(a) kozmetične ali medicinske izdelke ali medicinske pripomočke, ali za njihove prvotne sestavine ali polizdelke;

(b) proizvode, ki niso namenjeni za uporabo v prehrani ljudi, živali, ali za gnojila, ali za njihove prvotne sestavine ali polproizvode;

(c) proizvode živalskega izvora, namenjene za razstave, poučevanje, znanstvene raziskave, posebne študije ali analize, pod pogojem, da teh proizvodov na koncu ne zaužijejo ali uporabijo ljudje ali živali razen tistih, ki se gojijo za zadevne raziskovalne projekte;

(d) žive živali, ki se uporabljajo v raziskavah ali so jim namenjene.

(a) razne oblike TSE: vse transmisivne spongiformne encefalopatije razen tistih, ki se pojavljajo pri ljudeh;

(b) dajanje na trg: vsako delovanje zaradi prodaje žive živali ali proizvodov živalskega izvora, ki jih zajema ta uredba, tretji osebi v Skupnosti, ali vsaka druga plačana ali brezplačna oblika oskrbe take tretje osebe, ali skladiščenje zaradi oskrbe take tretje osebe;

(c) proizvodi živalskega izvora: vsak proizvod, pridobljen iz proizvoda iz katere koli živali ali ki tega vsebuje, ki ga zajemajo določbe Direktive 89/662/EGS ( 1 ) ali Direktive 90/425/EGS ( 2 );

(d) prvotne sestavine: surovine ali katerikoli proizvodi živalskega izvora, iz katerih ali s katerimi se proizvajajo proizvodi iz člena 1(2)(a) in (b);

(e) pristojni organ: osrednji organ države članice, pristojen za zagotavljanje skladnosti z zahtevami te uredbe ali katerikoli organ, na katerega osrednji organ prenese to pristojnost, zlasti za nadzor nad krmili; zajemati mora tudi, če je primerno, ustrezni organ tretje države;

(f) kategorija: ena od klasifikacijskih kategorij iz poglavja C Priloge II;

(g) snovi s specifičnim tveganjem: tkiva, opredeljena v Prilogi V; če ni drugače navedeno, ne zajemajo proizvodov, ki vsebujejo navedena tkiva ali so pridobljeni iz njih;

(h) žival, za katero obstaja sum, da je okužena z eno od oblik TSE: žive, zaklane ali poginule živali, ki kažejo ali so kazale nevrološke ali vedenjske motnje ali progresivno slabšanje splošnega zdravstvenega stanja z istočasno slabitvijo osrednjega živčnega sistema, in za katere informacije, zbrane na osnovi kliničnih pregledov, odziva na zdravljenje, pregleda po zakolu ali laboratorijske analize pred ali po zakolu ne dopuščajo postavitve alternativne diagnoze. Sum ene od vrst bovine spongiformne encefalopatije (BSE) pri govedu obstaja, kadar živali pozitivno reagirajo na poseben hitri test na BSE.

(i) gospodarstvo: katerikoli prostor, namenjen za nastanitev, rejo, vzrejo, ravnanje z ali predstavitev javnosti živali, ki jih zajema ta uredba;

(j) vzorčenje: jemanje vzorcev, ob zagotavljanju statistično pravilne zastopanosti, od živali ali iz njihovega okolja, ali s/iz proizvodov živalskega izvora, za namene postavitve diagnoze bolezni, sorodstvenih zvez, za zdravstveni nadzor, ali za spremljanje odsotnosti mikrobioloških povzročiteljev bolezni ali nekaterih snovi v proizvodih živalskega izvora;

(k) gnojila: kakršne koli snovi z vsebnostjo proizvodov živalskega izvora, ki se uporabljajo na zemljiščih za pospeševanje rasti rastlin; lahko vsebujejo presnovne ostanke iz pridobivanja bio-plinov ali kompostiranja;

(l) hitri testi: presejalne metode iz Priloge X, katerih rezultati so znani v 24 urah;

(m) alternativni test: testi iz člena 8(2), ki se uporabljajo kot alternativa za umik snovi s specifičnim tveganjem;

(n) mehansko izkoščeno meso ali „MSM“: proizvod, pridobljen z odstranjevanjem mesa s kosti, na katere je pripeto mišičevje, po odstranitvi kosti in z mehanskimi pripomočki, ki porušijo ali spremenijo zgradbo mišičnih vlaken;

(o) pasivni nadzor: poročanje o vseh živalih, pri katerih obstaja sum, da so okužene z eno od oblik TSE in, kadar TSE ni mogoče izključiti s kliničnimi preiskavami, laboratorijsko testiranje takih živali;

(p) aktivni nadzor: testiranje živali, ki niso bile prijavljene zaradi suma okuženosti z eno od oblik TSE, kakor so v sili zaklane živali, živali, sumljive ob pregledu pred zakolom, poginule živali, zdrave zaklane živali, in živali, ki se izločijo v povezavi z ugotovljenim primerom TSE, zlasti za ugotavljanje nastanka in razširjenosti TSE v državi ali njeni regiji.

— zanemarljivo tveganje za BSE, kakor je opredeljeno v Prilogi II,

— nadzorovano tveganje za BSE, kakor je opredeljeno v Prilogi II,

— nejasno tveganje za BSE, kakor je opredeljeno v Prilogi II.

(a) vse živali iz vrst goveda, starejše od 24 mesecev, poslane na zakol v sili ali z ugotovljenimi posebnostmi ob pregledu pred zakolom,

(b) vse živali iz vrst goveda, starejše od 30 mesecev, zaklane v rednem zakolu za prehrano ljudi,

(c) vse živali iz vrst goveda, starejše od 24 mesecev, ki niso namenjene zakolu za prehrano ljudi in so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, med prevozom ali v klavnici (poginule živali).

(a) očitno upadajočo ali trajno nizko prevalenco BSE na podlagi najnovejših rezultatov testiranja;

(b) da vsaj šest let izvaja in uveljavlja popoln program testiranja na BSE (zakonodaja Skupnosti o sledljivosti in identifikaciji živih živali ter uradni nadzor BSE);

(c) da vsaj šest let izvaja in uveljavlja zakonodajo Skupnosti o popolni prepovedi krmljenja farmsko gojenih živali.

(a) vsi deli trupa živali se uničijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002, razen snovi, ki se zadržijo za evidence v skladu poglavjem B Priloge III te uredbe.

(b) izvede se poizvedba za ugotavljanje vseh ogroženih živali v skladu s točko 1 Priloge VII;

(c) vse živali in iz njih pridobljeni proizvodi, navedeni v točki 2 Priloge VII te uredbe,, pri katerih obstaja tveganje, ki se ugotovi s poizvedbo iz točke (b) tega odstavka, se pokončajo in uničijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002.

(a) prizvodi živalskega izvora, zajeti v členu 15, zlasti seme, zarodki in jajčne celice;

(b) mleko in mlečni izdelki, kože ter želatina in kolagen, pridobljena iz kož.

(a) so se rodile osem let po datumu, od katerega se učinkovito izvaja prepoved krmljenja prežvekovalcev z živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz sesalcev; in

(b) so se rodile, gojile ali bivale v čredah, ki so vsaj sedem let potrjeno proste BSE.

(a) odobritev hitrih testov iz tretjega pododstavka člena 5(3), iz člena 6(1), člena 8(2) in člena 9(3);

(b) prilagoditev starosti iz člena 6(1b);

(c) merila, ki kažejo izboljšanje epidemioloških razmer, iz člena 6(1b);

(d) odločitev, da se dovoli krmljenje mladih živali iz vrst prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz rib, iz člena 7(3);

(e) merila za dodeljevanje odstopanj od omejitev iz člena 7(4);

(f) odločitev o uvedbi tolerančne stopnje iz člena 7(4a);

(g) odločitev o starosti iz člena 8(1);

(h) pravila o izjemah od zahteve glede odstranjevanja in uničenja snovi s specifičnim tveganjem iz člena 8(5);

(i) odobritev proizvodnih procesov iz člena 9(1);

(j) odločitev o razširitvi nekaterih določb na druge živalske vrste, iz člena 15(3);

(k) razširitev določb odstavkov 1 do 6 člena 16 na druge proizvode živalskega izvora;

(l) sprejetje metode za potrditev BSE pri ovcah in kozah iz člena 20(2);

(m) sprememba ali dopolnitev prilog ter sprejetje vseh ustreznih prehodnih ukrepov iz člena 23.

(a) izvede se analiza tveganja v skladu z določbami iz poglavja B za ugotavljanje vseh možnih dejavnikov za pojav BSE in njihovega časovnega razvoja v državi ali regiji;

(b) uvede se sistem stalnega nadzora in spremljanja BSE, ki je povezan zlasti s tveganji, navedenimi v poglavju B, in v skladu z minimalnimi nadzornimi zahtevami, določenimi v poglavju D;

(c) uvede se stalni program ozaveščanja za veterinarje, kmete in delavce, ki delajo na področju prevoza, trženja in zakola goveda, da se spodbudi poročanje o vseh živalih, ki kažejo klinične znake BSE v ciljnih podskupinah, kakor je določeno v poglavju D te priloge;

(d) treba je obveščati in pregledovati vsa goveda, ki kažejo klinične znake BSE;

(e) pregled možganskih ali drugih tkiv, zbranih v okviru sistema nadzora in spremljanja iz točke (b), se izvede v odobrenem laboratoriju.

2.1 Ocena vnosa je sestavljena iz ocene verjetnosti, da je bil povzročitelj BSE vnesen v državo ali regijo s proizvodi, pri katerih obstaja možnost kontaminacije s povzročiteljem BSE, ali pa je v državi ali regiji že prisoten.

(a) prisotnost ali odsotnost povzročitelja BSE v državi ali regiji in, v primeru prisotnosti povzročitelja, njegova prevalenca na podlagi rezultatov nadzornih dejavnosti;

(b) proizvodnja mesno-kostne moke ali ocvirkov iz avtohtonih prežvekovalcev;

(c) uvožena mesno-kostna moka ali ocvirki;

(d) uvoženo govedo, ovce in koze;

(e) uvožena živalska krma in njene sestavine;

(f) uvoženi proizvodi, dobljeni iz prežvekovalcev, za prehrano ljudi, ki bi lahko vsebovali tkiva iz točke 1 Priloge V in s katerimi se je morda krmilo govedo;

(g) uvoženi proizvodi, dobljeni iz prežvekovalcev, za uporabo in vivo pri govedu.

2.2 Pri oceni vnosa je treba upoštevati posebne programe za izkoreninjenje bolezni, nadzor in druge epidemiološke preiskave (zlasti nadzor BSE pri govedu) v zvezi z dejavniki tveganja iz točke 2.1.

(a) recikliranje in širjenje povzročitelja BSE s krmljenjem goveda z mesno-kostno moko ali ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, ali drugo krmo ali krmnimi sestavinami, kontaminiranimi s povzročiteljem bolezni;

(b) uporaba trupov (vključno s poginulimi živalmi), stranskih proizvodov in klavničnih odpadkov prežvekovalcev, parametri postopkov obdelave in metode za proizvodnjo živalske krme;

(c) krmljenje prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, ali ne, vključno z ukrepi za preprečevanje navzkrižne kontaminacije živalske krme;

(d) raven dosedanjega nadzora BSE pri govedu in rezultati navedenega nadzora.

1. kjer je bila izvedena analiza tveganja v skladu s poglavjem B z namenom ugotoviti zgodovinske in obstoječe dejavnike tveganja;

2. ki je dokazala, da so bili izvedeni ustrezni specifični ukrepi za obvladovanje vsakega ugotovljenega tveganja za zadevno časovno obdobje;

3. ki je dokazala, da je uvedla nadzor vrste B v skladu s poglavjem D in dosegla zadevne cilje v skladu s preglednico 2 navedenega poglavja; in

4. ki je:

(a) v naslednji situaciji:

(i) v državi ali regiji ni bilo primera BSE ali je bilo dokazano, da je bil vsakršen primer BSE uvožen in v celoti uničen;

(ii) merila iz točk (c), (d) in (e) poglavja A te priloge so se izpolnjevala vsaj sedem let; in

(iii) prek ustrezne ravni nadzora in revizije je bilo dokazano, da se prežvekovalci vsaj osem let niso krmili niti z mesno-kostno moko niti z ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev;

(b) ali v naslednji situaciji:

(i) v državi ali regiji obstaja eden ali več avtohtonih primerov BSE, toda vsaka žival z BSE je bila rojena pred več kot 11 leti;

(ii) merila iz točk (c), (d) in (e) poglavja A so se izpolnjevala vsaj sedem let;

(iii) prek ustrezne ravni nadzora in revizije je bilo dokazano, da se prežvekovalci vsaj osem let niso krmili niti z mesno-kostno moko niti z ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev;

(iv) naslednje živali, če so žive v državi ali regiji, so stalno identificirane in njihovo gibanje nadzorovano, ob zakolu oz. smrti pa so popolnoma uničene:

— vsi primeri BSE,

— vse govedo, ki je bilo v prvem letu življenja rejeno skupaj z živalmi z BSE v njihovem prvem letu življenja, in pri katerem so preiskave pokazale, da je v navedenem obdobju zaužilo enako krmo, pri kateri obstaja možnost kontaminacije, ali

— vse govedo, rojeno v isti čredi kot živali z BSE in v 12 mesecih pred in po rojstvu živali z BSE, če rezultati preiskave, navedene v drugi alinei, niso jasni.

1. kjer je bila izvedena analiza tveganja na podlagi informacij iz poglavja B z namenom ugotoviti zgodovinske in obstoječe dejavnike tveganja;

2. ki je dokazala, da so bili izvedeni ustrezni specifični ukrepi za obvladovanje vsakega ugotovljenega tveganja, vendar ti ukrepi niso bili sprejeti za zadevno časovno obdobje;

3. ki je dokazala, da je uvedla nadzor vrste A v skladu s poglavjem D in dosegla zadevne cilje v skladu s preglednico 2. Nadzor vrste A lahko nadomesti nadzor vrste B, ko je dosežen zadevni cilj; in

4. ki je:

(a) v naslednji situaciji:

(i) v državi ali regiji ni bilo primera BSE ali je bilo dokazano, da je bil vsakršen primer BSE uvožen in v celoti uničen, merila iz točk (c), (d) in (e) poglavja A so izpolnjena, prek ustrezne ravni nadzora in revizije pa se lahko dokaže, da se prežvekovalci niso krmili niti z mesno-kostno moko niti z ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev;

(ii) merila iz točk (c), (d) in (e) poglavja A so se izpolnjevala manj kot sedem let; in/ali

(iii) ni mogoče dokazati, da je bilo krmljenje prežvekovalcev z mesno-kostno moko ali ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, nadzorovano osem let;

(b) ali v naslednji situaciji:

(i) v državi ali regiji obstaja avtohtoni primer BSE, merila iz točk (c), (d) in (e) poglavja A so izpolnjena, prek ustrezne stopnje nadzora in revizije pa se lahko dokaže, da se prežvekovalci niso krmili niti z mesno-kostno moko niti z ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev;

(ii) merila iz točk (c) do (e) poglavja A te priloge so se izpolnjevala manj kot sedem let; in/ali

(iii) ni mogoče dokazati, da je bilo krmljenje prežvekovalcev z mesno-kostno moko ali ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, nadzorovano vsaj osem let;

(iv) naslednje živali, če so žive v državi ali regiji, so stalno identificirane in njihovo gibanje nadzorovano, ob zakolu oz. smrti pa so popolnoma uničene:

— vsi primeri BSE, in

— vse govedo, ki je bilo v prvem letu življenja rejeno skupaj z živalmi z BSE v njihovem prvem letu življenja, in pri katerem so preiskave pokazale, da je v navedenem obdobju zaužilo enako krmo, pri kateri obstaja možnost kontaminacije, ali

— vse govedo, rojeno v isti čredi kot živali z BSE in v 12 mesecih pred in po rojstvu živali z BSE, če rezultati preiskave, navedene v drugi alinei, niso jasni.

(a) Nadzor vrste A

(b) Nadzor vrste B

(a) govedo, starejše od 30 mesecev, ki kaže vedenjske ali klinične znake BSE (klinično sumljive živali);

(b) govedo, starejše od 30 mesecev, ki se ne more normalno premikati, je neaktivno, ne more vstati ali hoditi brez pomoči; govedo, starejše od 30 mesecev, poslano v zakol v sili ali z ugotovljenimi posebnostmi ob pregledu pred zakolom (zakol v sili);

(c) govedo, starejše od 30 mesecev, najdeno mrtvo ali pokončano na kmetiji, med prevozom ali v klavnici (poginule živali);

(d) govedo, starejše od 36 mesecev, za rutinski zakol.

2.1 Strategija nadzora zagotavlja, da so vzorci reprezentativni za čredo v državi ali regiji, in vključujejo demografske dejavnike, kot sta vrsta proizvodnje in geografska lokacija, ter možni vpliv kulturno pogojenih živinorejskih praks. Uporabljen pristop in domneve se v celoti dokumentirajo, dokumentacija pa se hrani sedem let.

2.2 Za izvajanje nadzorne strategije za BSE država uporablja dokumentirane zapise ali zanesljive ocene starostne strukture odraslega goveda in števila goved, testiranih za BSE, razporejenih po starosti in podskupinah v državi ali regiji.

6.1 Če se pri živali, zaklani za prehrano ljudi, opravi preiskava na BSE, se trup navedene živali ne označi z oznako zdravstvene ustreznosti iz poglavja III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 do prejema negativnega rezultata hitrega testa.

6.2 Države članice lahko odstopajo od točke 6.1, če je v klavnici vzpostavljen uradni sistem, ki zagotavlja, da noben del pregledanih živali, označen z oznako zdravstvene ustreznosti, ne zapusti klavnice do prejema negativnega rezultata hitrega testa.

6.3 Vsi deli telesa živali, ki se testira na BSE, vključno s kožo, se zadržijo pod uradnim nadzorom do prejema negativnega rezultata hitrega testa, razen če se odstranijo v skladu s členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali če se njihove maščobe predelajo v skladu z Uredbo (EU) št. 142/2011 in uporabijo v skladu s členom 12(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 36 navedene uredbe.

6.4 Vsi deli telesa živali, pri kateri je rezultat hitrega testa pozitiven ali ni dokončen, vključno s kožo, se odstranijo v skladu členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen snovi, ki se zadržijo zaradi evidence iz dela III poglavja B te priloge, in razen maščob, pridobljenih iz takega telesa, če se te maščobe predelajo v skladu z Uredbo (EU) št. 142/2011 in uporabijo v skladu s členom 12(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 36 navedene uredbe.

6.5 Kadar je rezultat hitrega testa pri živali, zaklani za prehrano ljudi, pozitiven ali nedokončen, je treba v skladu s točko 6.4 poleg trupa živali s pozitivnim ali nedokončnim rezultatom testa na isti klavni liniji uničiti vsaj en trup neposredno pred in dva trupa neposredno za navedenim trupom.

6.6 Države članice lahko odstopajo od določb točke 6.5, če je v klavnici vzpostavljen sistem za preprečevanje kontaminacije med trupi.

(a) informacije o letnem sistemu spremljanja BSE, ki se je izvajal v preteklih šestih letih v državi članici, vključno s podrobno dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje epidemioloških meril iz točke 7.2;

(b) informacije o sistemu identifikacije in sledljivosti goved, kakor je opredeljeno v točki (b) tretjega pododstavka člena 6(1b), ki se je izvajal v preteklih šestih letih v državi članici, vključno s podrobnim opisom delovanja računalniško podprte baze podatkov, kakor je opredeljena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 )

(c) informacije o prepovedih krmljenja živali v preteklih šestih letih v državi članici, vključno s podrobnim opisom izvajanja popolne prepovedi krmljenja farmsko gojenih živali, kakor je določena v točki (c) tretjega pododstavka člena 6(1b), ki vsebuje načrt vzorčenja, število in vrsto ugotovljenih kršitev ter rezultate kontrol;

(d) podroben opis predlaganega revidiranega programa spremljanja BSE, vključno z geografskim območjem, na katerem se bo program izvajal, ter opis podpopulacij goved, zajetih v revidiranem programomu spremljanja BSE, vključno z navedbami starostnih omejitev in velikosti vzorcev za preskušanje;

(e) rezultate obsežne analize tveganja, ki dokazuje, da bo revidiran program spremljanja BSE zagotavljal varovanje zdravja ljudi in živali. Ta analiza tveganja vključuje analizo rojstne kohorte ali druge ustrezne študije, da se dokaže, da so bili ukrepi za zmanjšanje tveganja za TSE, vključno s prepovedmi krmljenja iz točke (c) tretjega pododstavka člena 6(1b), uspešno izvedeni.

(a) v vsaj šestih zaporednih letih po začetku veljavnosti programa preskušanja Skupnosti na BSE iz točke (b) tretjega pododstavka člena 6(1b):

(i) je bilo povprečno zmanjšanje letne stopnje pojavnosti BSE v populaciji odraslih goved (starejših od 24 mesecev) več kot 20 %, celotno število za BSE obolelih telet, rojenih po začetku izvajanja popolne prepovedi krmljenja farmsko gojenih živali v Skupnosti, kakor je določena v točki (c) tretjega pododstavka člena 6(1b), pa ni preseglo 5 % vseh potrjenih primerov BSE;

(ii) je bila ugotovljena letna stopnja pojavnosti BSE v populaciji odraslih goved (starejših od 24 mesecev) vedno nižja od 1/100 000 ;

(iii) je bilo v primeru držav članic, v katerih je populacija odraslih goved (starejših od 24 mesecev) manjša od 1 000 000 živali, celotno število potrjenih primerov BSE manjše od pet;

(b) v šestletnem obdobju iz točke (a) ni nobenih dokazov o slabšanju epidemioloških razmer v zvezi z BSE.

(a) Države članice, v katerih število ovac in pripuščenih mladic presega 750 000 , testirajo v skladu s pravili vzorčenja iz točke 4 minimalni letni vzorec 10 000 ovac, zaklanih za prehrano ljudi;

(b) države članice, v katerih število koz, ki so že kotile, in pripuščenih koz presega 750 000 , testirajo v skladu s pravili vzorčenja iz točke 4 minimalni letni vzorec 10 000 koz, zaklanih za prehrano ljudi;

(c) država članica lahko določi, da bo nadomestila največ:

— 50 % najmanjše velikosti vzorca ovac in koz, zaklanih za prehrano ljudi, določene v točkah (a) in (b), s testiranjem mrtvih ovac ali koz, starejših od 18 mesecev, v razmerju ena proti ena in poleg najmanjše velikosti vzorca, določene v točki 3;

— 10 % najmanjše velikosti vzorca, določene v točkah (a) in (b), s testiranjem ovac ali koz, starejših od 18 mesecev, ki so bile pokončane v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni, in sicer v razmerju ena proti ena.

— pokončane v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni, ali

— zaklane za prehrano ljudi.

— živalih, ki se uporabljajo za proizvodnjo mleka,

— živalih s poreklom iz držav z avtohtonimi primeri TSE,

— živalih, ki so zaužile krmila, pri katerih obstaja možnost kontaminacije,

— živalih, ki so jih rodile samice, okužene s TSE, ali izvirajo iz teh samic.

7.1 Kadar je bila ovca ali koza, zaklana za prehrano ljudi, izbrana za testiranje za TSE v skladu s točko 2, se njen trup do prejetja negativnega rezultata hitrega testa ne označi z oznako zdravstvene ustreznosti iz oddelka I poglavja III Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

7.2 Države članice lahko odstopajo od točke 7.1, kadar je v klavnici vzpostavljen sistem, ki ga je odobril pristojni organ in omogoča izsleditev vseh delov živali ter zagotavlja, da noben del testirane živali, ki nosi oznako zdravstvene ustreznosti, do prejetja negativnega rezultata hitrega testa ne zapusti klavnice.

7.3 Vsi deli telesa testirane živali, vključno s kožo, do prejetja negativnega rezultata hitrega testa ostanejo pod uradnim nadzorom, razen če se odstranijo v skladu s členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali če se njihove maščobe predelajo v skladu z Uredbo (EU) št. 142/2011 in uporabijo v skladu s členom 12(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 36 navedene uredbe.

7.4 Vsi deli telesa živali, pri kateri je rezultat hitrega testa pozitiven, vključno s kožo, se neposredno odstranijo v skladu členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen snovi, ki se zadržijo zaradi evidence iz dela III poglavja B te priloge, in razen topljenih maščob, pridobljenih iz takega telesa, če se te topljene maščobe predelajo v skladu z Uredbo (EU) št. 142/2011 in uporabijo v skladu s členom 12(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 36 navedene uredbe.

8.1 Za vsak pozitiven primer TSE pri ovcah se določi genotip prionskega proteina za kodone 136, 154 in 171. Komisijo se nemudoma obvesti o primerih TSE, najdenih pri ovcah z genotipi, ki zakodirajo alanin na obeh alelih na kodonu 136, arginin na obeh alelih na kodonu 154 in arginin na obeh alelih na kodonu 171. Kadar je pozitiven primer TSE atipičen primer praskavca, se določi genotip prionskega proteina za kodon 141.

8.2 Poleg živali, genotipiziranih v skladu s točko 8.1, se genotip prionskega proteina določi za kodone 136, 141, 154 in 171 najmanjšega vzorca ovc. V državah članicah, kjer število odraslih ovc presega 750 000 , je ta najmanjši vzorec sestavljen iz najmanj 600 živali. V drugih državah članicah je najmanjši vzorec sestavljen iz najmanj 100 živali. Vzorci se lahko jemljejo z živali, zaklanih za prehrano ljudi, živali, poginulih na gospodarstvu, ali živih živali. Vzorčenje mora biti reprezentativno za vse ovce.

1.1 Države članice s populacijo divjih in/ali gojenih in/ali delno udomačenih losov in/ali severnih jelenov (Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska) izvajajo triletni program spremljanja bolezni kroničnega hiranja pri jelenih, in sicer od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020. Testi na TSE v okviru tega programa spremljanja se izvedejo med 1. januarjem 2018 in 31. decembrom 2020, medtem ko se odvzem vzorcev v okviru programa spremljanja lahko začne že leta 2017.

1.2 Triletni program spremljanja bolezni kroničnega hiranja zajema naslednje vrste jelenov:

— Evrazijski tundrski severni jelen (Rangifer tarandus tarandus);

— finski gozdni severni jelen (Rangifer tarandus fennicus);

— los (Alces alces);

— srna (Capreolus capreolus);

— virginijski jelen (Odocoileus virginianus);

— navadni jelen (Cervus elaphus).

1.3 Z odstopanjem od točke 1.2 lahko država članica na podlagi dokumentirane ocene tveganja, predložene Evropski komisiji, za triletni program spremljanja bolezni kroničnega hiranja izbere podskupino vrst iz navedene točke.

2.1 Države članice iz točke 1.1 opredelijo primarne enote vzorčenja, ki zajemajo celotna območja, na katerih so prisotne populacije jelenov, z uporabo vsaj naslednjih elementov:

(a) za gojene jelene in jelene v ujetništvu se vsaka kmetija in vsak obrat, na katerih se jeleni gojijo na zaprtem območju, šteje za primarno enoto vzorčenja;

(b) za divje in delno udomačene jelene se primarna enota vzorčenja opredeli geografsko na podlagi naslednjih meril:

(i) območja, kjer se divje in delno udomačene živali vrst iz programa spremljanja zbirajo vsaj v določenem obdobju leta;

(ii) če se živali vrst ne zbirajo, območja, naravno ali umetno ograjena, kjer so prisotne živali vrst iz programa spremljanja;

(iii) območja, kjer se lovijo živali vrst iz programa spremljanja, in območja, povezana z drugimi relevantnimi dejavnostmi v zvezi z vrstami iz programa spremljanja.

2.2 Države članice iz točke 1.1 izberejo gojene jelene, jelene v ujetništvu, divje jelene in delno udomačene jelene za testiranje na TSE z uporabo naslednjega dvostopenjskega pristopa k vzorčenju:

(a) navedene države članice na prvi stopnji:

(i) za gojene jelene in jelene v ujetništvu:

— med triletnim obdobjem programa spremljanja naključno izberejo 100 primarnih enot vzorčenja, s čimer se zagotovi geografska reprezentativnost in po potrebi upoštevajo relevantni dejavniki tveganja iz dokumentirane ocene tveganja, ki jo opravi država članica; ali

— če država članica ni uspela opredeliti 100 primarnih enot vzorčenja za gojene jelene in jelene v ujetništvu, se izberejo vse opredeljene primarne enote vzorčenja;

(ii) za divje jelene in delno udomačene jelene:

— med triletnim obdobjem programa spremljanja naključno izberejo 100 primarnih enot vzorčenja, s čimer se zagotovi geografska reprezentativnost in po potrebi upoštevajo relevantni dejavniki tveganja iz dokumentirane ocene tveganja, ki jo opravi država članica; ali

— če država članica ni uspela opredeliti 100 primarnih enot vzorčenja za divje jelene in delno udomačene jelene, se izberejo vse opredeljene primarne enote vzorčenja;

(b) na drugi stopnji:

(i) za gojene jelene in jelene v ujetništvu:

— država članica, ki je izbrala 100 primarnih enot vzorčenja, znotraj vsake izbrane primarne enote vzorčenja odvzame vzorce vsem živalim iz ciljnih skupin iz točke 2.4.(a) med triletnim obdobjem, dokler ne doseže cilja 30 testiranih živali na primarno enoto vzorčenja. Če pa v nekaterih primarnih enotah vzorčenja ni mogoče doseči cilja 30 testiranih živali med triletnim obdobjem zaradi omejene velikosti populacije jelenov, se vzorčenje živali iz ciljnih skupin iz točke 2.4.(a) lahko nadaljuje v večjih primarnih enotah vzorčenja, tudi ko se doseže cilj 30 testiranih živali, da se doseže skupno število do 3 000 gojenih jelenov in jelenov v ujetništvu, kadar je to mogoče, testiranih na nacionalni ravni med triletnim obdobjem programa spremljanja;

— država članica, ki je opredelila manj kot 100 primarnih enot vzorčenja, znotraj vsake primarne enote vzorčenja odvzame vzorce vsem živalim iz ciljnih skupin iz točke 2.4.(a) med triletnim obdobjem, da se približa skupnemu številu do 3 000 gojenih jelenov in jelenov v ujetništvu, kadar je to mogoče, testiranih na nacionalni ravni med triletnim obdobjem programa spremljanja;

(ii) za divje jelene in delno udomačene jelene:

— država članica, ki je izbrala 100 primarnih enot vzorčenja, znotraj vsake izbrane primarne enote vzorčenja odvzame vzorce vsem živalim iz ciljnih skupin iz točke 2.4.(b) med triletnim obdobjem, dokler ne doseže cilja 30 testiranih živali na primarno enoto vzorčenja, da doseže skupno število do 3 000 divjih jelenov in delno udomačenih jelenov, testiranih na nacionalni ravni med triletnim obdobjem;

— država članica, ki je opredelila manj kot 100 primarnih enot vzorčenja, znotraj vsake primarne enote vzorčenja odvzame vzorce vsem živalim iz ciljnih skupin iz točke 2.4.(b) med triletnim obdobjem, da se približa skupnemu številu 3 000 divjih jelenov in delno udomačenih jelenov, testiranih na nacionalni ravni med triletnim obdobjem programa spremljanja.

2.3 Vsi izbrani jeleni morajo biti starejši od 12 mesecev. Starost se oceni na podlagi rasti in razvoja zob, očitnih znakov odraslosti ali drugih zanesljivih informacij.

2.4 Jeleni morajo biti izbrani iz naslednjih ciljnih skupin:

(a) za gojene jelene in jelene v ujetništvu:

(i) poginuli/izločeni gojeni jeleni ali jeleni v ujetništvu, opredeljeni kot gojeni jeleni ali jeleni v ujetništvu, ki so bili najdeni mrtvi na zaprtem območju, znotraj katerega so se gojili, med prevozom ali v klavnici, ter gojeni jeleni ali jeleni v ujetništvu, ki so bili pokončani zaradi zdravja ali starosti;

(ii) gojeni jeleni ali jeleni v ujetništvu s kliničnimi/bolezenskimi znaki, opredeljeni kot gojeni jeleni ali jeleni v ujetništvu, ki kažejo nenormalne vedenjske znake in/ali lokomotorne motnje in/ali so na splošno v slabem stanju;

(iii) zaklani gojeni jeleni, ki so bili ocenjeni kot neprimerni za prehrano ljudi;

(iv) zaklani gojeni jeleni, ki so bili ocenjeni kot primerni za prehrano ljudi, če je država članica opredelila manj kot 3 000 gojenih jelenov in jelenov v ujetništvu iz skupin od (i) do (iii);

(b) za divje jelene in delno udomačene jelene:

(i) poginuli/izločeni divji jeleni ali delno udomačeni jeleni, opredeljeni kot jeleni, ki so bili najdeni mrtvi v divjini, ter delno udomačeni jeleni, ki so bili najdeni mrtvi ali pokončani zaradi zdravja ali starosti;

(ii) jeleni, ki so bili poškodovani ali ubiti na cesti ali ki jih je poškodoval ali ubil plenilec, opredeljeni kot divji jeleni ali delno udomačeni jeleni, ki jih je zadelo cestno vozilo ali vlak ali so jih napadli plenilci;

(iii) divji jeleni ali delno udomačeni jeleni s kliničnimi/bolezenskimi znaki, opredeljeni kot divji jeleni ali delno udomačeni jeleni, ki kažejo nenormalne vedenjske znake in/ali lokomotorne motnje in/ali so na splošno v slabem zdravstvenem stanju;

(iv) uplenjeni divji jeleni in zaklani delno udomačeni jeleni, ki so bili ocenjeni kot neprimerni za prehrano ljudi;

(v) uplenjena divjad in zaklani delno udomačeni jeleni, ki so bili ocenjeni kot primerni za prehrano ljudi, če je država članica opredelila manj kot 3 000 divjih jelenov in delno udomačenih jelenov iz skupin od (i) do (iv).

2.5 V primeru pozitivnega testa na TSE pri jelenu je treba povišati število vzorcev, ki se odvzamejo jelenom na območju, kjer je bila ugotovljena TSE, na podlagi ocene, ki jo izvede zadevna država članica.

3.1 Pri vsakem jelenu, izbranem v skladu s točko 2, se odvzame vzorec obeksa in testira na TSE.

(a) retrofaringealne bezgavke;

(b) tonzile;

(c) druge bezgavke na glavi.

3.2 Dokler referenčni laboratorij EU za TSE ne objavi smernic za testiranje jelenov na TSE, se v okviru programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja uporablja naslednja laboratorijska metoda:

(a) hitri testi:

(b) potrditveni testi:

— imunohistokemijska metoda (IHC);

— Western blot.

(c) karakterizacija izolata:

3.3 Genotip prionskega proteina se določi pri vsakem pozitivnem testu na TSE pri jelenih.

— določi genotip prionskega proteina živali, testirane z negativnim rezultatom na TSE, ali

— se vzorec tkiva, ki je lahko obeks, hrani zamrznjen vsaj do 31. decembra 2021, da se omogoči genotipizacija, če bo tako odločeno.

1. Število osumljenih primerov, za katere velja uradna omejitev gibanja v skladu s členom 12(1), na živalsko vrsto.

2. Število osumljenih primerov, podvrženih laboratorijskim preiskavam v skladu s členom 12(2), na živalsko vrsto, vključno z rezultati hitrih in potrditvenih testov (število pozitivnih in negativnih primerov) in, v zvezi z govedom, razporeditev vseh testiranih živali po starosti. Razporeditev po starosti mora biti združena na naslednji način: „pod 24 mesecev“, razporeditev na 12 mesecev med 24 in 155 meseci ter „nad 155 mesecev“ starosti.

3. Število čred, kjer so bili pri ovcah in kozah dokumentirani in preiskani osumljeni primeri na podlagi člena 12(1) in (2).

4. Število govedi, testirano znotraj vsake podpopulacije iz točk 2.1, 2.2, 3.1 in 5 dela I poglavja A. Treba je določiti metodo za izbor vzorcev, rezultate hitrega in potrditvenega testa ter razporeditev po starosti testiranih živali, ki so razporejene v skupine v skladu s točko 2.

5. Število ovac in koz ter njihovih čred, testiranih v vsaki podpopulaciji iz točk 2, 3, 5 in 6 dela II poglavja A, skupaj z metodo za izbor vzorcev ter rezultati hitrega in potrditvenega testa.

6. Geografska porazdelitev pozitivnih primerov BSE in praskavca, vključno z državo izvora, če ta ni ista kot država poročanja. Podati je treba leto in, kjer je mogoče, mesec rojstva za vsak primer TSE pri govedu, ovcah ali kozah. Treba je navesti neznačilne primere TSE. Za primere praskavca je treba sporočiti rezultate primarnega in sekundarnega molekularnega testiranja iz točke 3.2(c) poglavja C Priloge X, če je primerno.

7. Pri živalih, razen pri govedu, ovcah in kozah, ter pri jelenih, ki niso zajeti s triletnim programom spremljanja bolezni kroničnega hiranja iz dela III.A poglavja A te priloge, število vzorcev in potrjenih primerov TSE za vsako vrsto.

8. Genotip, in kjer je mogoče pasmo, vsake ovce, bodisi TSE pozitivne in vzorčene v skladu s točko 8.1 dela II poglavja A bodisi vzorčene v skladu s točko 8.2 dela II poglavja A.

9. Za države članice, zajete v triletni program spremljanja bolezni kroničnega hiranja iz dela III.A poglavja A te priloge, letna poročila za leta 2018, 2019 in 2020 vključujejo:

(a) število vzorcev jelenov, danih na testiranje, za vsako ciljno skupino v skladu z naslednjimi merili:

— identifikator primarne enote vzorčenja,

— vrsta,

— sistem upravljanja, gojeni, v ujetništvu, divji ali delno udomačeni,

— ciljna skupina,

— spol;

(b) rezultate hitrih in potrditvenih testov (število pozitivnih in negativnih rezultatov) ter, kjer je to primerno, preiskav nadaljnjih karakterizacij izolatov, vzorčeno tkivo in tehniko, uporabljeno pri hitrih in potrditvenih testih;

(c) geografski položaj pozitivnih primerov TSE, vključno z državo porekla, če ta ni ista kot država članica poročevalka;

(d) genotip in vrsto vsakega jelena s pozitivnim rezultatom testa na TSE;

(e) genotip jelenov, testiranih z negativnim rezultatom testa na TSE, kadar je bil genotip določen.

1. Pristojni organi hranijo sedem let zapise o podatkih iz dela I.A.

2. Preiskovalni laboratorij sedem let hrani vse zapise o preiskavah, zlasti laboratorijske delovne knjige in, če je primerno, parafinske bloke in fotografije Western-blot analiz.

(a) prežvekovalcev z dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora ter krmno mešanico, ki vsebuje ta dva proizvoda;

(b) neprežvekovalcev, ki niso kožuharji, s:

(i) predelanimi živalskimi beljakovinami;

(ii) kolagenom in želatino, ki sta pridobljena iz prežvekovalcev;

(iii) proizvodi iz krvi;

(iv) hidroliziranimi beljakovinami živalskega izvora;

(v) dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora;

(vi) krmo, ki vsebuje proizvode iz točk od (i) do (v).

(a) prežvekovalcev z:

(i) mlekom, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljenimi iz mleka, kolostrumom in proizvodi iz kolostruma;

(ii) jajci in jajčnimi proizvodi;

(iii) kolagenom in želatino, pridobljenima iz neprežvekovalcev;

(iv) hidroliziranimi beljakovinami, pridobljenimi iz:

— delov neprežvekovalcev ali

— kož prežvekovalcev;

(v) krmnimi mešanicami, ki vsebujejo proizvode iz zgoraj navedenih točk od (i) do (iv);

(b) rejnih neprežvekovalcev z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

(i) hidroliziranimi beljakovinami, pridobljenimi iz delov neprežvekovalcev ali kož prežvekovalcev;

(ii) ribjo moko in krmno mešanico, ki vsebuje ribjo moko, ki se proizvaja, daje na trg in uporablja v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III ter posebnimi pogoji iz oddelka A poglavja IV;

(iii) dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora in krmno mešanico, ki vsebuje ta fosfata, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III ter posebnimi pogoji iz oddelka B poglavja IV;

(iv) proizvodi iz krvi neprežvekovalcev in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo navedene proizvode iz krvi, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III ter posebnimi pogoji iz oddelka C poglavja IV;

(c) živali iz ribogojstva z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

(i) predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka in ki niso predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, ter krmnimi mešanicami, ki vsebujejo navedene predelane živalske beljakovine, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III in posebnimi pogoji iz oddelka D poglavja IV;

(ii) predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo navedene predelane živalske beljakovine, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III in posebnimi pogoji iz oddelka F poglavja IV;

(d) neodstavljenih prežvekovalcev z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko in se proizvajajo, dajejo na trg ter uporabljajo v skladu s posebnimi pogoji iz oddelka E poglavja IV;

(e) rejnih živali s posamičnimi krmili rastlinskega izvora in krmno mešanico, ki vsebuje navedena posamična krmila, kontaminiranimi z zanemarljivimi količinami drobcev kosti, pridobljenih iz nedovoljenih živalskih vrst. Države članice lahko to odstopanje uporabijo samo, če so pred tem izvedle oceno tveganja, ki je potrdila, da je tveganje za zdravje živali zanemarljivo. Pri tej oceni tveganja se morajo upoštevati vsaj:

(i) raven kontaminacije;

(ii) narava in vir kontaminacije;

(iii) predvidena uporaba kontaminirane krme.

1. Naslednji proizvodi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev se prevažajo v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz krme za prežvekovalce:

(a) predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, vključno z ribjo moko, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev;

(b) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora v razsutem stanju;

(c) proizvodi iz krvi neprežvekovalcev v razsutem stanju;

(d) krmna mešanica v razsutem stanju, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a), (b) in (c).

2. Z odstopanjem od točke 1 se lahko vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz proizvodov iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz krme za prežvekovalce, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

3. Predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, ki niso ribja moka, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmna mešanica v razsutem stanju, ki vsebuje te predelane živalske beljakovine, se prevažajo v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz krme za rejne neprežvekovalce, ki niso živali iz ribogojstva.

4. Z odstopanjem od točke 3 se lahko vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz proizvodov iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz krme za rejne neprežvekovalce, ki niso živali iz ribogojstva, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

1. Krmna mešanica za rejne neprežvekovalce, ki vsebuje naslednja posamična krmila, se proizvaja v obratih, ki ne proizvajajo krmne mešanice za prežvekovalce in ki jih je odobril pristojni organ:

(a) ribjo moko;

(b) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c) proizvode iz krvi neprežvekovalcev.

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko proizvodnjo krmne mešanice za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi krmno mešanico za rejne neprežvekovalce, ki vsebuje proizvode iz navedene točke, po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) krmno mešanico za prežvekovalce je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvaja in hrani krmna mešanica za neprežvekovalce;

(b) evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi proizvodov iz točke 1 ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo navedene proizvode, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(c) izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmne mešanice za prežvekovalce, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 ( 23 ); pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na analizi tveganja in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP), rezultati tega vzorčenja in analize pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let.

3. Z odstopanjem od točke 1 zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode iz navedene točke, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) morajo biti registrirani pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode iz točke 1;

(b) lahko gojijo le neprežvekovalce;

(c) katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 50 % surovih beljakovin;

(d) katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 10 % celotnega fosforja;

(e) katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo proizvode iz krvi neprežvekovalcev in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 50 % surovih beljakovin.

(a) predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk;

(b) proizvodov iz krvi neprežvekovalcev;

(c) krmne mešanice, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a) in (b).

1. Uporaba in skladiščenje naslednje krme sta prepovedana na kmetijah, na katerih gojijo vrste rejnih živali, ki jim ta krma ni namenjena:

(a) predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk,

(b) dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora,

(c) proizvodov iz krvi neprežvekovalcev,

(d) krmne mešanice, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a) do (c).

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmne mešanice iz točke 1(d) na kmetijah, na katerih gojijo vrste rejnih živali, ki jim krmna mešanica ni namenjena, če se na kmetijah izvajajo ukrepi, s katerimi se prepreči krmljenje živalskih vrst, ki jim navedena krmna mešanica ni namenjena, s to krmno mešanico.

(a) ribjo moko je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz:

(i) vodnih živali, razen morskih sesalcev,

(ii) gojenih vodnih nevretenčarjev, razen tistih, ki spadajo v opredelitev pojma „vodnih živali“ iz člena 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES, ali

(iii) morskih zvezd vrste Asterias rubens, ki se pobirajo na proizvodnem območju, kakor je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, in so ustrezno razvrščene;

(b) besedilo „ribja moka – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce, razen neodstavljenih prežvekovalcev“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki ribje moke;

(a) Besedilo „dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki dikalcijevega/trikalcijevega fosfata živalskega izvora;

(b) besedilo „vsebuje dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev“ se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora.

(a) kri, namenjena za proizvodnjo proizvodov iz krvi, izhaja iz klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev ter so pri pristojnem organu registrirane kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev.

(i) zakol neprežvekovalcev je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev;

(ii) objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje krvi neprežvekovalcev morajo biti fizično ločeni od objektov za kri prežvekovalcev;

(iii) zaradi odkrivanja prisotnosti beljakovin prežvekovalcev je treba izvajati redno vzorčenje in analizo krvi neprežvekovalcev. Uporabljeno analitsko metodo je treba za navedeni namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analize je treba določiti na podlagi ocene tveganja, ki jo nosilec dejavnosti izvede med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;

(b) za prevoz krvi, namenjene za proizvodnjo proizvodov iz krvi za neprežvekovalce, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki so namenjeni izključno za prevoz krvi neprežvekovalcev.

(c) Proizvodi iz krvi se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki predelujejo izključno kri neprežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral izključno za predelavo krvi neprežvekovalcev.

(i) proizvodnjo proizvodov iz krvi neprežvekovalcev je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od sistema za proizvodnjo proizvodov iz krvi prežvekovalcev;

(ii) objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje surovin ter končnih proizvodov v razsutem stanju, pridobljenih iz neprežvekovalcev, morajo biti fizično ločeni od objektov za surovine in končne proizvode v razsutem stanju, pridobljene iz prežvekovalcev;

(iii) uporabiti je treba reden postopek usklajevanja med prejeto krvjo prežvekovalcev in neprežvekovalcev ter ustreznimi proizvodi iz krvi;

(iv) izvajati je treba redno vzorčenje in analizo proizvodov iz krvi neprežvekovalcev, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije s proizvodi iz krvi prežvekovalcev, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo nosilec dejavnosti izvede med postopki, ki temeljijo na analizi tveganja in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP); rezultati tega vzorčenja in analize morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(d) besedilo „proizvodi iz krvi neprežvekovalcev – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki proizvodov iz krvi neprežvekovalcev.

(a) živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, izhajajo iz:

(i) klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev, ali

(ii) razsekovalnic, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot razsekovalnice, v katerih ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev, ali

(iii) obratov, ki niso obrati iz točk (i) ali (ii), ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot obrate, ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev.

(i) zakol neprežvekovalcev je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev;

(ii) s proizvodi iz neprežvekovalcev je treba ravnati na proizvodnih linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev;

(iii) objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev, morajo biti fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev;

(iv) zaradi odkrivanja prisotnosti beljakovin iz prežvekovalcev je treba izvajati redno vzorčenje in analizo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev. Uporabljeno analitsko metodo je treba za ta namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analize se določijo na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;

(b) za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev in namenjenih za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev.

(c) predelane živalske beljakovine iz tega oddelka se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno predelavi živalskih stranskih proizvodov iz neprežvekovalcev, ki izvirajo iz klavnic, razsekovalnic ali drugih obratov iz točke (a). Te predelovalne obrate registrira pristojni organ kot predelovalne obrate, ki predelujejo izključno živalske stranske proizvode iz neprežvekovalcev.

(i) proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od sistema za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka;

(ii) shranjevanje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev, med skladiščenjem in prevozom v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz neprežvekovalcev;

(iii) shranjevanje predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, med skladiščenjem in pakiranjem v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za končne proizvode, pridobljene iz neprežvekovalcev;

(iv) izvajati je treba redno vzorčenje in analizo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije s predelanimi živalskimi beljakovinami iz prežvekovalcev, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo nosilec dejavnosti izvede med postopki, ki temeljijo na analizi tveganja in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP); rezultati tega vzorčenja in analize morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(d) krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, se proizvajajo v obratih, ki jih je za ta namen odobril pristojni organ in so namenjeni izključno za proizvodnjo krme za živali iz ribogojstva.

(i) proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, za živali iz ribogojstva v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen kožuharjev, lahko po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

— krmno mešanico za prežvekovalce je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se hranijo in proizvajajo krmne mešanice za neprežvekovalce,

— krmno mešanico za živali iz ribogojstva je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se hranijo in proizvajajo krmne mešanice za druge neprežvekovalce,

— evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let,

— izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmnih mešanic za rejne živali, ki niso živali iz ribogojstva, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost tega vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(ii) zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

— pristojni organ jih je registriral kot proizvajalce popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka in ki niso predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk,

— gojijo samo živali iz ribogojstva in

— krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka in se uporabljajo za proizvodnjo, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin;

(e) v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za predelane živalske beljakovine iz tega oddelka in na oznaki teh beljakovin je treba jasno navesti naslednje besedilo: „predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za uporabo v krmi za rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev“.

(a) ribjo moko, ki se uporablja v mlečnih nadomestkih, je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz:

(i) vodnih živali, razen morskih sesalcev,

(ii) gojenih vodnih nevretenčarjev, razen tistih, ki spadajo v opredelitev pojma „vodnih živali“ iz člena 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES, ali

(iii) morskih zvezd vrste Asterias rubens, ki se pobirajo na proizvodnem območju, kakor je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, in so ustrezno razvrščene.

(b) besedilo „ribja moka – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce, razen neodstavljenih prežvekovalcev“ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki ribje moke, namenjene za uporabo v mlečnih nadomestkih;

(c) uporaba ribje moke za neodstavljene rejne prežvekovalce se odobri samo pri proizvodnji mlečnih nadomestkov, ki so v pošiljkah v suhi obliki in s katerimi se po razredčenju v dani količini tekočine krmijo neodstavljeni prežvekovalci kot dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj pred koncem odstavitve;

(d) mlečni nadomestki za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, se proizvajajo v obratih, ki ne proizvajajo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce in jih je za ta namen odobril pristojni organ.

(i) druge krmne mešanice za prežvekovalce je treba med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, ki se uporabljajo za ribjo moko v razsutem stanju in mlečne nadomestke v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko;

(ii) druge krmne mešanice za prežvekovalce je treba proizvajati v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko;

(iii) evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi ribje moke ter prodaji mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(iv) izvajati je treba redno vzorčenje in analizo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost tega vzorčenja in analize se določijo na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(e) uvozniki morajo pred sprostitvijo v prosti promet v Uniji zagotoviti, da se vsaka pošiljka uvoženih mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, analizira v skladu z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora;

(f) na oznaki mlečnih nadomestkov za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, mora biti jasno navedeno besedilo „vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev, razen neodstavljenih prežvekovalcev“;

(g) mlečni nadomestki v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni za neodstavljene rejne prežvekovalce, se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje druge krme za prežvekovalce.

(h) na kmetijah, ki gojijo prežvekovalce, je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje krmljenja drugih prežvekovalcev, ki niso neodstavljeni prežvekovalci, z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko. Pristojni organ pripravi seznam kmetij, na katerih se uporabljajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko, prek sistema predhodne priglasitve kmetije ali drugega sistema, s čimer se zagotovi izpolnitev tega posebnega pogoja.

(a) predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, morajo biti:

(i) proizvedene v predelovalnih obratih, odobrenih v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in namenjenih izključno za proizvodnjo proizvodov, pridobljenih iz gojenih žuželk, ter

(ii) proizvedene v skladu z zahtevami iz oddelka 1 poglavja II Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(b) krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, je treba proizvajati v obratih, ki jih je za ta namen odobril pristojni organ in so namenjeni izključno za proizvodnjo krme za živali iz ribogojstva.

(i) proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, za živali iz ribogojstva v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen kožuharjev, lahko po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

— krmne mešanice za prežvekovalce je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za neprežvekovalce;

— krmne mešanice za živali iz ribogojstva morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za druge neprežvekovalce;

— evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

— izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmnih mešanic za rejne živali, ki niso živali iz ribogojstva, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost tega vzorčenja in analize se določijo na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(ii) zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

— registrirani so pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk,

— gojijo samo živali iz ribogojstva in

— krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, in se uporabljajo za proizvodnjo, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin;

(c) v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, in na oznaki teh beljakovin je treba jasno navesti naslednje besedilo: „predelane beljakovine iz žuželk – ni za uporabo v krmi za rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev“.

(a) klavnic, iz katerih izvira kri, proizvedena v skladu s točko (a) oddelka C poglavja IV;

(b) odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo proizvode iz krvi v skladu s točko (c) oddelka C poglavja IV;

(c) klavnic in razsekovalnic, iz katerih izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin v skladu s točko (a) oddelka D poglavja IV;

(d) odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in delujejo v skladu s točko (c) oddelka D poglavja IV;

(e) odobrenih obratov iz oddelka B poglavja III, točke (d) oddelka D poglavja IV in točke (c) oddelka E poglavja IV;

(f) zasebnikov, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, so bili registrirani in delujejo v skladu s pogoji iz oddelka B poglavja III in točke (d) oddelka D poglavja IV.

1. Prevoz posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, ki niso navedeni v naslednjih točkah (a), (b) in (c), poteka v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz krme za rejne živali, ki niso kožuharji:

(a) mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c) hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev.

2. Z odstopanjem od točke 1 se lahko vozila in zabojniki, ki so se uporabljali za prevoz posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz krme za rejne živali, ki niso kožuharji, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

(a) mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c) hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev.

(a) mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c) hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev;

(d) topljene maščobe iz prežvekovalcev z največjo količino netopnih nečistoč 0,15 masnega odstotka in derivati iz teh maščob.

1. Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ali predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev in iz neprežvekovalcev, se odobri samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) predelane živalske beljakovine se prevažajo v zapečatenih zabojnikih neposredno iz predelovalnih obratov do točke izstopa iz Unije, ki je mejna kontrolna točka iz Priloge I k Odločbi Komisije 2009/821/ES ( 24 ). Nosilec dejavnosti, odgovoren za prevoz predelanih živalskih beljakovin, preden te zapustijo ozemlje Unije, obvesti pristojni organ na mejni kontrolni točki o prihodu pošiljke na točko izstopa;

(b) pošiljko spremlja ustrezno izpolnjen trgovinski dokument v skladu z vzorcem iz točke 6 poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, izdan prek celovitega računalniškega veterinarskega sistema (v nadaljnjem besedilu: Traces), ki je bil uveden z Odločbo Komisije 2004/292/ES ( 25 ). Na tem trgovinskem dokumentu mora biti mejna kontrolna točka izstopa navedena kot izstopna točka v rubriki I.28;

(c) kadar pošiljka prispe na točko izstopa, pristojni organ na mejni kontrolni točki preveri zalivko vsakega zabojnika, predloženega na mejni kontrolni točki.

(d) pristojni organ, odgovoren za obrat izvora, izvaja redni uradni nadzor, da preveri pravilno izvajanje točk (a) in (b) ter da za vsako pošiljko predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, namenjeno za izvoz, preveri, da je pristojni organ mejne kontrolne točke prek sistema Traces poslal potrdilo o opravljenem nadzoru na izstopni točki.

2. Brez poseganja v točko 1 je izvoz proizvodov, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, prepovedan.

(a) je bila predelana v obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobrenih v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ter

(b) je pakirana in označena v skladu z zakonodajo Unije.

3. Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ali krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, se odobri samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (c) oddelka D poglavja IV;

(b) krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, se proizvajajo v obratih za proizvodnjo krmnih mešanic, ki:

(i) proizvajajo v skladu s točko (d) oddelka D poglavja IV ali

(ii) pridobivajo predelane živalske beljakovine, ki se uporabljajo v krmnih mešanicah, namenjenih za izvoz, v predelovalnih obratih, ki so skladni s točko (a) in so bodisi:

— namenjeni izključno za proizvodnjo krmnih mešanic za izvoz iz Unije in jih je za ta namen odobril pristojni organ bodisi

— namenjeni izključno za proizvodnjo krmnih mešanic za izvoz iz Unije in za proizvodnjo krmnih mešanic za živali iz ribogojstva, ki se dajo na trg Unije, in jih je za ta namen odobril pristojni organ;

(c) krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, so pakirane in označene v skladu z zakonodajo Unije ali v skladu s pravnimi zahtevami države uvoznice. Kadar krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, niso označene v skladu z zakonodajo Unije, se na oznaki navede naslednje besedilo: „vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev“;

(d) predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo te beljakovine, namenjene za izvoz iz Unije, se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje krme za dajanje na trg in za krmljenje rejnih prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, ki niso živali iz ribogojstva. Evidence s podrobnimi podatki o vrsti proizvodov, ki so se prevažali ali skladiščili, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

4. Z odstopanjem od točke 3 se pogoji iz navedene točke ne uporabljajo za:

(a) hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in ki je bila predelana v obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobrenih v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ter je pakirana in označena v skladu z zakonodajo Unije;

(b) ribjo moko, če je proizvedena v skladu s to prilogo;

(c) predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če so proizvedene v skladu s to prilogo;

(d) krmne mešanice, ki ne vsebujejo nobenih drugih predelanih živalskih beljakovin, razen ribje moke, in predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če so proizvedene v skladu s to prilogo;

(e) predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, namenjene za proizvodnjo hrane za hišne živali ali organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal v namembni tretji državi, če pred izvozom izvoznik zagotovi, da je vsaka pošiljka predelanih živalskih beljakovin analizirana v skladu z analitsko metodo iz točke 2.2 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost sestavin, pridobljenih iz prežvekovalcev.

1. Uradni nadzor, ki ga izvaja pristojni organ, da preveri skladnost s pravili iz te priloge, vključuje preglede in vzorčenje za analizo predelanih živalskih beljakovin in krme v skladu z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009.

2. Pristojni organ redno preverja usposobljenost laboratorijev, ki izvajajo analize za tak uradni nadzor, zlasti z vrednotenjem rezultatov preskusov strokovnosti.

(a) glede goveda:

(i) lobanja, brez spodnje čeljusti in vključno z možgani in očmi, ter hrbtenjača živali, starejših od 12 mesecev;

(ii) hrbtenica brez repnih vretenc, trnastih in stranskih izrastkov vratnih, prsnih in ledvenih vretenc ter sredinskega križničničnega grebena in križničnih kril, vendar vključno z dorzalnimi gangliji živali, starejših od 30 mesecev; ter

(iii) tonzile, zadnji štirje metri tankega črevesa, slepo črevo in mezenterij živali vseh starosti;

(b) glede ovc in koz:

(i) lobanja, vključno z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjača ovc in koz, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni; in

(ii) vranica in spodnje tanko črevo ovc in koz vseh starosti.

4.1 Snovi s specifičnim tveganjem se odstranjujejo v:

(a) klavnicah ali po potrebi na drugih mestih za zakol;

(b) razsekovalnicah, če gre za hrbtenico goveda;

(c) če je primerno, v odobrenih obratih ali objektih iz člena 24(1)(h) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

4.2 Z odstopanjem od točke 4.1 se uporaba alternativnega testa za odstranjevanje snovi s specifičnim tveganjem iz člena 8(2) lahko odobri v skladu s postopkom iz člena 24(3) te uredbe, če je navedeni alternativni test naveden v Prilogi X, in sicer v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) alternativni testi se morajo izvajati v klavnicah na vseh živalih, primernih za odstranitev snovi s specifičnim tveganjem;

(b) noben goveji, ovčji ali kozji proizvod, ki je namenjen za prehrano ljudi ali živali, ne sme zapustiti klavnice, dokler pristojni organ ne prejme in sprejme rezultatov alternativnih testov za vse zaklane živali, pri katerih obstaja možnost kontaminacije, če je BSE bila potrjena pri eni od njih;

(c) če je rezultat alternativnega testa pozitiven, se morajo vse goveje, ovčje in kozje snovi, pri katerih obstaja možnost kontaminacije v klavnici, uničiti v skladu s točko 3, razen če je vse dele telesa, vključno s kožo prizadete živali, mogoče identificirati in shraniti ločeno od drugih.

4.3 Z odstopanjem od točke 4.1 države članice lahko odobrijo:

(a) odstranjevanje hrbtenjače ovac in koz v razsekovalnicah, ki so za to posebej pooblaščene;

(b) odstranjevanje hrbtenice iz trupov ali delov trupov goveda v mesnicah, ki so za to posebej pooblaščene, nadzorovane in registrirane;

(c) odstranjevanje mesa z glave goveda v razsekovalnicah, ki so za to posebej pooblaščene v skladu s točko 9.

4.4 Pravila za odstranjevanje snovi s specifičnim tveganjem iz tega poglavja se ne uporabljajo za snovi kategorije 1, ki se v skladu s členom 18(2)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009 uporabljajo za krmljenje živali v živalskih vrtovih, ter snovi kategorije 1, ki se v skladu s členom 18(2)(b) navedene uredbe uporabljajo za krmljenje ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark in drugih vrst, ki živijo v svojem naravnem habitatu, zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti.

8.1 Meso z glave goveda, starejšega od 12 mesecev, se odstranjuje v klavnicah v skladu z nadzornim sistemom, ki ga odobri pristojni organ, da se zagotovi preprečitev možne kontaminacije mesa z glave s tkivom centralnega živčnega sistema. Sistem vključuje vsaj naslednje ukrepe:

(a) meso se odstranjuje na določenem mestu, ki je fizično ločeno od drugih delov klavne linije;

(b) če so glave pred odstranjevanjem mesa odstranjene s tekočega traku ali kavljev, se prednja strelna luknja in foramen magnum zapreta z neprepustnim in trajnim mašilom. Če se možgansko deblo vzorči za laboratorijsko testiranje za BSE, se foramen magnum zapre neposredno po vzorčenju;

(c) meso se ne odstranjuje z glav, če so oči poškodovane ali so iztekle neposredno pred ali po zakolu ali če so poškodovane na kakršen koli drug način, ki lahko vodi do kontaminacije glave s centralnim živčnim tkivom;

(d) meso se ne odstranjuje z glav, ki niso bile ustrezno zaprte v skladu s točko (b);

(e) brez poseganja v splošne predpise o higieni se uvedejo specifična delovna navodila za preprečitev kontaminacije mesa z glave med odstranjevanjem, zlasti če se mašilo iz točke (b) izgubi ali pa se oči med postopkom poškodujejo;

(f) uvede se načrt vzorčenja z ustreznim laboratorijskim testom za odkrivanje tkiva centralnega živčnega sistema, da se preveri primerno izvajanje ukrepov za zmanjševanje kontaminacije.

8.2 Z odstopanjem od zahtev iz točke 8.1 se države članice lahko odločijo za alternativni nadzorni sistem za odstranjevanje mesa z glave goveda v klavnici, ki vodi do enakega zmanjšanja ravni kontaminacije mesa z glave s tkivom centralnega živčnega sistema. Uvede se načrt vzorčenja z ustreznim laboratorijskim testom za odkrivanje tkiva centralnega živčnega sistema, da se preveri primerno izvajanje ukrepov za zmanjševanje kontaminacije. Države članice, ki uporabljajo to odstopanje, Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali obvestijo o svojem nadzornem sistemu in rezultatih vzorčenja.

8.3 Če glava goveda pri odstranjevanju ni odstranjena s tekočega traku ali kavljev, se točki 8.1 in 8.2 ne uporabljata.

(a) glave, predvidene za prevoz v razrezovalnico, so med skladiščenjem in prevozom od klavnice do razrezovalnice obešene na stojalu;

(b) prednja strelna luknja in foramen magnum sta ustrezno zaprta z neprepustnim in trajnim mašilom, preden se glava prestavi s tekočega traku ali kavljev na stojalo. Če se možgansko deblo vzorči za laboratorijsko testiranje za BSE, se foramen magnum zapre neposredno po vzorčenju;

(c) glave, ki niso bile primerno zaprte v skladu s točko (b), če so oči poškodovane ali so iztekle neposredno pred ali po zakolu ali če so poškodovane na kakršen koli drug način, ki lahko vodi do kontaminacije glave s centralnim živčnim tkivom, so ne prevažajo v posebej pooblaščene razrezovalnice;

(d) uvede se načrt vzorčenja za klavnico z ustreznim laboratorijskim testom za odkrivanje tkiva centralnega živčnega sistema, da se preveri primerno izvajanje ukrepov za zmanjševanje kontaminacije;

(e) meso z glave se odstranjuje v skladu z nadzornim sistemom, ki ga odobri pristojni organ, da se zagotovi preprečitev možne kontaminacije mesa z glave. Sistem vključuje vsaj naslednje:

(i) vse glave se pregledajo glede znakov kontaminacije ali poškodb in primernega mašila pred začetkom odstranjevanja mesa z glave;

(ii) meso se ne odstranjuje z glav, ki niso primerno zaprte, če so oči poškodovane ali če so poškodovane na kakršen koli drug način, ki lahko vodi do kontaminacije glave s centralnim živčnim tkivom. Meso se prav tako ne odstranjuje z glav, pri katerih obstaja sum kontaminacije od takšnih glav;

(iii) brez poseganja v splošne predpise o higieni se uvedejo specifična delovna navodila za preprečitev kontaminacije mesa z glave med prevozom in odstranjevanjem, zlasti če se mašilo izgubi ali pa se oči med postopkom poškodujejo;

(f) uvede se načrt vzorčenja za razrezovalnico z ustreznim laboratorijskim testom za odkrivanje tkiva centralnega živčnega sistema, da se preveri primerno izvajanje ukrepov za zmanjševanje kontaminacije.

10.1 Države članice lahko odobrijo odpremo glav ali nerazpolovljenih trupov, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, v drugo državo članico, samo če se navedena država članica strinja, da bo prejemala snovi, in odobri pogoje odpreme in prevoza.

10.2 Z odstopanjem od točke 10.1 se trupi, polovice trupov ali polovice trupov, razkosane na največ tri kose za veleprodajo, ter četrtine, ki ne vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, razen hrbtenice, vključno z dorzalnimi gangliji, lahko odpremijo iz ene države članice v drugo državo članico brez predhodne privolitve slednje.

10.3 Izvoz glav in svežega mesa goveda, ovc in koz, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, zunaj Skupnosti je prepovedan.

11.1 Države članice pogosto izvajajo uradni nadzor, da preverijo pravilno uporabo te priloge, in zagotavljajo, da se izvajajo ukrepi za preprečevanje kontaminacije, zlasti v klavnicah, razsekovalnicah ali drugih mestih, kjer se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem, kot so mesnice ali obrati iz točke 4.1(c).

11.2 Države članice zlasti vzpostavijo sistem za zagotavljanje in preverjanje, da se s snovmi s specifičnim tveganjem ravna in ali so odstranjene v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 1069/2009.

11.3 Vzpostavi se nadzorni sistem za odstranjevanje hrbtenice, kot je določeno v točki 1(a). Navedeni nadzorni sistem vključuje vsaj naslednje ukrepe:

(a) do 30. junija 2017 se goveji trupi ali kosi trupov za veleprodajo s hrbtenico, ko se odstranitev hrbtenice ne zahteva, označijo z jasno razvidno modro črto na oznaki iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(b) po potrebi morajo trgovinski dokumenti v zvezi s pošiljkami mesa vključevati specifične informacije o številu govejih trupov ali kosov trupov za veleprodajo, za katere se zahteva odstranitev hrbtenice. Po potrebi se navedene specifične informacije pri uvozu priložijo skupnemu vstopnemu veterinarskemu dokumentu (SVVD) iz člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 136/2004 ( 26 );

(c) mesnice trgovinske dokumente iz točke (b) hranijo najmanj eno leto.

1. V poizvedbi iz člena 13(1)(b) morajo biti opredeljeni:

(a) pri govedu:

— vsi drugi prežvekovalci na gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen,

— kadar je bila bolezen potrjena pri samici, njeni potomci, rojeni dve leti pred kliničnim začetkom bolezni ali dve leti po njem;

— vse živali v kohorti živali, pri kateri je bila potrjena bolezen,

— možni izvor bolezni,

— druge živali na gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen, ali na drugih gospodarstvih, na katerih obstaja možnost okužbe s povzročiteljem TSE ali ki so bila izpostavljena enaki krmi ali viru kontaminacije,

— premik krme, pri kateri obstaja možnost kontaminacije, in drugih snovi ali katera koli druga oblika prenosa, s katero bi se lahko prenesel povzročitelj TSE na zadevno gospodarstvo ali z njega;

(b) pri ovcah in kozah:

— vsi prežvekovalci, razen ovac in koz, na gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen,

— starši, če jih je možno izslediti, in pri samicah vsi zarodki, jajčne celice in zadnji potomec samice, pri kateri je bila potrjena bolezen,

— vse druge ovce in koze na gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen, poleg živali iz druge alinee,

— možni izvor bolezni in opredelitev drugih gospodarstev, na katerih so živali, zarodki ali jajčne celice, pri katerih obstaja možnost okužbe s povzročiteljem TSE ali ki so bili izpostavljeni enaki krmi ali viru kontaminacije,

— premik krme, pri katerih obstaja možnost kontaminacije, in drugih snovi ali katera koli druga oblika prenosa, s katero bi se lahko prenesel povzročitelj TSE na zadevno gospodarstvo ali z njega.

2. Ukrepi iz člena 13(1)(c) zajemajo vsaj:

2.1 V primeru potrditve BSE pri govedu pokončanje in popolno uničenje goveda, opredeljenega s poizvedbo iz druge in tretje alinee točke 1(a); vendar pa se države članice lahko odločijo, da:

— živali iz kohorte iz tretje alinee točke 1(a) ne pokončajo in uničijo, če je dokazano, da takšne živali niso imele dostopa do enake krme kot prizadeta žival,

— pokončanje in uničenje živali iz kohorte iz tretje alinee točke 1(a) odložijo do konca njihovega produktivnega življenja, če so to biki, ki neprekinjeno bivajo v osemenjevalnih središčih, in če se zagotovi, da so po smrti popolnoma uničeni.

2.2 V primeru potrditve TSE pri ovci ali kozi:

2.2.1 Primeri, ko ni mogoče izključiti BSE

2.2.2 Primeri, ko je mogoče izključiti BSE in atipični praskavec

(a) Mleko in mlečni izdelki živali, ki jih je treba ali uničiti ali zaklati in so bivale na gospodarstvu od datuma potrditve primera TSE do datuma dokončne izvedbe ukrepov, ki jih je treba uporabiti za gospodarstvo v skladu s točkama (b) in (c), ali živali iz okuženega tropa se do preklica omejitev iz točke (d) in točke 4 ne uporabijo za krmljenje prežvekovalcev, razen za krmljenje prežvekovalcev na navedenem gospodarstvu.

(b) Prva možnost – pokončanje in popolno uničenje vseh živali

(i) takojšnje pokončanje in popolno uničenje vseh živali nadomestijo s takojšnjim zakolom za prehrano ljudi, če:

— se zakol živali izvede za prehrano ljudi na ozemlju države članice, pristojne za gospodarstvo;

— se vse živali, ki so starejše od 18 mesecev in so zaklane za prehrano ljudi, testirajo na prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X;

(ii) izvzetje jagnjet in kozličkov, mlajših od treh mesecev, iz takojšnjega pokončanja in popolnega uničenja, če so zaklani za prehrano ljudi, ko so stari največ tri mesece.

(c) Druga možnost – pokončanje in popolno uničenje samo dovzetnih živali

— plemenskih ovnov genotipa ARR/ARR,

— plemenskih ovac z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ ter v primeru, da so te plemenske ovce v času poizvedbe breje, naknadno rojenih jagnjet, če njihov genotip ustreza zahtevam iz tega pododstavka,

— ovac z najmanj enim alelom ARR, ki so namenjene izključno za zakol za prehrano ljudi,

— jagnjet in kozličkov, mlajših od treh mesecev, ki so namenjeni za zakol za prehrano ljudi, ko so stari največ tri mesece, če tako določi država članica, pristojna za gospodarstvo. Pri teh jagnjetih in kozličkih se genotipizacija ne izvede.

(i) pokončanje in popolno uničenje živali iz prvega odstavka druge možnosti nadomestijo z zakolom za prehrano ljudi, če:

— se zakol živali izvede za prehrano ljudi na ozemlju države članice, pristojne za gospodarstvo;

— se vse živali, ki so starejše od 18 mesecev in so zaklane za prehrano ljudi, testirajo na prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X;

(ii) genotipizacijo ter posledično pokončanje in popolno uničenje živali iz prvega odstavka druge možnosti ali njihov zakol za prehrano ljudi odložijo za največ tri mesece, če je prvi registrirani primer potrjen blizu začetka jagnjitvene sezone ter so ovce, koze in njihovi mladiči v celotnem obdobju izolirani od ovac in koz z drugih gospodarstev;

(iii) pokončanje in popolno uničenje živali iz prvega odstavka druge možnosti ali njihov zakol za prehrano ljudi odložijo za največ tri leta od datuma potrditve prvega registriranega primera v tropih ovac in na gospodarstvih, na katerih ovce in koze bivajo skupaj. Uporaba odstopanja iz tega odstavka se omeji na primere, ko država članica, pristojna za gospodarstvo, meni, da epidemioloških razmer ni mogoče obvladati brez pokončanja zadevnih živali, vendar tega ukrepa ni mogoče izvesti takoj zaradi nizke ravni odpornosti v populaciji ovac na gospodarstvu v povezavi z drugimi pomisleki, vključno z gospodarskimi dejavniki. Plemenski ovni, razen tistih z genotipom ARR/ARR se takoj pokončajo ali kastrirajo, pri čemer se izvedejo še vsi ukrepi, s katerimi je mogoče hitro vzpostaviti gensko odpornost populacije ovac na gospodarstvu, vključno s premišljeno rejo in izločanjem ovac, da bi tako povečali pogostost alela ARR in izločili alel VRQ. Država članica, pristojna za gospodarstvo, zagotovi, da po izteku odloga ni treba pokončati več živali kot neposredno po potrditvi prvega registriranega primera.

(d) Tretja možnost – pokončanje in popolno uničenje vseh živali nista obvezni

— je težko dobiti nadomestne ovce genotipov, dovoljenih v skladu s točko 3.2(a) in (b),

— je pogostost alela ARR v pasmi ali na gospodarstvu majhna,

— se to zdi potrebno za izogibanje oplojevanju v ožjem sorodstvu,

— država članica na podlagi tehtnega premisleka o vseh epidemioloških dejavnikih meni, da je to potrebno.

2.2.3 Primeri, ko je potrjen atipični praskavec

2.3 Če je bila žival, okužena s TSE, vnesena z drugega gospodarstva:

(a) lahko država članica na podlagi zgodovine okužene živali izvede ukrepe za izkoreninjenje na izvornem gospodarstvu poleg gospodarstva ali namesto na gospodarstvu, na katerem je bila okužba potrjena;

(b) v primeru, da zemljišča za pašo ne uporablja le en trop, lahko države članice na podlagi tehtnega premisleka o vseh epidemioloških dejavnikih omejijo izvajanje ukrepov za izkoreninjenje na en trop;

(c) kadar na gospodarstvu biva več kot en trop, lahko države članice omejijo izvajanje ukrepov izkoreninjenja na trop, pri katerem je bila potrjena TSE, če je preverjeno, da tropi bivajo ločeno eden od drugega in da je verjetnost širitve okužbe med tropi z neposrednim ali posrednim stikom majhna.

3. Po pokončanju in popolnem uničenju vseh živali, opredeljenih na gospodarstvu, ali njihovem zakolu za prehrano ljudi v skladu s točko 2.2.1, točko 2.2.2(b) ali točko 2.2.2(c):

3.1 Za gospodarstvo se uporablja protokol okrepljenega spremljanja TSE, vključno s testiranjem na prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X pri vseh spodaj navedenih živalih, starejših od 18 mesecev, razen pri ovcah genotipa ARR/ARR:

(a) živalih, ki so bivale na gospodarstvu v času, ko je bil potrjen primer TSE v skladu s točko 2.2.2(c), in so bile zaklane za prehrano ljudi;

(b) živalih, ki so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, vendar niso bile pokončane v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni.

3.2 Na gospodarstvo se lahko vnesejo samo naslednje živali:

(a) ovni genotipa ARR/ARR;

(b) ovce z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ;

(c) koze, če so bili po odpremi tropa očiščeni in razkuženi vsi bivalni prostori živali na gospodarstvu.

3.3 Na gospodarstvu se lahko uporabljajo samo naslednji plemenski ovni in zarodna tkiva ovac:

(a) ovni genotipa ARR/ARR;

(b) seme ovnov genotipa ARR/ARR;

(c) zarodki z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ.

3.4 Premik živali z gospodarstva se dovoli ali za namene uničenja ali pod naslednjimi pogoji:

(a) z gospodarstva je za vse namene, vključno z vzrejo, dovoljen premik naslednjih živali:

— ovac genotipa ARR/ARR;

— ovac z enim alelom ARR in brez alela VRQ, če se premaknejo na druga gospodarstva, za katera veljajo omejitve na podlagi ukrepov v skladu s točko 2.2.2.(c) ali 2.2.2(d);

— koz, če se premaknejo na druga gospodarstva, za katera veljajo omejitve na podlagi ukrepov v skladu s točko 2.2.2.(c) ali 2.2.2(d);

(b) z gospodarstva je neposredno za zakol za prehrano ljudi dovoljen premik naslednjih živali:

— ovac z najmanj enim alelom ARR;

— koz;

— jagnjet in kozličkov, ki so na datum zakola mlajši od treh mesecev, če tako določi država članica;

— vseh živali, če se država članica odloči za uporabo odstopanj iz točk 2.2.2(b)(i) in 2.2.2(c)(i);

(c) če tako določi država članica, je premik jagnjet in kozličkov na drugo gospodarstvo na njenem ozemlju dovoljen samo za namene pitanja pred zakolom, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

— na ciljnem gospodarstvu ni drugih ovac ali koz, razen tistih, ki se pitajo pred zakolom;

— jagnjeta in kozlički z gospodarstev, na katerih se izvajajo ukrepi za izkoreninjenje, se po koncu obdobja pitanja prepeljejo neposredno v klavnico na ozemlju iste države članice, ob zakolu pa ne smejo biti starejši od 12 mesecev.

3.5 Omejitve iz točk od 3.1 do 3.4 se na gospodarstvu uporabljajo še:

(a) do datuma, ko vse ovce na gospodarstvu dosežejo status ARR/ARR, če na njem ne bivajo koze, ali

(b) dve leti od datuma, ko so bili izvedeni vsi ukrepi iz točke 2.2.1, 2.2.2(b) ali 2.2.2(c), če v tem dveletnem obdobju ni bil odkrit primer TSE, ki ni atipični praskavec. Če je v tem dveletnem obdobju na gospodarstvu potrjen primer atipičnega praskavca, se za zadevno gospodarstvo uporabijo še ukrepi iz točke 2.2.3.

4. Po sprejetju odločitve o uporabi tretje možnosti iz točke 2.2.2(d) ali odstopanja iz točke 2.2.2(c)(iii) se za gospodarstvo takoj uporabijo naslednji ukrepi:

4.1 Za gospodarstvo se uporablja protokol okrepljenega spremljanja TSE, vključno s testiranjem na prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 dela 3 poglavja C Priloge X, pri vseh spodaj navedenih živalih, starejših od 18 mesecev, razen pri ovcah genotipa ARR/ARR:

(a) živalih, ki so bile zaklane za prehrano ljudi;

(b) živalih, ki so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, vendar niso bile pokončane v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni.

4.2 Na gospodarstva se lahko vnesejo samo naslednje ovce:

(a) ovni genotipa ARR/ARR;

(b) ovce z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ.

(i) pasma, ki se redi na gospodarstvu, je lokalna pasma v nevarnosti, da se preneha rediti, v skladu s členom 7(2) in 7(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 ( 28 );

(ii) pasma, ki se redi na gospodarstvu, je vključena v program ohranjanja, ki ga izvaja rejska organizacija ali združenje, uradno odobreno v skladu s členom 5 Direktive Sveta 89/361/EGS ( 29 ), ali uradni organ; ter

(iii) pogostost alela ARR pri pasmi, ki se redi na gospodarstvu, je majhna;

(c) ovni z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ;

(d) ovce brez alela VRQ.

4.3 Na gospodarstvu se lahko uporabljajo samo naslednji plemenski ovni in zarodna tkiva ovac:

(a) ovni genotipa ARR/ARR;

(b) seme ovnov genotipa ARR/ARR;

(c) zarodki z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ.

(i) pasma, ki se redi na gospodarstvu, je lokalna pasma v nevarnosti, da se preneha rediti, v skladu s členom 7(2) in 7(3) Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014;

(ii) pasma, ki se redi na gospodarstvu, je vključena v program ohranjanja, ki ga izvaja rejska organizacija ali združenje, uradno odobreno v skladu s členom 5 Direktive 89/361/EGS, ali uradni organ; ter

(iii) pogostost alela ARR pri pasmi, ki se redi na gospodarstvu, je majhna;

(d) ovni z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ;

(e) seme ovnov z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ;

(f) zarodki brez alela VRQ.

4.4 Premik živali z gospodarstva se dovoli za namene uničenja ali prevoza neposredno za zakol za prehrano ljudi ali pa zanj veljajo naslednji pogoji:

(a) ovne in ovce genotipa ARR/ARR je dovoljeno z gospodarstva premakniti za vse namene, vključno z vzrejo, če se premaknejo na druga gospodarstva, za katera se uporabljajo ukrepi v skladu s točko 2.2.2(c) ali 2.2.2(d);

(b) če tako določi država članica, je premik jagnjet in kozličkov na drugo gospodarstvo na njenem ozemlju dovoljen samo za namene pitanja pred zakolom, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(i) na ciljnem gospodarstvu ni drugih ovac ali koz, razen tistih, ki se pitajo pred zakolom;

(ii) jagnjeta in kozlički z gospodarstev, na katerih se izvajajo ukrepi za izkoreninjenje iz točke 2.2.2(c)(iii) ali 2.2.2(d), se po koncu obdobja pitanja prepeljejo neposredno v klavnico na ozemlju iste države članice za zakol, ob zakolu pa ne smejo biti starejši od 12 mesecev.

4.5 Za premik zarodnih tkiv z gospodarstva veljajo naslednji pogoji: država članica zagotovi, da se seme, zarodki in jajčne celice z gospodarstva ne odpremljajo.

4.6 V obdobju kotenja je prepovedana skupna paša vseh ovac in koz na gospodarstvu z ovcami in kozami z drugih gospodarstev.

4.7 Na gospodarstvih, na katerih je bila uporabljena tretja možnost v skladu s točko 2.2.2(d), se še dve leti po odkritju zadnjega primera TSE, ki ni atipični praskavec, uporabljajo omejitve, določene v točki 2.2.2(a) in točkah od 4.1 do 4.6. Če je v tem dveletnem obdobju na gospodarstvu potrjen primer atipičnega praskavca, se za zadevno gospodarstvo uporabijo še ukrepi iz točke 2.2.3.

1. Rejski program se osredotoči na trope visoke genske kakovosti, kot so opredeljene v točki 3 Priloge I k Odločbi Komisije 2002/1003/ES.

2. Vzpostavi se podatkovna baza, ki vsebuje najmanj naslednje informacije:

(a) opredelitev, pasma in število živali v vseh tropih, vključenih v rejski program;

(b) identifikacija posameznih živali, vzorčenih v okviru rejskega programa, vključno s plemenskimi ovni, vzorčenimi v tropih, ki niso vključeni v rejski program;

(c) rezultati testov genotipizacije.

3. Vzpostavi se sistem enotnega certificiranja, pri čemer se genotip vsake živali, vzorčene v okviru rejskega programa, vključno s plemenskimi ovni, vzorčenimi v tropih, ki niso vključeni v rejski program, certificira s sklicem na individualno identifikacijsko številko.

4. Vzpostavi se sistem za identifikacijo živali in vzorcev, obdelavo vzorcev in pošiljanje rezultatov, ki zmanjšuje možnost za človeško napako. Učinkovitost navedenega sistema se redno in naključno preverja.

5. Genotipizacija krvi ali drugih tkiv, zbranih za namene rejskega programa, vključno s plemenskimi ovni, vzorčenimi v tropih, ki niso vključeni v rejski program, se izvaja v laboratorijih, odobrenih v okviru navedenega programa.

6. Pristojni organ države članice lahko rejskim društvom pomaga pri vzpostavitvi genskih bank s semenom, z jajčnimi celicami in zarodki, reprezentativnimi za genotipe za prionski protein, ki lahko postanejo redki kot posledica izvajanja rejskega programa.

7. Rejski programi se sestavijo za vsako pasmo ob upoštevanju:

(a) pogostosti različnih alelov znotraj pasme;

(b) redkosti pasme;

(c) izogibanja oplojevanja v ožjem sorodstvu ali genskega zdrsa.

1. Cilj rejskega programa je povečevati pogostost alela ARR v tropu, hkrati pa zmanjševati prevalenco tistih alelov, ki dokazano povečujejo občutljivost za TSE.

2. Minimalne zahteve za trope, vključene v program, so:

(a) vse živali v tropu, ki bodo genotipizirane, se individualno označijo z uporabo zanesljivih sredstev;

(b) vsi plemenski ovni v tropu se genotipizirajo pred razplodom;

(c) vsak samec z alelom VRQ se zakolje ali kastrira v šestih mesecih po določitvi njegovega genotipa; nobena takšna žival ne zapusti gospodarstva, razen za zakol;

(d) samice, za katere je znano, da imajo alel VRQ, ne zapustijo gospodarstva, razen za zakol;

(e) samci, vključno s plemenjaki za umetno osemenjevanje, razen tistih, ki so certificirani v okviru rejskega programa, se ne uporabljajo za razplod v tropu.

3. Države članice lahko odobrijo odstopanja od zahtev iz točke 2(c) in (d) za namene zaščite pasem in proizvodnih značilnosti.

4. Države članice Komisijo obvestijo o vsakem odstopanju, odobrenem na podlagi točke 3, in o uporabljenih merilih.

1. Ovni, ki se vzorčijo, se individualno označijo z uporabo zanesljivih sredstev.

2. Noben oven, za katerega se ugotovi, da ima alel VRQ, ne zapusti gospodarstva, razen za zakol.

1. Z okvirom za priznavanje statusa odpornosti proti TSE za trope ovac se priznava status odpornosti proti TSE tropom ovac, ki izpolnjujejo merila iz rejskega programa kot rezultat vključitve v program, kakor je določeno v členu 6a.

(a) trop na ravni I so tropi, sestavljene izključno iz ovac genotipa ARR/ARR;

(b) trop na ravni II so tropi, katerih potomce so zaplodili izključno ovni genotipa ARR/ARR.

2. Redno naključno vzorčenje ovac iz tropov, odpornih proti TSE, se izvaja:

(a) na gospodarstvu ali v klavnici, da se preveri njihov genotip;

(b) v klavnici, da se zagotovi testiranje na TSE v skladu s Prilogo III, v primeru tropov na ravni I pri živalih, starejših od 18 mesecev.

1. Komisijo uradno obvestijo o zahtevah za takšne programe;

2. Komisiji predložijo letno poročilo o napredku.

1.1 Za namen trgovine znotraj Unije države članice po potrebi vzpostavijo in nadzirajo uradni program za priznavanje gospodarstev z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec in gospodarstev z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec. Na podlagi navedenega uradnega programa po potrebi vzpostavijo in vodijo sezname gospodarstev z ovcami in kozami z zanemarljivim tveganjem in gospodarstev z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec.

1.2 Status zanemarljivega tveganja za klasični praskavec se lahko prizna gospodarstvu z ovcami s statusom odpornosti proti TSE na ravni I, kot je določeno v točki 1(a) dela 4 poglavja C Priloge VII, na katerem vsaj v obdobju zadnjih sedmih let ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca.

(a) ovce in koze so trajno označene, hranijo pa se tudi evidence, ki omogočajo sledljivost do njihovega gospodarstva rojstva;

(b) hranijo se evidence premikov ovac in koz na gospodarstvo in z njega;

(c) na gospodarstvo se vnesejo samo naslednje ovce in koze:

(i) ovce in koze z gospodarstev z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec;

(ii) ovce in koze z gospodarstev, ki so izpolnjevala pogoje iz točk od (a) do (i) najmanj v obdobju zadnjih sedmih let ali vsaj tako dolgo, kot traja obdobje, v katerem je gospodarstvo, na katerega se vnesejo, izpolnjevalo pogoje iz navedenih točk;

(iii) ovce genotipa ARR/ARR za prionski protein;

(iv) ovce in koze, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (i) ali (ii), razen v obdobju, ko so bile v osemenjevalnem središču, če osemenjevalno središče izpolnjuje naslednje pogoje:

— osemenjevalno središče je odobreno v skladu s poglavjem I(I) Priloge D k Direktivi Sveta 92/65/EGS ( 30 ) in nadzorovano v skladu s poglavjem I(II) navedene priloge,

— v obdobju zadnjih sedmih let so bile v osemenjevalno središče vnesene samo tiste ovce ali koze, ki prihajajo z gospodarstev, ki so v navedenem obdobju izpolnjevala pogoje iz točk (a), (b) in (e) in na katerih je uradni veterinar ali veterinar, ki ga pooblasti pristojni organ, izvajal redne preglede,

— v obdobju zadnjih sedmih let v osemenjevalnem središču ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca,

— v osemenjevalnem središču se izvajajo ukrepi za biološko zaščito, ki zagotavljajo, da ovce in koze v navedenem središču, ki prihajajo z gospodarstev s statusom zanemarljivega ali nadzorovanega tveganja za klasični praskavec, nimajo neposrednega ali posrednega stika z ovcami in kozami, ki prihajajo z gospodarstev z nižjim statusom glede klasičnega praskavca;

(d) uradni veterinar ali veterinar, ki ga za to pooblasti pristojni organ, na gospodarstvu izvaja redne kontrolne preglede skladnosti s pogoji iz točk od (a) do (i), in sicer najmanj enkrat letno od 1. januarja 2014;

(e) na njem ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca;

(f) do 31. decembra 2013 se vse ovce in koze iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III, ki so starejše od 18 mesecev in so poginile ali bile pokončane iz razloga, ki ni zakol za prehrano ljudi, laboratorijsko testirajo na klasični praskavec v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 poglavja C Priloge X.

(g) na gospodarstvo se vnesejo samo naslednji jajčne celice in zarodki ovac in koz:

(i) jajčne celice in zarodki darovalk, ki so od rojstva bivale v državi članici z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec ali na gospodarstvu z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec ali ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

— trajno so označene, da se tako omogoči sledljivost do njihovega gospodarstva rojstva,

— od rojstva bivajo na gospodarstvih, na katerih med njihovim bivanjem ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca,

— ob odvzemu jajčnih celic ali zarodkov niso kazale nobenih kliničnih znakov klasičnega praskavca;

(ii) jajčne celice in zarodki ovac z najmanj enim alelom ARR;

(h) na gospodarstvo se vnese samo naslednje seme ovac in koz:

(i) seme darovalcev, ki so od rojstva bivali v državi članici z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec ali na gospodarstvu z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec ali ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

— trajno so označeni, da se tako omogoči sledljivost do njihovega gospodarstva rojstva,

— ob odvzemu semena niso kazali kliničnih znakov klasičnega praskavca;

(ii) seme ovnov genotipa ARR/ARR za prionski protein;

(i) ovce in koze na gospodarstvu nimajo neposrednega ali posrednega stika, vključno s skupno pašo, z ovcami in kozami z gospodarstev z nižjim statusom glede klasičnega praskavca.

1.3 Gospodarstvu z ovcami, kozami ali ovcami in kozami se lahko prizna status nadzorovanega tveganja za klasični praskavec, če je vsaj v obdobju zadnjih treh let izpolnjevalo naslednje pogoje:

(a) ovce in koze so trajno označene, hranijo pa se tudi evidence, ki omogočajo sledljivost do njihovega gospodarstva rojstva;

(b) hranijo se evidence premikov ovac in koz na gospodarstvo in z njega;

(c) na gospodarstvo se vnesejo samo naslednje ovce in koze:

(i) ovce in koze z gospodarstev z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec;

(ii) ovce in koze z gospodarstev, ki so izpolnjevala pogoje iz točk od (a) do (i) najmanj v obdobju zadnjih treh let ali vsaj tako dolgo, kot traja obdobje, v katerem je gospodarstvo, na katerega se vnesejo, izpolnjevalo pogoje iz navedenih točk;

(iii) ovce genotipa ARR/ARR za prionski protein;

(iv) ovce in koze, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (i) ali (ii), razen v obdobju, ko so bile v osemenjevalnem središču, če osemenjevalno središče izpolnjuje naslednje pogoje:

— osemenjevalno središče je odobreno v skladu s poglavjem I(I) Priloge D k Direktivi 92/65/EGS in nadzorovano v skladu s poglavjem I(II) navedene priloge,

— v obdobju zadnjih treh let so bile v osemenjevalno središče vnesene samo tiste ovce ali koze, ki prihajajo z gospodarstev, ki so v navedenem obdobju izpolnjevala pogoje iz točk (a), (b) in (e) in na katerih je uradni veterinar ali veterinar, ki ga pooblasti pristojni organ, izvajal redne preglede,

— v obdobju zadnjih treh let v osemenjevalnem središču ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca,

— v osemenjevalnem središču se izvajajo ukrepi za biološko zaščito, ki zagotavljajo, da ovce in koze v navedenem središču, ki prihajajo z gospodarstev s statusom zanemarljivega ali nadzorovanega tveganja za klasični praskavec, nimajo neposrednega ali posrednega stika z ovcami in kozami, ki prihajajo z gospodarstev z nižjim statusom glede klasičnega praskavca;

(d) uradni veterinar ali veterinar, ki ga za to pooblasti pristojni organ, na gospodarstvu izvaja redne kontrolne preglede skladnosti s pogoji iz točk od (a) do (i), in sicer najmanj enkrat letno od 1. januarja 2014;

(e) v njem ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca;

(f) do 31. decembra 2013 se vse ovce in koze iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III, ki so starejše od 18 mesecev in so poginile ali bile pokončane iz razloga, ki ni zakol za prehrano ljudi, laboratorijsko testirajo na klasični praskavec v skladu z laboratorijskimi metodami in protokoli iz točke 3.2 poglavja C Priloge X.

(g) na gospodarstvo se vnesejo samo naslednji jajčne celice in zarodki ovac in koz:

(i) jajčne celice in zarodki darovalk, ki so od rojstva bivale v državi članici z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec ali na gospodarstvu z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec ali ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

— trajno so označene, da se tako omogoči sledljivost do njihovega gospodarstva rojstva,

— od rojstva bivajo na gospodarstvih, na katerih med njihovim bivanjem ni bilo potrjenega primera klasičnega praskavca,

— ob odvzemu jajčnih celic ali zarodkov niso kazale nobenih kliničnih znakov klasičnega praskavca;

(ii) jajčne celice in zarodki ovac z najmanj enim alelom ARR;

(h) na gospodarstvo se vnese samo naslednje seme ovac in koz:

(i) seme darovalcev, ki so od rojstva bivali v državi članici z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec ali na gospodarstvu z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec ali ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

— trajno so označeni, da se tako omogoči sledljivost do njihovega gospodarstva rojstva,

— ob odvzemu semena niso kazali kliničnih znakov klasičnega praskavca;

(ii) seme ovnov genotipa ARR/ARR za prionski protein;

(i) ovce in koze na gospodarstvu nimajo neposrednega ali posrednega stika, vključno s skupno pašo, z ovcami in kozami z gospodarstev z nižjim statusom glede klasičnega praskavca.

1.4 Če je na gospodarstvu z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec ali na gospodarstvu, za katero se s poizvedbo iz dela 1 poglavja B Priloge VII ugotovi, da je epidemiološko povezano z gospodarstvom z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec, potrjen primer klasičnega praskavca, se gospodarstvo z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec takoj črta s seznama iz točke 1.1 tega oddelka.

2.1 Če država članica meni, da za njeno ozemlje ali del njenega ozemlja velja zanemarljivo tveganje za klasični praskavec, Komisiji predloži ustrezno dokazno dokumentacijo, pri čemer navede zlasti naslednje:

(j) izvedena je bila ocena tveganja, iz katere je razvidno, da so trenutno vzpostavljeni primerni ukrepi, ki so bili sprejeti za ustrezno časovno obdobje, da se omogoči obvladovanje vseh tveganj, ki bi bila lahko ugotovljena. V oceni tveganja se opredelijo vsi možni dejavniki za pojav klasičnega praskavca in njihov zgodovinski vidik, zlasti:

(i) uvoz ali vnos ovac in koz ali njihovega semena in zarodkov, pri katerih obstaja možnost okužbe s klasičnim praskavcem;

(ii) obseg poznavanja sestave populacije ter živinorejske prakse pri ovcah in kozah;

(iii) prakse krmljenja, vključno z zauživanjem mesno-kostne moke ali ocvirkov, dobljenih iz prežvekovalcev;

(iv) uvoz mleka in mlečnih izdelkov ovac in koz, ki so namenjeni za krmljenje ovac in koz;

(b) ovce in koze, ki kažejo klinične znake, ki ustrezajo klasičnemu praskavcu, se testirajo že vsaj zadnjih sedem let;

(c) vsaj v obdobju zadnjih sedmih let je bilo vsako leto testiranih dovolj ovac in koz, starejših od 18 mesecev, reprezentativnih za zaklane ovce in koze, ki so poginile ali bile pokončane iz razloga, ki ni zakol za prehrano ljudi, da se zagotovi 95-odstotna raven zaupanja za odkrivanje klasičnega praskavca pri prevalenci nad 0,1 % v navedeni populaciji, ter v navedenem obdobju ni bil prijavljen noben primer klasičnega praskavca;

(m) v vsej državi članici je prepovedano krmljenje ovac in koz z mesno-kostno moko ali ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, prepoved pa se tudi dejansko izvaja že vsaj sedem let;

(n) vnosi ovac in koz ter njihovega semena in zarodkov iz drugih držav članic se izvajajo v skladu s točko 4.1(b) ali točko 4.2;

(o) vnosi ovac in koz ter njihovega semena in zarodkov iz tretjih držav se izvajajo v skladu s poglavjem E ali poglavjem H Priloge IX.

2.2 Status zanemarljivega tveganja za klasični praskavec, podeljen državi članici ali območju v državi članici, je mogoče odobriti v skladu s postopkom iz člena 24(2).

2.3 Države članice ali območja države članice z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec so:

— Avstrija,

— Finska,

— Švedska.

3.1 Država članica, ki ima nacionalni program nadzora klasičnega praskavca na vsem ozemlju:

(p) lahko Komisiji predloži svoj nacionalni program nadzora, v katerem opiše zlasti:

— porazdelitev klasičnega praskavca v državi članici;

— vzroke za nacionalni program nadzora, ob upoštevanju pomembnosti bolezni ter razmerja med stroški in koristmi;

— statusne kategorije, opredeljene za gospodarstva, in standarde, ki jih je treba dosegati v vsaki kategoriji;

— postopke testov, ki jih je treba uporabiti;

— postopke spremljanja nacionalnega programa nadzora;

— ukrepe, ki se izvedejo, če iz katerega koli vzroka gospodarstvo izgubi svoj status;

— ukrepe, ki se izvedejo, če so rezultati kontrolnih pregledov, izvedenih v skladu z nacionalnim programom nadzora, pozitivni;

(q) program iz točke (a) se lahko odobri, če ustreza merilom iz navedene točke, v skladu s postopkom iz člena 24(2); spremembe ali dodatki v programih, ki jih predložijo države članice, se lahko odobrijo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

3.2 Odobrijo se nacionalni programi nadzora praskavca za naslednje države članice:

— Danska,

— Slovenija.

4.1 Ovce in koze:

(a) plemenske ovce in koze, namenjene v države članice, ki nimajo statusa zanemarljivega tveganja za klasični praskavec ali odobrenega nacionalnega programa nadzora praskavca:

(i) prihajajo z gospodarstev z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec; ali

(ii) prihajajo iz države članice ali območja države članice z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec; ali

(iii) če so to ovce, so genotipa ARR/ARR za prionski protein, če ne prihajajo z gospodarstva, za katero veljajo omejitve iz točk 3 in 4 poglavja B Priloge VII;

(b) ovce in koze za vse nameravane uporabe, razen za takojšen zakol, namenjene v države članice, ki imajo status zanemarljivega tveganja za klasični praskavec ali odobren nacionalni program nadzora praskavca:

(i) prihajajo z gospodarstev z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec ali

(ii) prihajajo iz države članice ali območja države članice z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec ali

(iii) če so to ovce, so genotipa ARR/ARR za prionski protein, če ne prihajajo z gospodarstva, za katero veljajo omejitve iz točk 3 in 4 poglavja B Priloge VII;

(c) z odstopanjem od točk (a) in (b) se zahteve iz navedenih točk ne uporabljajo za ovce in koze, ki bivajo v uradno odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih iz člena 2(1)(c) Direktive 92/65/EGS in se premikajo izključno med njimi;

(d) z odstopanjem od točk (a) in (b) lahko pristojni organ države članice dovoli trgovina znotraj Unije z živalmi, ki ne izpolnjujejo zahtev iz navedenih točk, če je dobil predhodno soglasje pristojnega organa namembne države članice za navedene živali in če živali izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i) živali pripadajo lokalni pasmi v nevarnosti, da se preneha rediti, kakor je navedeno v členu 7(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014;

(ii) živali so vpisane v rodovniško knjigo, ki jo je vzpostavila in jo vodi rejska organizacija ali združenje, uradno odobreno v skladu s členom 5 Direktive 89/361/EGS v državi članici odpreme, ali uradni organ navedene države članice, in jih je treba vpisati v rodovniško knjigo za navedeno pasmo, ki jo je vzpostavila in jo vodi rejska organizacija ali združenje, uradno odobreno v skladu s členom 5 Direktive 89/361/EGS v državi članici odpreme, ali uradni organ navedene države članice;

(iii) v državi članici odpreme in namembni državi članici rejske organizacije ali združenja ali uradni organ iz točke (ii) izvajajo program ohranjanja za navedeno pasmo;

(iv) živali ne prihajajo z gospodarstva, za katerega veljajo omejitve iz točk 3 in 4 poglavja B Priloge VII;

(v) po vnosu živali, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke (a) ali (b), na namembno gospodarstvo v namembni državi članici se premikanje vseh ovac in koz na navedenem gospodarstvu omeji v skladu s točko 3.4 poglavja B Priloge VII za obdobje treh let ali za obdobje sedmih let, če ima namembna država članica status zanemarljivega tveganja za klasični praskavec ali odobren nacionalni program nadzora praskavca.

4.2 Seme in zarodki ovac in koz:

(a) so odvzeti od živali, ki so neprekinjeno od rojstva bivale na gospodarstvih z zanemarljivim ali nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec, razen če je gospodarstvo osemenjevalno središče, pod pogojem, da osemenjevalno središče izpolnjuje pogoje iz točke 1.3(c)(iv), ali

(b) so odvzeti od živali, ki so zadnja tri leta pred odvzemom neprekinjeno bivale na gospodarstvih, ki so tri leta izpolnjevala vse pogoje iz točke 1.3(a) do (f), razen če je gospodarstvo osemenjevalno središče, pod pogojem, da osemenjevalno središče izpolnjuje pogoje iz točke 1.3(c)(iv), ali

(c) so odvzeti od živali, ki neprekinjeno od rojstva bivajo v državi ali na območju z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec; ali

(d) če gre za seme ovac, je odvzeto od ovnov genotipa ARR/ARR za prionski protein, ali

(e) če gre za zarodke ovac, imajo ti najmanj en alel ARR.

— sveže meso,

— mleto meso,

— mesni pripravki,

— mesni proizvodi.

(a) da se živali, iz katerih so bili dobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, niso krmile z mesno-kostno moko ali ocvirki, dobljenimi iz prežvekovalcev, ter da so bile pregledane pred smrtjo in po njej;

(b) da živali, iz katerih so bili dobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, niso bile zaklane po omamljanju z vbrizgavanjem plina v kranialno votlino ali pokončane po isti metodi ali zaklane z uničenjem po omamljanju centralnega živčnega tkiva z vstavljanjem podolgovatega paličastega instrumenta v kranialno votlino;

(c) proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora niso dobljeni iz:

(i) snovi s specifičnim tveganjem, kakor so opredeljene v Prilogi V;

(ii) živčnih in limfnih tkiv, izpostavljenih med procesom izkoščevanja; in

(iii) mehansko odstranjenega mesa s kosti goveda, ovc ali koz.

(a) da so bile živali rojene in neprekinjeno rejene v državah ali regijah, ki so v skladu z Odločbo Komisije 2007/453/ES ( 31 ) razvrščene kot države ali regije z zanemarljivim tveganjem za BSE;

(b) da so živali identificirane s stalnim identifikacijskim sistemom, tako da je možno izslediti njihovo mater in izvorno čredo, in niso bile izpostavljene naslednjim vrstam goveda:

(i) vsem primerom BSE;

(ii) vsemu govedu, ki je bilo v prvem letu življenja rejeno skupaj z živalmi z BSE v njihovem prvem letu življenja, in pri katerem so preiskave pokazale, da je v navedenem obdobju zaužilo isto krmo, pri kateri obstaja možnost kontaminacije, ali

(iii) vsemu govedu, rojenemu v isti čredi kot živali z BSE in v 12 mesecih pred ali po rojstvu živali z BSE, če rezultati preiskave, navedene v alinei (ii), niso jasni;

(c) da so bile, če v zadevni državi obstajajo avtohtoni primeri BSE, živali rojene:

(i) po datumu učinkovite uveljavitve prepovedi krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev; ali

(ii) po datumu rojstva zadnjega avtohtonega primera BSE, če je bil rojen po datumu prepovedi krmljenja iz alinee (i).

(a) da je država ali regija v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z nadzorovanim tveganjem za BSE;

(b) da so živali identificirane s stalnim identifikacijskim sistemom, tako da je možno izslediti njihovo mater in izvorno čredo, in niso bile izpostavljene naslednjim vrstam goveda:

(i) vsem primerom BSE;

(ii) vsemu govedu, ki je bilo v prvem letu življenja rejeno skupaj z živalmi z BSE v njihovem prvem letu življenja, in pri katerem so preiskave pokazale, da je v navedenem obdobju zaužilo isto krmo, pri kateri obstaja možnost kontaminacije, ali

(iii) vsemu govedu, rojenemu v isti čredi kot živali z BSE in v 12 mesecih pred ali po rojstvu živali z BSE, če rezultati preiskave, navedene v alinei (ii), niso jasni;

(c) da so bile živali rojene:

(i) po datumu učinkovite uveljavitve prepovedi krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev, ali

(ii) po datumu rojstva zadnjega avtohtonega primera BSE, če je bil rojen po datumu prepovedi krmljenja iz alinee (i).

(a) da je država ali regija v skladu z Odločbo 2007/453/ES kategorizirana kot država ali regija z nejasnim tveganjem za BSE;

(b) da je v tej državi ali regiji prepovedano krmljenje prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev, in da se prepoved tudi dejansko izvaja;

(c) da so živali identificirane s stalnim identifikacijskim sistemom, tako da je možno izslediti njihovo mater in izvorno čredo, in niso bile izpostavljene naslednjim vrstam goveda:

(i) vsem primerom BSE;

(ii) vsemu govedu, ki je bilo v prvem letu življenja rejeno skupaj z živalmi z BSE v njihovem prvem letu življenja, in pri katerem so preiskave pokazale, da je v navedenem obdobju zaužilo isto krmo, pri kateri obstaja možnost kontaminacije, ali

(iii) vsemu govedu, rojenemu v isti čredi kot živali z BSE in v 12 mesecih pred ali po rojstvu živali z BSE, če rezultati preiskave, navedene v alinei (ii), niso jasni;

(d) da so bile živali rojene:

(i) vsaj dve leti po datumu učinkovite uveljavitve prepovedi krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev, ali

(ii) po datumu rojstva zadnjega avtohtonega primera BSE, če je bil rojen po datumu prepovedi krmljenja iz alinee (i).

— sveže meso, kakor je opredeljeno v točki 1.10 Priloge,

— mleto meso, kakor je opredeljeno v točki 1.13 Priloge,

— mehansko izkoščeno meso, kakor je opredeljeno v točki 1.14 Priloge,

— mesni pripravki, kakor so opredeljeni v točki 1.15 Priloge,

— mesni izdelki, kakor so opredeljeni v točki 7.1 Priloge,

— topljena živalska maščoba, kakor je opredeljena v točki 7.5 Priloge,

— ocvirki, kakor so opredeljeni v točki 7.6 Priloge,

— želatina, kakor je opredeljena v točki 7.7 Priloge, ki ni pridobljena iz kož živali,

— kolagen, kakor je opredeljen v točki 7.8 Priloge, ki ni pridobljen iz kož živali,

— obdelani želodci, mehurji in čreva, kakor so opredeljeni v točki 7.9 Priloge.

(a) da je država ali regija v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE;

(b) da so bile živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, pregledane pred smrtjo in po njej;

(c) da proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora ne vsebujejo in niso pridobljeni iz snovi s specifičnim tveganjem iz točke 1 Priloge V k tej uredbi;

(d) da se, če živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega izvora, izvirajo iz države ali regije, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z nadzorovanim ali nejasnim tveganjem za BSE, z odstopanjem od točke (c) tega oddelka lahko uvozijo trupi, polovice trupov ali polovice trupov, razkosane na največ tri kose za veleprodajo, ter četrtine, ki ne vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, razen hrbtenice, vključno z dorzalnimi gangliji. V primeru takega uvoza se goveji trupi ali kosi trupov za veleprodajo s hrbtenico, ki je v skladu s točko 1 Priloge V k tej uredbi opredeljena kot snov s specifičnim tveganjem, označijo z jasno razvidno rdečo črto na oznaki iz člena 13 ali 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000. Poleg tega mora skupni vstopni veterinarski dokument (SVVD) iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 136/2004 vključevati specifične informacije o številu govejih trupov ali kosov trupov za veleprodajo, za katere se zahteva odstranitev hrbtenice;

(e) da proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora ne vsebujejo in niso pridobljeni iz mehansko odstranjenega mesa s kosti goveda, ovac ali koz, razen če so bile živali, iz katerih so bili proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora pridobljeni, rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE, v kateri ni bilo avtohtonega primera BSE;

(f) da živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, niso bile zaklane po omamljanju z vbrizgavanjem plina v kranialno votlino ali usmrčene po isti metodi ali zaklane z uničenjem, po omamljanju, centralnega živčnega tkiva z vstavljanjem podolgovatega paličastega instrumenta v kranialno votlino, razen če so bile živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE;

(g) da če živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, izvirajo iz države ali regije, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z nejasnim tveganjem za BSE, živali niso bile krmljene z mesno-kostno moko in ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE;

(h) da so bili, če živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, izvirajo iz države ali regije, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z nejasnim tveganjem za BSE, proizvodi proizvedeni in obdelani na način, ki zagotavlja, da ne vsebujejo živčnih in limfnih tkiv, izpostavljenih med procesom izkoščevanja, in da se niso kontaminirali z njimi.

1. Pri uvozu proizvodov govejega, ovčjega ali kozjega izvora iz oddelka A iz države ali regije z nadzorovanim tveganjem za BSE je treba predložiti veterinarsko spričevalo, ki dokazuje:

(a) da je država ali regija v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z nadzorovanim tveganjem za BSE;

(b) da so bile živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, pregledane pred smrtjo in po njej;

(c) da živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, namenjeni za izvoz, niso bile usmrčene z uničenjem, po omamljanju, centralnega živčnega tkiva s podolgovatim paličastim instrumentom, ki prodre v kranialno votlino, ali z vbrizgavanjem plina v kranialno votlino;

(d) da proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora ne vsebujejo in niso pridobljeni iz snovi s specifičnim tveganjem iz točke 1 Priloge V k tej uredbi ali mehansko odstranjenega mesa s kosti goveda, ovac ali koz.

2. Za proizvode govejega izvora se z odstopanjem od točke 1(d) lahko uvažajo trupi, polovice trupov ali polovice trupov, razkosane na največ tri kose za veleprodajo, ter četrtine, ki ne vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, razen hrbtenice, vključno z dorzalnimi gangliji.

3. Kadar se odstranitev hrbtenice zahteva, se goveji trupi ali kosi trupov za veleprodajo s hrbtenico označijo z jasno razvidno rdečo črto na oznaki iz člena 13 ali 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

4. V primeru uvoza mora skupni vstopni veterinarski dokument (SVVD) iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 136/2004 vključevati število govejih trupov ali kosov trupov za veleprodajo, za katere se zahteva odstranitev hrbtenice.

5. V primeru črev, prvotno dobavljenih iz države ali regije z zanemarljivim tveganjem za BSE, je treba pri uvozu obdelanih črev predložiti veterinarsko spričevalo, ki dokazuje:

(a) da je država ali regija v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z nadzorovanim tveganjem za BSE;

(b) da so bile živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji z zanemarljivim tveganjem za BSE ter pregledane pred smrtjo in po njej;

(c) če so čreva dobavljena iz države ali regije z avtohtonimi primeri BSE:

(i) da so bile živali rojene po datumu učinkovite uveljavitve prepovedi krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, pridobljenimi iz prežvekovalcev, ali

(ii) da proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora ne vsebujejo in niso pridobljeni iz snovi s specifičnim tveganjem iz točke 1 Priloge V k tej uredbi.

1. Pri uvozu proizvodov govejega, ovčjega ali kozjega izvora iz oddelka A iz države ali regije z nejasnim tveganjem za BSE je treba predložiti veterinarsko spričevalo, ki dokazuje:

(a) da živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, niso bile krmljene z mesno-kostno moko ali ocvirki, kot so opredeljeni Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ter so bile pregledane pred smrtjo in po njej;

(b) da živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, niso bile usmrčene z uničenjem, po omamljanju, centralnega živčnega tkiva s podolgovatim paličastim instrumentom, ki prodre v kranialno votlino, ali z vbrizgavanjem plina v kranialno votlino;

(c) da proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora ne vsebujejo in niso pridobljeni iz:

(i) snovi s specifičnim tveganjem iz točke 1 Priloge V k tej uredbi;

(ii) živčnih in limfnih tkiv, izpostavljenih med procesom izkoščevanja;

(iii) mehansko odstranjenega mesa s kosti goveda, ovac ali koz.

2. Za proizvode govejega izvora se z odstopanjem od točke 1(c) lahko uvažajo trupi, polovice trupov ali polovice trupov, razkosane na največ tri kose za veleprodajo, ter četrtine, ki ne vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, razen hrbtenice, vključno z dorzalnimi gangliji.

3. Kadar se odstranitev hrbtenice zahteva, se goveji trupi ali kosi trupov za veleprodajo s hrbtenico označijo z jasno razvidno rdečo črto na oznaki iz člena 13 ali 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

4. V primeru uvoza mora skupni vstopni veterinarski dokument (SVVD) iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 136/2004 vključevati specifične informacije o številu govejih trupov ali kosov trupov za veleprodajo, za katere se zahteva odstranitev hrbtenice.

5. V primeru črev, prvotno dobavljenih iz države ali regije z zanemarljivim tveganjem za BSE, je treba pri uvozu obdelanih črev predložiti veterinarsko spričevalo, ki dokazuje:

(a) da je država ali regija v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z nejasnim tveganjem za BSE;

(b) da so bile živali, iz katerih so bili pridobljeni proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora, rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji z zanemarljivim tveganjem za BSE ter pregledane pred smrtjo in po njej;

(c) če so čreva dobavljena iz države ali regije z avtohtonimi primeri BSE:

(i) da so bile živali rojene po datumu učinkovite uveljavitve prepovedi krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, pridobljenimi iz prežvekovalcev, ali

(ii) da proizvodi govejega, ovčjega in kozjega izvora ne vsebujejo in niso pridobljeni iz snovi s specifičnim tveganjem iz točke 1 Priloge V k tej uredbi.

(a) topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2, ki so namenjene za organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, kakor so opredeljena v točki 22 člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) kosti in proizvode iz kosti, pridobljene iz snovi kategorije 2;

(c) topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so namenjene za organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal ali za krmo, kakor so opredeljeni v točkah 22 oziroma 25 člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ali njihove vhodne snovi;

(d) hrano za hišne živali, vključno s pasjimi žvečilkami;

(e) krvne proizvode;

(f) predelane živalske beljakovine;

(g) kosti in proizvode iz kosti, pridobljene iz snovi kategorije 3;

(h) želatino in kolagen, ki nista pridobljena iz kož živali;

(i) snovi kategorije 3 in pridobljene proizvode, razen tistih iz točk od (c) do (h), brez:

(i) svežih kož živali in obdelanih kož živali;

(ii) želatine in kolagena, pridobljenih iz kož živali;

(iii) maščobnih derivatov.

(a) da živalski stranski proizvod ali pridobljeni proizvod:

(i) ne vsebuje in ni pridobljen iz snovi s specifičnim tveganjem iz točke 1 Priloge V k tej uredbi; ter

(ii) ne vsebuje in ni pridobljen iz mehansko odstranjenega mesa s kosti goveda, ovac ali koz, razen če so bile živali, iz katerih je pridobljen živalski stranski proizvod ali pridobljeni proizvod, rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE, v kateri ni bilo avtohtonega primera BSE; ter

(iii) je pridobljen od živali, ki niso bile usmrčene z uničenjem, po omamljanju, centralnega živčnega tkiva s podolgovatim paličastim instrumentom, ki prodre v kranialno votlino, ali z vbrizgavanjem plina v kranialno votlino, razen živali, ki so bile rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE; ali

(b) da živalski stranski proizvod ali pridobljeni proizvod ne vsebuje in ni pridobljen iz govejih, ovčjih in kozjih snovi, razen tistih, pridobljenih iz živali, ki so bile rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE.

(c) da so ovce in koze, iz katerih so pridobljeni navedeni živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, neprekinjeno od rojstva bivale v državi, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i) klasični praskavec je treba obvezno prijaviti;

(ii) vzpostavljen je sistem ozaveščanja, nadzora in spremljanja;

(iii) v primeru suma na TSE ali potrditve klasičnega praskavca se za gospodarstva z ovcami ali kozami uporabljajo uradne omejitve;

(iv) ovce in koze, obolele za klasičnim praskavcem, so pokončane in popolnoma uničene;

(v) v vsej državi je prepovedano krmljenje ovac in koz z mesno-kostno moko ali ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev, prepoved pa se tudi dejansko izvaja že vsaj zadnjih sedem let;

(d) da mleko in mlečni izdelki ovčjega ali kozjega izvora prihajajo z gospodarstev, za katera ne velja nobena uradna omejitev, sprejeta zaradi suma na TSE;

(e) da mleko in mlečni izdelki ovčjega ali kozjega izvora prihajajo z gospodarstev, na katerih v zadnjih sedmih letih ni bil diagnosticiran noben primer klasičnega praskavca ali so bile po potrditvi primera klasičnega praskavca:

(i) pokončane in uničene ali zaklane vse ovce in koze, razen plemenskih ovnov genotipa ARR/ARR, plemenskih ovac z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ in drugih ovac z najmanj enim alelom ARR; ali

(ii) pokončane in uničene vse živali, pri katerih je bil potrjen klasični praskavec, na gospodarstvu pa se že vsaj dve leti po potrditvi zadnjega primera klasičnega praskavca okrepljeno spremlja TSE, vključno z negativnimi rezultati testiranja na prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v točki 3.2 poglavja C Priloge X, pri vseh naslednjih živalih, starejših od 18 mesecev, razen pri ovcah genotipa ARR/ARR:

— živalih, ki so bile zaklane za prehrano ljudi, ter

— živalih, ki so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, vendar niso bile pokončane v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni.

1. klasični praskavec je treba obvezno prijaviti;

2. vzpostavljen je sistem ozaveščanja, nadzora in spremljanja;

3. ovce in koze, obolele za klasičnim praskavcem, so pokončane in popolnoma uničene;

4. v vsej državi je prepovedano krmljenje ovac in koz z mesno-kostno moko ali ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev, prepoved pa se tudi dejansko izvaja že vsaj zadnjih sedem let;

5. da so za plemenske ovce in koze, uvožene v Unijo in namenjene v države članice, ki nimajo statusa zanemarljivega tveganja za klasični praskavec ali odobrenega nacionalnega programa nadzora praskavca in so navedene v točki 3.2 oddelka A poglavja A Priloge VIII, izpolnjeni naslednjimi pogoji:

(a) uvožene ovce in koze prihajajo z gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 1.3 oddelka A poglavja A Priloge VIII, ali

(b) so ovce genotipa ARR/ARR za prionski protein in prihajajo z gospodarstva, na katerem ni bila v zadnjih dveh letih uvedena uradna omejitev premikanja zaradi BSE ali klasičnega praskavca;

6. da so za ovce in koze za vse uporabe, razen za takojšnji zakol, uvožene v Unijo in namenjene v državo članico, ki ima status zanemarljivega tveganja za klasični praskavec ali odobren nacionalni program nadzora praskavca in ki je navedena v točki 3.2 oddelka A poglavja A Priloge VIII, izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) prihajajo z gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 1.2 oddelka A poglavja A Priloge VIII, ali

(b) so ovce genotipa ARR/ARR za prionski protein in prihajajo z gospodarstva, na katerem ni bila v zadnjih dveh letih uvedena uradna omejitev premikanja zaradi BSE ali klasičnega praskavca;

1. Če so sveže meso, mleto meso, mesni pripravki in mesni izdelki, kakor so opredeljeni v točkah 1.10, 1.13, 1.15 in 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 in ki so pridobljeni iz gojenih jelenov, v Unijo uvoženi iz Kanade ali Združenih držav Amerike, se veterinarskemu spričevalu priloži naslednja izjava, ki jo podpiše pristojni organ države proizvodnje:

2. Če so sveže meso, mleto meso, mesni pripravki in mesni izdelki, kakor so opredeljeni v točkah 1.10, 1.13, 1.15 in 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 in ki so pridobljeni iz divjih jelenov, v Unijo uvoženi iz Kanade ali Združenih držav Amerike, se veterinarskemu spričevalu priloži naslednja izjava, ki jo podpiše pristojni organ države proizvodnje:

1. da so živali darovalke neprekinjeno od rojstva bivale v državi, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) klasični praskavec je treba obvezno prijaviti;

(b) vzpostavljen je sistem ozaveščanja, nadzora in spremljanja;

(c) ovce in koze, obolele za klasičnim praskavcem, so pokončane in popolnoma uničene;

(d) v vsej državi je prepovedano krmljenje ovac in koz z mesno-kostno moko ali ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali OIE, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev, prepoved pa se tudi dejansko izvaja že vsaj zadnjih sedem let, ter

2. da so živali darovalke v obdobju zadnjih treh let pred odvzemom semena ali zarodkov za izvoz neprekinjeno bivale na gospodarstvih, ki so v navedenem obdobju izpolnjevala vse zahteve iz točke 1.3(a) do (f) oddelka A poglavja A Priloge VIII, razen če je gospodarstvo osemenjevalno središče, pod pogojem da osemenjevalno središče izpolnjuje pogoje iz točke 1.3(c)(iv) navedenega oddelka; ali

(a) če gre za seme ovac, je bilo odvzeto pri ovnih genotipa ARR/ARR za prionski protein, ali

(b) če gre za zarodke ovc, imajo zarodki najmanj en alel ARR.

1. Pooblaščeni nacionalni referenčni laboratorij mora:

(a) imeti na voljo objekte in naprave ter strokovno osebje, ki mu kadar koli in zlasti kadar se zadevna bolezen prvič pojavi, omogoča prikaz vrste in seva povzročitelja TSE, in potrditi rezultate, ki so jih pridobili uradni diagnostični laboratoriji. Kadar ne more ugotoviti vrste seva povzročitelja, vzpostavi postopek za zagotovitev, da se ugotavljanje seva prenese na referenčni laboratorij EU;

(b) preverjati diagnostične metode, ki se uporabljajo v uradnih diagnostičnih laboratorijih;

(c) biti odgovoren za koordinacijo diagnostičnih standardov in metod znotraj države članice. V ta namen:

— lahko dobavlja diagnostične reagente uradnim diagnostičnim laboratorijem,

— mora preverjati kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo v državi članici,

— mora v rednih razdobjih poskrbeti za izvajanje primerjalnih testov,

— mora imeti na voljo izolate povzročiteljev zadevne bolezni ali ustrezna tkiva, ki vsebujejo take povzročitelje, pridobljene iz primerov, potrjenih v državi članici,

— mora zagotoviti potrditev rezultatov, pridobljenih v diagnostičnih laboratorijih;

(d) mora sodelovati z referenčnim laboratorijem EU, kar vključuje sodelovanje pri rednih primerjalnih testih, ki jih organizira referenčni laboratorij EU. Če nacionalni referenčni laboratorij ni uspešen pri primerjalnem testiranju, ki ga organizira referenčni laboratorij EU, nemudoma sprejme vse popravne ukrepe za izboljšanje stanja in uspešno opravi ponovni primerjalni test ali naslednji primerjalni test, ki ga organizira referenčni laboratorij EU.

2. Vendar lahko z odstopanjem od točke 1 države članice, ki nimajo nacionalnega referenčnega laboratorija, uporabljajo storitve referenčnega laboratorija EU ali nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki se nahajajo v drugi državi članici ali članici Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

3. Nacionalni referenčni laboratoriji so:

1. Referenčni laboratorij EU za transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) je:

2. Funkcije in naloge referenčnega laboratorija EU so:

(a) v posvetovanju s Komisijo koordinirati metode, ki se uporabljajo v državah članicah za diagnosticiranje TSE in določanje genotipa prionskih proteinovi pri ovcah, zlasti:

— s shranjevanjem in dobavljanjem ustreznih tkiv, ki vsebujejo povzročitelje TSE, za razvijanje ali proizvodnjo ustreznih diagnostičnih testov ali za tipizacijo sevov povzročiteljev TSE,

— z dobavo standardnih serumov in drugih referenčnih reagentov nacionalnim referenčnim laboratorijem za standardizacijo testov in reagentov, ki se izvajajo v državah članicah,

— z izpopolnitvijo in ohranjanjem zbirke ustreznih tkiv, ki vsebujejo povzročitelje in seve raznih oblik TSE,

— z organiziranjem rednih primerjalnih testov za postopke diagnosticiranja raznih oblik TSE ter za določanje genotipa prionskih proteinov pri ovcah na ravni EU,

— z zbiranjem in primerjanjem podatkov in informacij o uporabljenih metodah diagnosticiranja in rezultatih testov, opravljenih v EU,

— s karakterizacijo izolatov povzročitelja TSE po najmodernejših metodah za izboljšanje razumevanja epidemiologije bolezni,

— s sprotnim sledenjem najnovejših trendov pri nadzoru, epidemiologiji in preprečevanju raznih oblik TSE po vsem svetu,

— z vzdrževanjem strokovnega znanja o prionskih boleznih za omogočanje hitre diferencialne diagnoze,

— s pridobivanjem temeljitega znanja o pripravi in uporabi diagnostičnih metod, ki se uporabljajo za nadzor in izkoreninjenje raznih oblik TSE;

(b) aktivno sodelovati pri diagnosticiranju izbruhov raznih oblik TSE v državah članicah s študijem vzorcev, odvzetih živalim, okuženim s TSE, ki so bili poslani na potrdilno diagnozo, s karakterizacijo in epidemiološkimi študijami;

(c) omogočati usposabljanje ali ponovno usposabljanje strokovnjakov v laboratorijski diagnostiki za uskladitev diagnostičnih tehnik po vsej EU.

(i) imunohistokemijska metoda (IHC);

(ii) Western blot;

(iii) prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo;

(iv) histopatološka preiskava;

(v) kombinacija hitrih testov iz tretjega pododstavka.

(i) da se potrditvena preiskava izvaja v nacionalnem referenčnem laboratoriju za TSE; in

(ii) da je eden od dveh hitrih testov Western blot; in

(iii) da drugi uporabljeni hitri test:

— vključuje negativno kontrolo tkiva in vzorec goveda z BSE kot pozitivno kontrolo tkiva,

— ni istega tipa kot test, ki se je uporabil za primarno presejanje; in

(iv) da če je bil uporabljen hitri Western blot kot prvi test, se rezultat prvega testa dokumentira, slika blota pa predloži nacionalnemu referenčnemu laboratoriju za TSE; in

(v) da se vzorec pregleda z eno od drugih potrditvenih metod, kadar se rezultat primarnega presejanja ne potrdi z nadaljnjim hitrim testom; da kadar se v navedeni namen uporabi histopatološka preiskava, katere rezultat pa ni dokončen ali je negativen, se morajo tkiva dodatno pregledati z eno od drugih potrditvenih metod in protokolov.

(i) imunohistokemijska metoda (IHC);

(ii) Western blot;

(iii) prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo;

(iv) histopatološka preiskava;

(v) kombinacija hitrih testov iz četrtega pododstavka.

(i) da se potrditvena preiskava izvaja v nacionalnem referenčnem laboratoriju za TSE; in

(ii) da je eden od dveh hitrih testov Western blot; in

(iii) da drugi uporabljeni hitri test:

— vključuje negativno kontrolo tkiva in vzorec goveda z BSE kot pozitivno kontrolo tkiva,

— ni istega tipa kot test, ki se je uporabil za primarno presejanje; in

(iv) da se rezultat prvega testa, če je bil uporabljen hitri Western blot, dokumentira, slika blota pa predloži nacionalnemu referenčnemu laboratoriju za TSE; in

(v) da se vzorec pregleda z eno od drugih potrditvenih metod, kadar se rezultat primarnega presejanja ne potrdi z nadaljnjim hitrim testom; da kadar se v navedeni namen uporabi histopatološka preiskava, katere rezultat pa ni dokončen ali je negativen, se morajo tkiva dodatno pregledati z eno od drugih potrditvenih metod in protokolov.

(i) imunohistokemijska metoda (IHC);

(ii) Western blot;

(iii) prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo;

(iv) histopatološka preiskava.

— test imunoblot na podlagi postopka Western blot za določanje fragmenta PrPRes, odpornega proti proteinazi K (test Prionics-Check Western),

— „sendvič“ imunološki preskus (sandwich immunoassay) za določanje PrPRes, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji (hitri test Bio-Rad TeSeE SAP),

— imunološki preskus na mikroplošči (ELISA) za določanje PrPRes, odpornega proti proteinazi K, z monoklonskimi protitelesi (test Prionics-Check LIA),

— imunološki preskus, ki temelji na selektivni vezavi PrPSc na kemijski polimer ter na detekcijskem monoklonskem protitelesu, usmerjenem proti ohranjenim delom molekule PrP (IDEXX HerdChek BSE Antigen Test Kit, EIA & HerdChek BSE-Scrapie Antigen, (IDEXX Laboratories)),

— imunološki preskus na podlagi lateralnega vleka, kjer se uporabita dve različni monoklonski protitelesi za določanje frakcij PrP, odpornih proti proteinazi K (Prionics Check PrioSTRIP),

— dvostranski imunološki preskus z uporabo dveh različnih monoklonskih protiteles, usmerjenih proti dvema epitopoma, ki sta prisotna v zelo nerazvejani obliki govejega PrPSc (Roboscreen Beta Prion BSE EIA Test Kit).

— „sendvič“ imunološki preskus (sandwich immunoassay) za določanje PrPRes, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji (hitri test Bio-Rad TeSeE SAP),

— imunološki preskus „sendvič“ za določanje PrPRes s kompletom TeSeE Sheep/Goat Detection kit, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji s kompletom TeSeE Sheep/Goat Purification kit (hitri test Bio-Rad TeSeE),

— imunološki preskus, ki temelji na selektivni vezavi PrPSc na kemijski polimer ter na detekcijskem monoklonskem protitelesu, usmerjenem proti ohranjenim delom molekule PrP (HerdChek BSE-Scrapie Antigen (IDEXX Laboratories)),