiljanje ima svojo sklicno številko, s čimer je mogoče nedvoumno ugotoviti primer, na katerega se nanaša, in državo članico, ki vlaga zahtevek. Na podlagi te številke mora biti tudi mogoče ugotoviti, ali se pošiljanje nanaša na zahtevek za sprejem (tip 1), zahtevek za ponovni sprejem (tip 2), zahtevek za informacije (tip 3), izmenjavo informacij o otroku, bratu ali sestri oziroma staršu prosilca, ki je nepreskrbljen družinski član (tip 4), izmenjavo informacij o družini, bratu ali sestri oziroma drugem sorodniku mladoletnika brez spremstva (tip 5), pošiljanje podatkov pred predajo (tip 6) ali pošiljanje enotnega zdravniškega spričevala (tip 7).

▼B

2.  Sklicna številka se začne s črkami, ki se uporabljajo za identifikacijo države članice v Eurodacu. Tej šifri sledi številka, ki označuje vrsto zahtevka v skladu s klasifikacijo iz odstavka 1.

▼M2

Če zahtevek temelji na podatkih Eurodaca, je dodana tudi sklicna številka Eurodaca za zaprošeno državo članico.

▼B

Člen 21

Neprekinjeno delovanje

1.  Države članice ukrenejo vse potrebno za zagotovitev neprekinjenega delovanja nacionalnih vstopnih točk.

2.  Če pride do več kot sedemurne prekinitve delovanja nacionalne vstopne točke, država članica obvesti pristojne organe, imenovane na podlagi člena 22(1) Uredbe (ES) št. 343/2003, in Komisijo ter sprejme vse potrebne ukrepe za čim prejšnjo vzpostavitev normalnega delovanja.

▼M2

3.  Če je neka nacionalna vstopna točka poslala podatke nacionalni vstopni točki, v kateri je prišlo do prekinitve delovanja, se zapisnik o prenosu na ravni osrednje komunikacijske infrastrukture uporabi kot dokazilo o dnevu in uri prenosa. Roki iz Uredbe (ES) št. 604/2013 za pošiljanje zahtevkov ali odgovorov se za čas prekinitve delovanja zadevne nacionalne vstopne točke ne podaljšajo.

▼B

NASLOV III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Prepustnice, izdane za namene Dublinske konvencije

Prepustnice, tiskane za namene Dublinske konvencije, se za predajo prosilcev za azil v skladu z Uredbo (ES) št. 343/2003 sprejemajo v obdobju največ 18 mesecev po začetku veljave te uredbe.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M2

---

PRILOGA I

---

PRILOGA II

(Sklicevanja se nanašajo na Uredbo (EU) št. 604/2013)

SEZNAM A

DOKAZILA

I.   Postopek določanja države, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito

1.   Prisotnost družinskega člana ali sorodnika (očeta, matere, otroka, brata ali sestre, tete, strica, starega starša, odrasle osebe, odgovorne za otroka, skrbnika) prosilca, ki je mladoletnik brez spremstva (člen 8)

Neposredni dokazi

2.   Zakonito bivanje družinskega člana, ki je upravičenec do mednarodne zaščite, v državi članici (člen 9)

Neposredni dokazi

3.   Prisotnost družinskega člana, ki prosi za mednarodno zaščito, o čigar prošnji za mednarodno zaščito v državi članici še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev (člen 10)

Neposredni dokazi

4.   Veljavni dokumenti za prebivanje (člen 12(1) in (3)) ali dokumenti za prebivanje, katerih veljavnost je potekla pred manj kot dvema letoma [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Neposredni dokazi

5.   Veljavni vizumi (člen 12(2) in (3)) in vizumi, katerih veljavnost je potekla pred manj kot šestimi meseci [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Neposredni dokazi

6.   Zakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 14)

Neposredni dokazi

7.   Nezakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 13(1))

Neposredni dokazi

8.   Najmanj petmesečno nepretrgano bivanje v državi članici (člen 13(2))

Neposredni dokazi

9.   Zapustitev ozemlja držav članic (člen 19(2))

Neposredni dokazi

II.   Obveznost države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje, da ponovno prevzame ali sprejme prosilca.

1.   Postopek določanja odgovorne države članice poteka v državi članici, v kateri je bila prošnja vložena (člen 20(5))

Neposredni dokazi

2.   Prošnja se obravnava ali je bila vložena že prej (člen 18(1)(b), (c) in (d))

Neposredni dokazi

3.   Zapustitev ozemlja držav članic (člena 20(5)) in 19(2))

Neposredni dokazi

4.   Izgon z ozemlja držav članic (člen 19(3))

Neposredni dokazi

SEZNAM B

POSREDNE OKOLIŠČINE

I.   Postopek določanja države, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito

1.   Prisotnost družinskega člana (oče, mati, skrbnik) prosilca, ki je mladoletnik brez spremstva (člen 8)

Indikativni dokazi ( 8 )

2.   Zakonito prebivanje družinskega člana, ki je upravičenec do statusa begunca ali mednarodne zaščite, v državi članici (člen 9)

Indikativni dokazi

3.   Prisotnost družinskega člana, ki prosi za mednarodno zaščito, o čigar prošnji za mednarodno zaščito v državi članici še ni bila sprejeta prva vsebinska odločitev (člen 10)

Indikativni dokazi

4.   Veljavni dokumenti za prebivanje (člen 12(1) in (3)) ali dokumenti za prebivanje, katerih veljavnost je potekla pred manj kot dvema letoma [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Indikativni dokazi

5.   Veljavni vizumi (člen 12(2) in (3)) in vizumi, katerih veljavnost je potekla pred manj kot šestimi meseci [in datum začetka njihove veljavnosti] (člen 12(4))

Indikativni dokazi

6.   Zakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 14)

Indikativni dokazi

7.   Nezakonit vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 13(1))

Indikativni dokazi

8.   Najmanj petmesečno nepretrgano bivanje v državi članici (člen 13(2))

Indikativni dokazi

9.   Zapustitev ozemlja držav članic (člen 19(2))

Indikativni dokazi

II.   Obveznost države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, da ponovno prevzame ali sprejme prosilca

1.   Postopek določanja odgovorne države članice poteka v državi članici, v kateri je bila prošnja vložena (člen 20(5)).

Indikativni dokazi

2.   Prošnja za mednarodno zaščito se obravnava ali je bila vložena že prej (člen 18(1)(b), (c) in (d)).

Indikativni dokazi

3.   Zapustitev ozemlja držav članic (člena 20(5)) in 19(2))

Indikativni dokazi

4.   Izgon z ozemlja držav članic (člen 19(3)).

Indikativni dokazi

---

PRILOGA III

---

PRILOGA IV

---

PRILOGA V

---

PRILOGA VI

---

PRILOGA VII

---

PRILOGA VIII

---

PRILOGA IX

---

PRILOGA X

DEL A

INFORMACIJE O DUBLINSKI UREDBI ZA PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO V SKLADU S ČLENOM 4 UREDBE (EU) št. 604/2013 ( 9 )

Zaprosili ste nas za zaščito, ker ste bili po vašem mnenju prisiljeni zapustiti svojo domačo državo zaradi preganjanja, vojne ali tveganja resne škode. V zakonodaji je to poimenovano „prošnja/zahtevek za mednarodno zaščito“, vi pa ste poimenovani – „prosilec“. Ljudje, ki iščejo zaščito, so pogosto poimenovani „prosilci za azil“.

Dejstvo, da ste zaprosili za azil v naši državi, ne zagotavlja, da bomo tukaj obravnavali vašo prošnjo. Država, ki bo obravnavala vašo prošnjo, se določi v postopku na podlagi zakonodajnega akta Evropske unije, ki je znan kot „dublinska“ uredba. V skladu s tem zakonodajnim aktom je za obravnavo vaše prošnje odgovorna samo ena država.

Ta zakonodajni akt se uporablja na območju geografske regije, v kateri je 32 držav ( 10 ). Za namen te brošure, smo teh 32 držav poimenovali „dublinske države“.

Če v tej brošuri česa ne razumete, za pojasnilo zaprosite naše organe.

Pred obravnavo vaše prošnje za azil je treba ugotoviti, katera država je odgovorna za njeno obravnavanje – to imenujemo „dublinski postopek“. V dublinskem postopku se ne bo obravnaval razlog vaše prošnje za azil, ampak le vprašanje, katera država je odgovorna za odločanje o vaši prošnji za azil.

Če organi naše države odločijo, da so odgovorni za odločanje o vaši prošnji za azil, to pomeni, da lahko ostanete v tej državi in da se vaša prošnja v tej državi tudi obravnava. Postopek obravnavanja vaše prošnje se bo začel takoj zatem.

Če organi naše države odločijo, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država, vas bomo skušali takoj, ko bo to mogoče, poslati v navedeno državo, da se bo lahko vaša prošnja obravnavala tam. Celotni dublinski postopek lahko, do vaše predaje navedeni državi, v normalnih okoliščinah traja do 11 mesecev. Vašo prošnjo za azil bo nato preučila odgovorna država. Ta rok je lahko drugačen, če se skrivate pred organi, ste zaprti ali pridržani oziroma če se pritožite zoper odločbo o predaji. Če ste v eni od teh situacij, boste prejeli posebne informacije, s katerimi boste obveščeni o časovnem okviru, ki velja za vas. Če ste pridržani, boste obveščeni o razlogih za pridržanje in pravnih sredstvih, ki so vam na voljo.

Predpisani so različni razlogi, zakaj je lahko država odgovorna za obravnavanje vaše prošnje. Ti razlogi se preučujejo po predpisanem vrstnem redu; kot prvi razlog se obravnava vprašanje, ali je v tej dublinski državi prisoten vaš družinski član; ali imate ali ste v preteklosti imeli vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala dublinska država; oziroma ali ste potovali v ali skozi drugo dublinsko državo, bodisi zakonito bodisi nezakonito.

Pomembno je, da nas takoj, ko je to mogoče, obvestite, če imate družinske člane v drugi dublinski državi. Če je vaš mož, žena ali otrok prosilec za azil oziroma mu je bila dodeljena mednarodna zaščita v drugi dublinski državi, bi lahko bila navedena država odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil.

Organi ene države lahko odločijo, da bodo obravnavali vašo prošnjo, čeprav ta država za to ni odgovorna v skladu z merili iz dublinske uredbe. Ne bomo vas poslali v državo, za katero se ugotovi, da bi lahko kršila vaše človekove pravice.

Možnost imate, da izrazite svoje nestrinjanje z odločitvijo, na podlagi katere naj bi bili poslani v drugo dublinsko državo; takšno odločitev lahko izpodbijate pred sodiščem ali razsodiščem. Lahko tudi zaprosite, da ostanete v tej državi, dokler ni odločeno o vaši pritožbi ali zahtevi za ponovni pregled.

Če umaknete svojo prošnjo za azil in odidete v drugo dublinsko državo, boste verjetno predani nazaj naši državi ali odgovorni dublinski državi.

Zato je pomembno, da po vložitvi prošnje za azil ostanete v naši državi, dokler ne odločimo: 1) kdo je odgovoren za obravnavanje vaše prošnje za azil in/ali 2) da bomo obravnavali vašo prošnjo za azil v naši državi.

Opozarjamo vas, da vas lahko pristojni organ pridrži (v zaprtem centru), če meni, da boste verjetno pobegnili ali se skrili, ker ne želite, da bi vas poslali v drugo državo. Če do tega pride, boste imeli pravico do pravnega zastopnika in boste obveščeni o drugih svojih pravicah, vključno s pravico do pritožbe zoper odločitev o pridržanju.

Če boste ob vložitvi prošnje za azil stari najmanj 14 let, vam bodo odvzeli prstne odtise, ki jih bodo posredovali v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. V tem postopku morate sodelovati – predpisano je namreč, da morate dopustiti odvzem svojih prstnih odtisov.

Če vaši prstni odtisi niso dobre kakovosti, tudi če ste si namerno poškodovali prste, vam bodo prstni odtisi v prihodnosti ponovno odvzeti.

Vaši prstni odtisi bodo preverjeni v sistemu Eurodac, da se ugotovi, ali ste že prej zaprosili za azil oziroma ali so vam bili prstni odtisi že prej odvzeti na meji. To vpliva na odločitev, katera dublinska država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil.

Vaši prstni odtisi se lahko preverijo tudi v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), podatkovni zbirki, ki vsebuje informacije v zvezi z vizumi, izdanimi na schengenskem območju. Če imate veljavni vizum ali vizum, ki mu je potekla veljavnost, za drugo dublinsko državo, ste lahko poslani v navedeno državo, da se tam obravnava vaša prošnja za mednarodno zaščito.

Ob vložitvi prošnje za azil se bodo podatki o vaših prstnih odtisih shranili v sistemu Eurodac za 10 let – po 10 letih se bodo iz tega sistema samodejno izbrisali. Če se vaši prošnji za azil ugodi, bodo vaši prstni odtisi shranjeni v podatkovni zbirki, dokler ne bodo samodejno izbrisani. Če postanete državljan dublinske države, bodo vaši odtisi ob tem izbrisani. Vaši prstni odtisi in podatki o vašem spolu bodo shranjeni v sistemu Eurodac – vaše ime, fotografija, datum rojstva in državljanstvo niso poslani v podatkovno zbirko Eurodac, vendar se lahko hranijo v nacionalni podatkovni zbirki.

V prihodnosti nas lahko kadar koli zaprosite za podatke v zvezi z vami, ki smo jih zabeležili v sistemu Eurodac. Če menite, da so podatki netočni ali se ne bi smeli shranjevati, lahko zahtevate, da se popravijo ali izbrišejo. Informacije o organih, ki so pristojni za upravljanje (ali nadzor) vaših podatkov v tej državi, in ustreznih organih, ki so pristojni za nadzor varstva podatkov, so na voljo na spodaj.

Sistem Eurodac upravlja agencija Evropske unije po imenu eu-LISA. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene. Prejel jih bo le centralni sistem Eurodac. Če boste v prihodnosti zaprosili za azil v drugi dublinski državi, ji bodo vaši prstni odtisi poslani v preverjanje. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj dublinskih držav.

Od 20. julija 2015 bodo lahko vaše prstne odtise preučevali organi, kot so policija in Evropski policijski urad (Europol), ki lahko zahtevajo dostop do podatkovne zbirke Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in terorizma.

Kakšne so moje pravice v času, ko se odloča o državi, odgovorni za obravnavanje moje prošnje za azil?

Pravico imate, da ostanete v naši državi, če je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, ali, kadar je odgovorna druga država, dokler niste predani tej drugi državi. Če je naša država odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, imate pravico, da ostanete na njenem ozemlju, vsaj dokler ni sprejeta prva odločitev o vaši prošnji za azil. Prav tako ste upravičeni do materialnih pogojev za sprejem (npr. do nastanitve, hrane itd.) ter do osnovne zdravstvene oskrbe in nujne zdravstvene pomoči. Dana vam bo priložnost, da nam predložite informacije o vašem položaju in prisotnosti družinskih članov na ozemlju dublinskih držav. Te informacije boste lahko podali ustno in/ali pisno, pri tem pa boste lahko uporabili svoj materni jezik ali drug jezik, ki ga tekoče govorite (ali pa vam bo po potrebi na voljo tolmač). Prejeli boste tudi pisni izvod odločbe o predaji drugi državi. Pravico imate tudi, da nas zaprosite za več informacij in/ali da stopite v stik z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) v naši državi.

Kontaktne informacije so zlasti: (Vnesite informacije, ki se nanašajo na državo članico)

DEL B

DUBLINSKI POSTOPEK – INFORMACIJE ZA PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO, KI SE ZAGOTOVIJO V DUBLINSKEM POSTOPKU V SKLADU S ČLENOM 4 UREDBE (EU) ŠT. 604/2013 ( 12 )

To brošuro ste dobili, ker ste zaprosili za mednarodno zaščito (azil) v naši državi ali v drugi dublinski državi, organi v naši državi pa utemeljeno domnevajo, da bi lahko bila za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država.

O tem, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje, se odloči v postopku na podlagi zakonodajnega akta Evropske unije, ki je znan kot „dublinska“ uredba. Ta proces se imenuje „dublinski postopek“. S to brošuro želimo odgovoriti na najpogostejša vprašanja, ki bi jih lahko imeli o tem postopku.

Če je v tej brošuri zapisano kaj, česar ne razumete, zaprosite organe za pojasnilo.

Zakaj sem v dublinskem postopku?

Dublinska uredba se uporablja na območju geografske regije, v kateri je 32 držav. „Dublinske države“ so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo ter štiri države, ki so „pridružene“ dublinskemu sistemu (Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn).

V dublinskem postopku se določi, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil. To pomeni, da vas lahko naša država preda drugi državi, ki je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje.

Dublinski postopek ima dva namena:

Dokler se ne odloči, katera država je odgovorna za odločanje o vaši prošnji, organi v naši državi ne bodo obravnavali vsebine vaše vloge.

NE POZABITE: Ne smete oditi v drugo dublinsko državo. Če odidete v drugo dublinsko državo, boste predani nazaj naši državi ali državi, v kateri ste pred tem zaprosili za azil. Zaradi umika vaše prošnje v naši državi se odgovorna država ne bo spremenila. Če se boste skrili ali pobegnili, tudi tvegate, da boste pridržani.

Če ste v preteklosti že bili v eni od dublinskih držav in ste od takrat zapustili območje dublinskih držav, preden ste prišli v našo državo, nam morate to povedati. To je pomembno, saj lahko vpliva na to, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje. Lahko ste pozvani, da predložite dokaze za čas, ki ste ga preživeli zunaj območja dublinskih držav, na primer žig v vašem potnem listu, odločitev o vrnitvi ali odstranitvi oziroma uradne dokumente, ki dokazujejo, da ste živeli ali delali zunaj območja dublinskih držav.

Za katere informacije moram zagotoviti, da so organi z njimi seznanjeni? Kako lahko te informacije razložim organom?

Verjetno bo z vami opravljen razgovor, da bi lahko ugotovili, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil. Na tem razgovoru vam bomo pojasnili „dublinski postopek“. Predložiti bi nam morali vse informacije, ki jih imate o prisotnosti katerega od družinskih članov ali drugih sorodnikov v kateri koli od dublinskih držav, ter vse druge informacije, za katere menite, da bi lahko bile pomembne za določitev odgovorne države (glej v nadaljevanju podrobno navedbo, katere informacije so pomembne). Predložiti bi nam morali tudi vse dokumente ali listine, ki jih imate in ki vsebujejo ustrezne informacije.

Prosimo, da nam sporočite vse ustrezne informacije, ob pomoči katerih bomo lahko določili, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje.

Razgovor bo potekal v jeziku, ki ga razumete ali za katerega se razumno domneva, da ga razumete, in v katerem ste se sposobni sporazumevati.

Zaprosite lahko za tolmača, da vam pomaga pri sporazumevanju, če ne morete razumeti jezika, ki se uporablja. Tolmač mora tolmačiti samo to, kar govorite vi in oseba, ki vodi razgovor z vami. Tolmač ne sme dodajati svojih osebnih mnenj. Če imate težave pri razumevanju tolmača, nam morate to povedati in/ali o tem govoriti s svojim odvetnikom.

Razgovor bo zaupen. To pomeni, da nobena informacija, ki jo predložite, vključno z dejstvom, da ste zaprosili za azil, ne bo poslana osebam ali organom v vaši matični državi, ki bi lahko na kakršen koli način škodili vam ali vašim družinskim članom, ki so še vedno v vaši matični državi.

Pravica do razgovora se vam lahko odreče le, če ste te informacije že predložili z drugimi sredstvi, potem ko ste bili obveščeni o dublinskem postopku in njegovih posledicah na vaš položaj. Če z vami ni opravljen razgovor, lahko zaprosite za dodatne pisne informacije, pomembne za določitev odgovorne države.

Kako bodo organi določili državo, ki je odgovorna za obravnavanje moje prošnje?

Država je lahko odgovorna za obravnavanje vaše prošnje iz različnih razlogov. Ti razlogi se upoštevajo po predpisanem vrstnem redu. Če eden od njih ni relevanten, se upošteva naslednji po vrsti in tako naprej.

Razlogi so povezani z naslednjimi dejavniki, navedenimi po pomenu:

Zato je pomembno, da nas pred sprejetjem prve odločitve o vaši prošnji za azil obvestite, če imate družinske člane v drugi dublinski državi. Če želite biti združeni z družinskim članom v isti državi, bosta morala željo po združitvi oba izraziti v pisni obliki.

Kaj naj storim, če sem odvisen od skrbi nekoga drugega ali če je nekdo drug odvisen od mene?

Lahko ste ponovno združeni v isti državi kot vaša mati, oče, otrok, brat ali sestra, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Država, v kateri prebiva vaš otrok, brat ali sestra oziroma starš, bi morala ponavadi sprejeti odgovornost za obravnavanje vaše prošnje, če so vaše družinske vezi obstajale v vaši matični državi. Oba bosta tudi pozvana, da pisno izrazita željo po ponovni združitvi.

Za to možnost lahko zaprosite, če ste že prisotni v državi, v kateri je prisoten vaš otrok, brat ali sestra oziroma starš, ali če ste v drugi državi, kot v tisti, v kateri prebivajo vaši sorodniki. V tem drugem primeru bo to pomenilo, da boste morali odpotovati v navedeno državo, razen če zaradi zdravstvenega stanja dalj časa ne smete potovati.

Poleg te možnosti lahko med azilnim postopkom kadar koli zaprosite, da se pridružite družinskemu članu iz humanitarnih, družinskih ali kulturnih razlogov. Če se vam ugodi, boste morda morali oditi v državo, v kateri je prisoten vaš družinski član. V takem primeru boste tudi pozvani, da daste pisno soglasje. Pomembno je, da nas obvestite o morebitnih humanitarnih razlogih, zaradi katerih naj se vaša prošnja obravnava v naši ali drugi državi.

Če se zastavi vprašanje v zvezi z razmerji, odvisnostjo ali humanitarnimi razlogi, se vas lahko pozove, da zagotovite razlago ali dokaz kot utemeljitev vaših zahtevkov.

Kaj se zgodi, če sem bolan ali imam kakršne koli posebne potrebe?

Da bi vam omogočili ustrezno zdravstveno oskrbo ali zdravljenje, morajo organi v naši državi vedeti za vaše morebitne posebne potrebe (tudi na zdravstvenem področju), še zlasti, če ste:

Če nam predložite zdravstvene podatke in se odloči, da boste poslani v drugo državo, vas bomo prosili za dovoljenje, da informacije o vašem zdravstvenem stanju posredujemo državi, v katero ste poslani. Če s tem ne boste soglašali, bo to preprečilo posredovanje informacij o vašem zdravstvenem stanju, ne bo pa preprečilo vaše predaje odgovorni državi. Če boste odrekli soglasje za posredovanje informacij o vašem zdravstvenem stanju drugi državi, vas opozarjamo, da ta ne bo mogla poskrbeti za vaše posebne potrebe.

Prosimo, upoštevajte, da bodo strokovnjaki informacije o vašem zdravstvenem stanju vedno obravnavali strogo zaupno, saj so obvezani varovati poklicno skrivnost.

Kako dolgo bo trajalo, da se odloči, katera država bo obravnavala mojo prošnjo? Kako dolgo bo trajalo, da bo moja prošnja obravnavana?

Če organi naše države odločijo, da so odgovorni za obravnavanje vaše prošnje za azil, to pomeni, da lahko ostanete v naši državi in da se vaša prošnja tu obravnava.

Kaj se zgodi, če se kot odgovorna država za obravnavanje moje prošnje določi druga država, kot tista, v kateri sem prisoten?

Če menimo, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država, jo bomo pozvali, naj sprejme odgovornost v treh mesecih, odkar ste vložili svojo prošnjo v naši državi.

Če pa se odgovornost druge države določi na podlagi podatkov o vaših prstnih odtisih, se zahteva drugi državi pošlje v dveh mesecih, odkar so bili rezultati pridobljeni iz sistema Eurodac.

Država, ki ji pošljemo zahtevo, mora odgovoriti v dveh mesecih od prejema zahteve. Če navedena država ne odgovori v tem roku, to pomeni, da je sprejela odgovornost za vašo prošnjo.

Država, ki ji pošljemo zahtevo, mora odgovoriti v enem mesecu od prejema zahteve ali v dveh tednih, če je zahteva temeljila na podatkih iz sistema Eurodac. Če navedena država v tem roku ne odgovori, to pomeni, da je sprejela odgovornost za vašo prošnjo in da soglaša z vašim ponovnim sprejemom.

Če pa niste zaprosili za azil v naši državi in je bila vaša predhodna prošnja za azil v drugi državi zavrnjena z dokončno odločitvijo, lahko bodisi pošljemo zahtevo odgovorni državi, naj vas ponovno sprejme, bodisi nadaljujemo postopek vaše vrnitve v vašo matično državo, državo vašega stalnega prebivališča ali varno tretjo državo ( 14 ).

Če druga država sprejme odgovornost za obravnavanje vaše prošnje, vas bomo obvestili o svoji odločitvi:

Predaja se bo izvedla v šestih mesecih, odkar je druga država sprejela odgovornost, ali, če se odločite izpodbijati odločbo o predaji, v šestih mesecih, odkar sodišče ali razsodišče odloči, da vas lahko pošljemo v navedeno državo. Ta rok se lahko podaljša, če pobegnete pred organi naše države ali če ste zaprti.

Če ste pridržani / v zaprtem centru v naši državi v okviru dublinskega postopka, veljajo krajši roki (dodatna pojasnila so na voljo v posebnem razdelku o pridržanju).

Odgovorna država vas bo obravnavala kot prosilca za azil in upravičeni boste do vseh s tem povezanih pravic. Če v navedeni državi pred tem še nikoli niste zaprosili za azil, se vam bo to omogočilo po vašem prihodu.

Kaj če se ne strinjam z odločitvijo, da bom poslan v drugo državo?

Možnost imate, da izrazite svoje nestrinjanje z odločitvijo, na podlagi katere naj bi bili poslani v drugo dublinsko državo. To se imenuje „pritožba“ ali „zahteva za ponovni pregled“.

Zaprosite lahko tudi za odložitev predaje za čas trajanja postopka na podlagi pritožbe ali zahteve za ponovni pregled.

Na koncu te brošure so na voljo informacije o tem, na katere organe se lahko obrnete, da bi izpodbijali odločitev v naši državi.

Če ste od pristojnih organov prejeli uradno odločitev o predaji, lahko v [x dneh ( 15 )] vložite pritožbo pri [ime pritožbenega organa ( 16 )]. Zelo pomembno je, da odločitev izpodbijate v določenem roku (s pritožbo ali zahtevo za ponovni pregled).

V času postopka na podlagi vaše pritožbe ali zahteve za ponovni pregled lahko ostanete v naši državi. Ali ( 17 )

Vaša predaja se odloži za [y dni ( 18 )], dokler sodišče ali razsodišče ne odloči, ali je za vas varno, da ste v odgovorni državi v času obravnavanja vaše pritožbe. Ali

Na voljo imate [y dni ( 19 )], da zahtevate odložitev vaše predaje v času obravnavanja vaše pritožbe. Sodišče ali razsodišče bo v kratkem odločilo o tej zahtevi. Če zavrne vašo zahtevo za odložitev predaje, bo odločitev o tem obrazložena.

Med tem postopkom imate pravico do pravne pomoči, po potrebi pa tudi do jezikovne pomoči. Pravna pomoč pomeni, da imate pravico do odvetnika, ki bo pripravil vaše dokumente in vas zastopal pred sodiščem.

Zahtevate lahko, da se vam ta pomoč dodeli brezplačno, če ne morete plačati stroškov zanjo. Informacije o organizacijah, ki nudijo pravno pomoč, so na voljo na koncu te brošure.

Ali sem lahko pridržan?

Za vaše pridržanje lahko sicer obstajajo različni razlogi, za namene dublinskega postopka pa ste lahko pridržani le, če naši organi sklepajo na obstoj precejšnjega tveganja, da boste pobegnili, ker ne želite biti poslani v drugo dublinsko državo.

Kaj to pomeni?

Če naši organi sklepajo na obstoj precejšnjega tveganja, da boste pobegnili pred njimi (na primer zato, ker ste to že storili ali ker ste kršili obveznost zglasitve itd.), vas lahko pridržijo kadar koli med dublinskim postopkom. Razlogi, na podlagi katerih ste lahko pridržani, so predpisani z zakonodajo. Za namen vašega pridržanja se ni mogoče sklicevati na nobene druge razloge kot na tiste, ki so predpisani z zakonodajo.

Pravico imate, da ste pisno obveščeni o razlogih za pridržanje in o možnostih za izpodbijanje odredbe o pridržanju. Če želite izpodbijati odredbo o pridržanju, imate tudi pravico do pravne pomoči.

Če ste pridržani v okviru dublinskega postopka, bo časovni okvir postopka za vas naslednji:

Če zamudimo roke, v katerih bi morali poslati zahtevo ali izvesti predajo, vaše pridržanje za namen predaje na podlagi dublinske uredbe preneha. V tem primeru bodo veljali običajni roki, predstavljeni zgoraj.

Kaj se bo zgodilo z osebnimi podatki, ki sem jih predložil? Kakšno zagotovilo imam, da ne bodo zlorabljeni?

Organi dublinskih držav si lahko izmenjujejo podatke, ki ste jim jih predložili v dublinskem postopku, izključno za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi dublinske uredbe in uredbe Eurodac. Ves čas dublinskega postopka imate pravico, da se varujejo vsi vaši osebni podatki in informacije, ki ste jih predložili o sebi, svojih družinskih razmerah itd. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene.

Imeli boste pravico dostopa:

---

PRILOGA XI

INFORMACIJE ZA OTROKE BREZ SPREMSTVA, KI PROSIJO ZA MEDNARODNO ZAŠČITO, V SKLADU S ČLENOM 4 UREDBE (EU) št. 604/2013 ( 20 )

To brošuro smo vam izročili, ker ste izrazili potrebo po zaščiti in nam povedali, da ste mlajši od 18 let. Če ste mlajši od 18 let, ste obravnavani kot otrok. Poleg tega boste slišali, da organi za vas uporabljajo izraz „mladoletnik“, ki pomeni isto kot otrok. „Organi“ so uradne osebe, odgovorne za odločanje o vaši prošnji za zaščito.

Če iščete zaščito v naši državi, ker ste v svoji matični državi živeli v strahu, to imenujemo „iskanje azila“. Azil je kraj, ki nudi zaščito in varnost.

Kadar pri organih vložite formalno vlogo, s katero zaprosite za azil, je to v zakonodaji poimenovano kot „prošnja ali zahtevek za mednarodno zaščito“. Oseba, ki prosi za zaščito, je „prosilec“. Včasih boste slišali tudi, da ljudje za vas uporabljajo izraz „prosilec za azil“.

Vaši starši bi morali biti z vami, če pa niso ali če ste bili od njih ločeni na poti, ste „mladoletnik brez spremstva“.

V tem primeru VAM BOMO ZAGOTOVILI „ZASTOPNIKA“, KI JE ODRASLA OSEBA IN VAM BO POMAGAL V ČASU POSTOPKA. POMAGAL VAM BO PRI VAŠI PROŠNJI IN VAS LAHKO SPREMLJA, KADAR MORATE GOVORITI Z ORGANI. S SVOJIM ZASTOPNIKOM LAHKO GOVORITE O SVOJIH TEŽAVAH IN STRAHOVIH. ZAGOTOVIL NAJ BI, DA SO VAŠE NAJVEČJE KORISTI GLAVNO VODILO, KAR POMENI, DA SE UPOŠTEVAJO VAŠE POTREBE, VARNOST, BLAGINJA, SOCIALNI RAZVOJ IN MNENJE. VAŠ ZASTOPNIK BO UPOŠTEVAL TUDI MOŽNOSTI PONOVNE ZDRUŽITVE DRUŽINE.

ČE JE V TEJ BROŠURI ZAPISANO KAJ, ČESAR NE RAZUMETE, ZAPROSITE ZA POMOČ SVOJEGA ZASTOPNIKA ALI NAŠE ORGANE!

ČEPRAV STE ZAPROSILI ZA AZIL V NAŠI DRŽAVI, JE MOŽNO, DA BO MORALA VAŠO PROŠNJO ZA ZAŠČITO OBRAVNAVATI DRUGA DRŽAVA.

Samo ena država je lahko odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za zaščito. To je določeno v zakonodajnem aktu, ki se imenuje „dublinska uredba“. Ta zakonodajni akt od nas zahteva, da ugotovimo, ali smo za obravnavanje vaše vloge odgovorni mi ali je za to odgovorna druga država – to imenujemo „dublinski postopek“.

Ta zakonodajni akt se uporablja na območju geografske regije, v kateri je 32 držav ( 21 ). Za namen te brošure smo teh 32 držav poimenovali „dublinske države“.

NE BEŽITE PRED ORGANI ALI NA OZEMLJE DRUGE DUBLINSKE DRŽAVE, ČEPRAV VAM MORDA KDO REČE, DA JE TO ZA VAS NAJBOLJE. ČE VAS KDO SPODBUJA, DA BI POBEGNILI ALI DA BI ODŠLI Z NJIM, O TEM TAKOJ OBVESTITE SVOJEGA ZASTOPNIKA ALI DRŽAVNE ORGANE.

PROSIMO, DA DRŽAVNE ORGANE TAKOJ, KO JE TO MOGOČE, OBVESTITE, ČE:

ZELO POMEMBNO JE, DA SODELUJETE Z DRŽAVNIMI ORGANI IN DA JIM VEDNO POVESTE RESNICO.

Dublinski sistem vam lahko pomaga, če ob vas ni starša, ko zaprosite za zaščito.

Če bomo imeli dovolj informacij o vaših starših ali drugih sorodnikih v dublinskih državah, jih bomo poiskali. Če nam jih uspe najti, vas bomo poskušali čim prej združiti v državi, v kateri so vaši starši ali drugi sorodniki. Ta država bo potem odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za zaščito.

Če ste sami in nimate nobenega družinskega člana ali drugega sorodnika v drugi dublinski državi, je zelo verjetno, da bo vaša prijava obravnavana v naši državi.

Prav tako se lahko odločimo, da bomo vašo prošnjo obravnavali v naši državi, tudi če je morda predpisano, da je zanjo odgovorna druga država. To lahko storimo iz humanitarnih, družinskih ali kulturnih razlogov.

V tem postopku bomo vedno ukrepali v vašo največjo korist in vas ne bomo poslali v državo, za katero se ugotovi, da bi lahko kršila vaše človekove pravice.

Kaj pomeni, da bomo vedno ukrepali v vašo največjo korist? To pomeni, da bomo morali:

VAŠA STAROST

Osebe, starejše od 18 let, so „odrasli“. Obravnavane so drugače kot otroci in mladostniki („mladoletniki“).

Prosimo, da poveste resnico o svoji starosti.

Če imate kakršen koli dokument, v katerem je navedena vaša starost, ga pokažite organom. Če imajo organi pomisleke o vaši starosti, vas bo mogoče želel pregledati zdravnik, da bi ugotovil, ali ste mlajši ali starejši od 18 let. Preden se lahko opravi kakršen koli zdravniški pregled, morate vi in/ali vaš zastopnik s tem soglašati.

V NADALJEVANJU BOMO POSKUŠALI ODGOVORITI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA, KI JIH LAHKO IMATE O DUBLINSKEM POSTOPKU TER O TEM, KAKO VAM LAHKO POMAGA IN KAJ LAHKO PRIČAKUJETE, DA SE BO ZGODILO:

PRSTNI ODTISI – Kaj so prstni odtisi? Zakaj se odvzamejo?

Če boste ob vložitvi prošnje za azil stari vsaj 14 let, vam bodo odvzeli odtis ali sled vaših prstov (po imenu „prstni odtis“) in ga posredovali v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. V tem postopku morate sodelovati – vsi ljudje, ki zaprosijo za azil, so po zakonu dolžni, da dovolijo odvzem svojih prstnih odtisov.

Vaši prstni odtisi se lahko kadar koli preverijo, da se ugotovi, ali ste že prej zaprosili za azil oziroma ali so vam bili prstni odtisi že prej odvzeti na meji. Če se izkaže, da ste že zaprosili za azil v drugi dublinski državi, ste lahko poslani v navedeno državo, če je to v vašo največjo korist. Ta druga država bo potem odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za mednarodno zaščito.

Vaši prstni odtisi se bodo hranili 10 let. Po 10 letih se bodo avtomatsko izbrisali iz podatkovne zbirke. Če se vaši prošnji za zaščito ugodi, bodo vaši prstni odtisi ostali v podatkovni zbirki, dokler ne bodo samodejno izbrisani. Če boste pozneje postali državljan dublinske države, bodo vaši prstni odtisi izbrisani. V sistemu Eurodac bodo shranjeni le vaši prstni odtisi in podatki o vašem spolu – vaše ime, fotografija, datum rojstva in državljanstvo niso poslani v to podatkovno zbirko in se v njej ne hranijo. Vendar pa so ti podatki lahko shranjeni v naši nacionalni podatkovni zbirki. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj dublinskih držav.

Od 20. julija 2015 bodo lahko vaše prstne odtise preučevali organi, kot je policija, Evropski policijski urad (Europol) pa lahko preučuje vaše prstne odtise in zahteva dostop do podatkovne zbirke Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in terorizma.

Za katere informacije bi morali v zvezi s svojim položajem zagotoviti, da so z njimi seznanjene državne oblasti?

Verjetno bodo z vami opravili razgovor, da bi ugotovili, katera država je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil. Na tem razgovoru vam bodo naši državni organi pojasnili „dublinski postopek“ in skušali ugotoviti, ali vas je mogoče ponovno združiti z vašo družino v drugi dublinski državi.

Če veste, da so vaši starši, bratje ali sestre oziroma drug sorodnik v drugi dublinski državi, ne pozabite tega omeniti osebi, ki z vami vodi razgovor. Navedite čim več podatkov, ki nam bodo pomagali najti vašo družino – imena, naslove, telefonske številke itd.

Med razgovorom vas lahko vprašajo tudi, ali ste že bili v drugih dublinskih državah. Prosimo, povejte resnico.

Vaš zastopnik vas lahko spremlja na razgovor, da vam pomaga in vas podpira ter da stori, kar je najboljše za vas. Če iz katerega koli razloga ne želite, da je zastopnik z vami na razgovoru, bi morali to povedati državnim organom.

NA ZAČETKU RAZGOVORA VAM BOSTA OSEBA, KI Z VAMI VODI RAZGOVOR, IN VAŠ ZASTOPNIK POJASNILA POSTOPKE IN VAŠE PRAVICE. ČE ČESA NE RAZUMETE ALI IMATE DRUGA VPRAŠANJA, VPRAŠAJTE!

Razgovor je vaša pravica in je pomemben del postopka na podlagi vaše prošnje.

Potekal bo v jeziku, ki ga razumete. Če ne morete razumeti uporabljenega jezika, lahko zaprosite za tolmača, da vam pomaga pri sporazumevanju. Tolmač sme le tolmačiti to, kar govorite vi in oseba, ki vodi razgovor z vami. Tolmač ne sme dodajati svojih osebnih mnenj. Če imate težave pri razumevanju tolmača, nam morate to povedati in/ali o tem govoriti s svojim zastopnikom.

Razgovor bo zaupen. To pomeni, da ne bo noben podatek, ki ga boste zagotovili (vključno z dejstvom, da ste zaprosili za zaščito v naši državi), poslan osebam ali organom, ki lahko kakor koli škodujejo vam ali kateremu koli članu vaše družine, ki je še vedno v vaši matični državi.

POMEMBNO JE, DA SE VI IN VAŠ ZASTOPNIK ZAVEDATA ROKOV DUBLINSKEGA POSTOPKA!

Prosimo, preberite v nadaljevanju navedene odgovore.

Kako dolgo bo trajalo, preden boste vedeli, ali morate oditi v drugo državo ali lahko ostanete v naši državi?

Kaj se zgodi, če se ugotovi, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država?

Če odločimo, da je za obravnavanje vaše prošnje za azil odgovorna druga država, jo bomo pozvali k prevzemu odgovornosti za vas. Ko bo to storila, boste uradno obveščeni, da ne bomo obravnavali vaše prošnje za mednarodno zaščito; namesto tega vas bomo predali odgovorni državi.

Vaša predaja se bo izvedla v šestih mesecih, odkar bo druga država sprejela odgovornost za vas oziroma (če se s predajo ne boste strinjali in se boste odločili izpodbijati odločitev o njej), odkar bo izdana dokončna odločitev o pritožbi ali ponovnem pregledu (pojasnila o tem so na voljo v enem od razdelkov v nadaljevanju). Ta rok se lahko podaljša do enega leta, če ste v zaporu, ali do 18 mesecev, če pobegnete ali zbežite.

Kaj se zgodi, če ne želite oditi v drugo državo?

O TEM GOVORITE S SVOJIM ZASTOPNIKOM!

Če odločimo, da bi morali oditi v drugo državo, ker naj bi bila vaša prošnja obravnavana tam, vi pa se s tem ne strinjate, lahko izpodbijate odločbo o predaji. To imenujemo „pritožba“ ali „zahteva za ponovni pregled“.

Ko od organov prejmete odločitev, lahko v [x dneh ( 26 )] vložite pritožbo pri [ime pritožbenega organa ( 27 )]. Zelo pomembno je, da vložite pritožbo v navedenem roku. Vaš zastopnik bi vam moral pri tem pomagati.

V času „pritožbenega“ postopka vam bo omogočen dostop do pravne pomoči, po potrebi pa tudi do prevajalske pomoči tolmača ali prevajalca. Lahko zaprosite za brezplačno pravno pomoč, če nimate denarja zanjo. Na koncu te brošure so na voljo kontaktni podatki organizacij, ki nudijo pravno pomoč in vam lahko pomagajo pri vaši pritožbi.

PRIDRŽANJE

Za ljudi, ki ne morejo svobodno potovati, kamor želijo, in so nameščeni v zaprti zgradbi, ki je ne morejo zapustiti, rečemo, da so „pridržani“.

Če ste mladoletnik brez spremstva, morda živite v nastanitvenem objektu, kjer pravila določajo, da morate v njem ostati ponoči ali ko se zunaj znoči, oziroma kjer pravila določajo, da morate ljudi, ki skrbijo za vas, obvestiti, če boste objekt zapustili in kdaj se boste vanj vrnili. Ta pravila so namenjena zaščiti vaše varnosti. To ne pomeni, da ste v objektu za pridržanje.

OTROK SKORAJ NIKOLI NE PRIDRŽIJO!

Ali ste pridržani? Če niste prepričani, ali ste pridržani, se o tem čim prej pozanimajte pri pristojnih organih, vašem zastopniku ali pravnem svetovalcu ( 31 ). Nato lahko z njimi spregovorite o svojem položaju, in če ste pridržani, o možnosti izpodbijanja odredbe o pridržanju!

Obstaja tveganje, da vas med dublinskim postopkom pridržijo. To se večinoma zgodi, če državni organi ne verjamejo, da ste mlajši od 18 let in se bojijo, da bi pobegnili ali se skrili pred njimi, ker se bojite, da bi vas lahko poslali v drugo državo.

Pravico imate, da ste pisno obveščeni o razlogih za pridržanje in o možnostih za izpodbijanje odredbe o pridržanju. Prav tako imate pravico do pravne pomoči, če želite izpodbijati odredbo o pridržanju, zato govorite s svojim zastopnikom ali pravnim svetovalcem, če niste zadovoljni.

Če ste pridržani v okviru dublinskega postopka, je časovni okvir postopka za vas naslednji: od druge države bomo zahtevali, da sprejme odgovornost za vas v enem mesecu, odkar ste vložili prošnjo za azil. Zaprošena država bi morala odgovoriti v dveh tednih od takrat. Poleg tega bi bilo treba, če ostanete pridržani, vašo predajo izvesti v šestih tednih, odkar je odgovorna država sprejela zahtevo.

Če se boste odločili za izpodbijanje odločbe o predaji, medtem ko ste pridržani, vas državni organi niso dolžni predati v šestih tednih. V tem primeru vas bodo državni organi obvestili o vaših možnostih.

Če državni organi ne upoštevajo rokov, v katerih bi morali drugo državo pozvati, naj prevzame odgovornost za vas, ali ne izvedejo pravočasno vaše predaje, vaše pridržanje za namen predaje na podlagi dublinske uredbe preneha. V tem primeru bodo veljali običajni roki iz razdelka „Kaj se zgodi, če se ugotovi, da je za obravnavanje vaše prošnje odgovorna druga država?“.

Kakšne pravice imate v obdobju, v katerem se odloča, kdo je odgovoren za vas?

Pravico imate, da ostanete v naši državi, če je odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, ali, kadar je odgovorna druga država, dokler niste predani tej državi. Če je država, v kateri ste trenutno prisotni, odgovorna za obravnavanje vaše prošnje za azil, imate pravico, da ostanete na njenem ozemlju, vsaj dokler ni sprejeta prva odločitev o vaši prošnji za azil. Prav tako ste upravičeni do materialnih pogojev za sprejem (npr. do nastanitve, hrane itd.) ter do osnovne zdravstvene oskrbe in nujne zdravstvene pomoči. Imate tudi pravico do šolanja.

Dana vam bo priložnost, da nam predložite informacije o vašem položaju in prisotnosti družinskih članov na ozemlju dublinskih držav. Te informacije boste lahko podali ustno in/ali pisno, pri tem pa boste lahko uporabili svoj materni jezik ali drug jezik, ki ga tekoče govorite (ali pa vam bo po potrebi na voljo tolmač). Prejeli boste tudi pisni izvod odločbe o predaji drugi državi. Poleg tega imate pravico, da nas zaprosite za več informacij in/ali da stopite v stik z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) v naši državi.

Vaš zastopnik in državni organi vam bodo natančneje razložili vaše pravice!

Kaj se bo zgodilo z osebnimi podatki, ki ste jih predložili? Kako veste, da ne bodo uporabljeni v napačne namene?

Organi dublinskih držav si lahko izmenjujejo informacije, ki ste jim jih predložili v dublinskem postopku, izključno za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi dublinske uredbe.

Imeli boste pravico dostopa:

KAM SE LAHKO OBRNETE PO POMOČ? (Vnesejo se informacije, ki se nanašajo na posamezno državo članico, zlasti:)

---

PRILOGA XII

INFORMACIJE V SKLADU S ČLENOM 29(3) UREDBE (EU) ŠT. 603/2013 ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, KI SO BILI PRIJETI V ZVEZI Z NEZAKONITIM PREHODOM ZUNANJE MEJE

Če ste stari 14 let ali več in ste prijeti pri nezakonitem prehodu meje, vam bodo odvzeli prstne odtise in jih posredovali v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. V tem postopku morate sodelovati – zakonodaja namreč določa obvezen odvzem prstnih odtisov.

Če vaši prstni odtisi niso dobre kakovosti (tudi če ste si namerno poškodovali prste), vam bodo prstne odtise v prihodnosti ponovno odvzeli.

Če boste v prihodnosti ponovno zaprosili za azil, vam bodo ponovno odvzeli prstne odtise. Če zaprosite za azil v drugi državi, kot v tisti, v kateri so vam najprej odvzeli prstne odtise, boste lahko poslani nazaj v prvo državo, v kateri so vam odvzeli prstne odtise.

Podatki o vaših prstnih odtisih se bodo hranili 18 mesecev – po 18 mesecih se bodo samodejno izbrisali iz podatkovne zbirke. V sistemu Eurodac bodo shranjeni le vaši prstni odtisi in podatki o vašem spolu – vaše ime, fotografija, datum rojstva in državljanstvo niso poslani v to podatkovno zbirko in se v njej ne hranijo.

V prihodnosti lahko državo, ki vam odvzame prstne odtise, kadar koli zaprosite za informacije o podatkih v zvezi z vami, ki so zabeleženi v sistemu Eurodac. Zahtevate lahko, da se podatki popravijo ali izbrišejo – morali bi se izbrisati, na primer, če postanete državljan EU ali pridružene države oziroma če pridobite dovoljenje za prebivanje v eni od navedenih držav in niste zaprosili za azil.

Sistem Eurodac upravlja agencija Evropske unije po imenu eu-LISA. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene. Prejel jih bo le centralni sistem Eurodac. Če boste v prihodnosti zaprosili za azil v drugi državi EU ali pridruženi državi ( 32 ), ji bodo vaši prstni odtisi poslani v preverjanje. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj EU in pridruženih držav.

Od 20. julija 2015 bodo lahko vaše prstne odtise preučevali organi, kot sta policija in Evropski policijski urad (Europol), ki lahko zahtevajo dostop do podatkovne zbirke Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj in terorizma.

Kontaktni podatki (Vnesite informacije, ki se nanašajo na državo članico)

---

PRILOGA XIII

INFORMACIJE V SKLADU S ČLENOM 29(3) UREDBE (EU) št. 603/2013 ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, ZA KATERE SE ODKRIJE, DA NEZAKONITO BIVAJO V DRŽAVI ČLANICI

Če se odkrije, da nezakonito bivate v eni od „dublinskih“ držav ( 33 ), vam lahko organi odvzamejo prstne odtise in jih pošljejo v podatkovno zbirko prstnih odtisov, imenovano „Eurodac“. To storijo izključno zato, da bi ugotovili, ali ste v preteklosti že zaprosili za azil. Podatki o vaših prstnih odtisih se ne bodo shranili v podatkovni zbirki Eurodac, pristojni organi pa vas lahko, če ste v preteklosti zaprosili za azil v drugi državi, pošljejo nazaj v navedeno državo.

Če vaši prstni odtisi niso dobre kakovosti (tudi če ste si namerno poškodovali prste), vam bodo prstne odtise v prihodnosti ponovno odvzeli.

Sistem Eurodac upravlja agencija Evropske unije po imenu eu-LISA. Vaši podatki se lahko uporabljajo samo v predpisane namene. Prejel jih bo le centralni sistem Eurodac. Če boste v prihodnosti zaprosili za azil v drugi dublinski državi, bodo vaši prstni odtisi poslani tudi v podatkovno zbirko Eurodac. Podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac, ne bomo posredovali nobeni drugi državi ali organizaciji zunaj EU in pridruženih držav.

Kontaktni podatki (Vnesite informacije, ki se nanašajo na državo članico)

---

( 1 ) UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

( 2 ) UL C 254, 19.8.1997, str. 1.

( 3 ) UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

( 4 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

( 5 ) UL L 93, 3.4.2001, str. 40.

( 6 ) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

( 7 ) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

( 8 ) Tem indikativnim dokazom mora vedno slediti neposredni dokaz, opredeljen na seznamu A.

( 9 ) Namen te brošure je izključno informativen. Njen namen je prosilcem za mednarodno zaščito zagotoviti ustrezne informacije glede dublinskega postopka. Sama po sebi ne ustvarja/prinaša pravic ali pravnih obveznosti. Pravice in obveznosti držav in oseb v okviru dublinskega postopka so takšne, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 604/2013.

( 10 ) Dublinske države so: 28 držav Evropske unije (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo) ter štiri države, ki so „pridružene“ dublinski uredbi (Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn).

( 11 ) Informacije, ki se zagotovijo, so predvidene v delu B te priloge.

( 12 ) Namen te brošure je izključno informativen. Njen namen je prosilcem za mednarodno zaščito zagotoviti ustrezne informacije glede dublinskega postopka. Sama po sebi ne ustvarja/prinaša pravic ali pravnih obveznosti. Pravice in obveznosti držav in oseb v okviru dublinskega postopka so takšne, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 604/2013.

( 13 ) Več informacij o sistemu Eurodac je navedenih v Delu A, v razdelku Zakaj sem zaprošen, da dovolim odvzem svojih prstnih odtisov?

( 14 ) Ta odstavek ni del posebnih navodil za države članice, ki ne sodelujejo na področju direktive o vračanju.

( 15 ) Izpolni vsaka država članica v skladu s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje.

( 16 ) Izpolni vsaka država članica.

( 17 ) Vsaka država članica izbere eno od treh možnosti, odvisno od njene izbire sistema učinkovitih pravnih sredstev.

( 18 ) Izpolni vsaka država članica v skladu s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje.

( 19 ) Izpolni vsaka država članica v skladu s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje.

( 20 ) Namen te brošure je izključno informativen. Njen cilj je prosilcem za mednarodno zaščito zagotoviti ustrezne informacije glede dublinskega postopka. Sama po sebi ne ustvarja/prinaša pravic ali pravnih obveznosti. Pravice in obveznosti držav in oseb v okviru dublinskega postopka so takšne, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 604/2013.

( 21 ) Dublinske države so: 28 držav Evropske unije (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo) ter štiri države, ki so „pridružene“ dublinski uredbi (Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn).

( 22 ) Sestra vaše matere ali očeta.

( 23 ) Brat vaše matere ali očeta.

( 24 ) Morda boste slišali, da bo kdo to poimenoval „sprejem“.

( 25 ) Morda boste slišali, da bo kdo to poimenoval „ponovni sprejem“.

( 26 ) Izpolni vsaka država članica v skladu s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje.

( 27 ) Izpolni vsaka država članica.

( 28 ) Vsaka država članica izbere eno od treh možnosti, odvisno od njene izbire sistema učinkovitih pravnih sredstev.

( 29 ) Izpolni vsaka država članica v skladu s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje.

( 30 ) Izpolni vsaka država članica v skladu s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje.

( 31 ) Oseba, ki jo organi priznavajo kot osebo, ki zastopa vaše interese pred zakonom. Vaš zastopnik in/ali pristojni organi bi vas morali obvestiti, če potrebujete pravnega svetovalca, lahko pa jih tudi prosite, naj ga postavijo v vašem imenu. Na koncu te brošure so na voljo kontaktni podatki organizacij, ki vam lahko nudijo pravno zastopanje.

( 32 ) Podatke o vaših prstnih odtisih si lahko, kadar je tako predpisano, izmenjuje 28 držav članic EU in štiri pridružene države – Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn.

( 33 ) Dublinske države so vse države Evropske unije (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo) ter štiri države, ki so „pridružene“ dublinski uredbi (Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn).

( 34 ) Informacije, ki se zagotovijo, so predvidene v Delu B Priloge X.