(a) „prašič“ pomeni katero koli žival iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;

(b) „divji prašič“ pomeni prašiča, ki se ne vzreja ali goji na gospodarstvu;

(c) „gospodarstvo“ pomeni kateri koli kmetijski ali drug obrat, ki se nahaja na ozemlju države članice, v katerem se stalno ali začasno redijo ali gojijo prašiči. Ta opredelitev ne vključuje klavnic, prevoznih sredstev in ograjenih območij, v katerih se gojijo in se lahko lovijo divji prašiči; velikost in zgradba teh ograjenih območij morata biti takšni, da postanejo ukrepi, določeni v členu 5(1), neuporabni;

(d) „diagnostični priročnik“ pomeni diagnostični priročnik za klasično prašičjo kugo iz člena 17(3);

(e) „prašič, osumljen okužbe z virusom klasične prašičje kuge“ pomeni katerega koli prašiča ali trup prašiča s kliničnimi simptomi ali postmortalnimi spremembami ali reakcijami na laboratorijske teste, opravljene v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki kažejo na možnost prisotnosti klasične prašičje kuge;

(f) „primer klasične prašičje kuge“ ali „prašič, okužen s klasično prašičjo kugo“ pomeni katerega koli prašiča ali trup prašiča:

(g) „izbruh klasične prašičje kuge“ pomeni gospodarstvo, na katerem so odkrili enega ali več primerov klasične prašičje kuge;

(h) „primarno žarišče“ pomeni izbruh v smislu člena 2(d) Direktive Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti ( 8 );

(i) „okuženo območje“ pomeni območje države članice, na katerem so po potrditvi enega ali več primerov klasične prašičje kuge pri divjih prašičev uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni v skladu s členom 15 ali 16;

(j) „primarni primer klasične prašičje kuge pri divjih prašičih“ pomeni kateri koli primer klasične prašičje kuge, odkrit pri divjih prašičih na območju, na katerem ni v veljavi ukrepov v skladu s členom 15 ali 16;

(k) „metapopulacija divjih prašičev“ pomeni katero koli skupino ali subpopulacijo divjih prašičev, ki ima omejene stike z drugimi skupinami ali subpopulacijami;

(l) „dovzetna populacija divjih prašičev“ pomeni tisti del populacije divjih prašičev, ki ni razvil imunosti proti virusu klasične prašičje kuge;

(m) „lastnik“ pomeni katero koli osebo ali osebe, fizične ali pravne, ki so lastniki prašičev, ali ki navedene živali gojijo za denarno nadomestilo ali brez njega;

(n) „pristojni organ“ pomeni pristojni organ v smislu člena 2(6) Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi ( 9 );

(o) „uradni veterinar“ je veterinar, ki ga imenuje pristojni organ države članice;

(p) „predelava“ pomeni eno od obdelav za material z velikim tveganjem, določeno v členu 3 Direktive Sveta 90/667/EGS ( 10 ), ki se izvaja tako, da se prepreči nevarnost širjenja virusa klasične prašičje kuge;

(q) „odpadki iz gostinstva“ pomenijo katere koli odpadke hrane, namenjene prehrani ljudi, iz restavracij, gostinskih obratov ali kuhinj, vključno s tovarniškimi kuhinjami in gospodinjstvom kmeta ali oseb, ki skrbijo za prašiče;

(r) „marker cepivo“ pomeni cepivo, ki lahko izzove zaščitno imunost, ki jo je mogoče razlikovati od imunskega odgovora, povzročenega z naravno okužbo z divjim tipom virusa, na podlagi laboratorijskih preskusov, opravljenih v skladu z diagnostičnim priročnikom.

(s) „pokončanje“ pomeni pokončanje prašičev v smislu člena 2(6) Direktive Sveta 93/119/EGS z dne 22. decembra 1993 o zaščiti živali ob zakolu ali pokončanju ( 11 );

(t) „zakol“ pomeni zakol prašičev v smislu člena 2(7) Direktive 93/119/EGS;

(u) „območje z visoko gostoto prašičev“ pomeni katero koli geografsko območje s polmerom 10 km okrog gospodarstva s prašiči, za katere se sumi ali je potrjena okužba z virusom klasične prašičje kuge, kjer je gostota prašičev večja od 800 prašičev na km2; zadevno gospodarstvo se mora nahajati bodisi v regiji, kakor opredeljuje člen 2(2)(p)Direktive Sveta 64/432/EGS ( 12 ), kjer je gostota prašičev, gojenih na gospodarstvih, večja od 300 prašičev na km2, bodisi je od takšne regije oddaljeno manj kot 20 km;

(v) „kontaktno gospodarstvo“ je gospodarstvo, na katerega bi lahko bila zaradi lokacije, premikanja oseb, prašičev ali vozil ali na katerikoli drug način vnesena klasična prašičja kuga.

(a) prijaviti bolezen ter Komisiji in drugim državam članicam v skladu s Prilogo I posredovati podatke o:

(b) posredovati Komisiji in ostalim državam članicam podatke o nadaljnjih primerih, potrjenih pri divjih prašičih na območju, okuženem s klasično prašičjo kugo, v skladu s členom 16(3)(a) in (4).

(a) se vsi prašiči različnih kategorij na gospodarstvu preštejejo in da se sestavi seznam števila obolelih, mrtvih ali po vsej verjetnosti okuženih prašičev v vsaki kategoriji; seznam se dopolnjuje z upoštevanjem rojstva in smrti prašičev v času obstoja suma; podatke na seznamu se na zahtevo predloži in ob vsakem obisku se jih lahko pregleda;

(b) se vse prašiče na gospodarstvu zapre v prostore, kjer so nastanjeni, ali na drugo mesto, kjer jih je mogoče osamiti;

(c) noben prašič ne sme priti na gospodarstvo, niti ga zapustiti. Pristojni organ lahko po potrebi razširi prepoved zapuščanja gospodarstva na druge vrste živali in zahteva uporabo ustreznih ukrepov za deratizacijo ali dezinsekcijo;

(d) nobeno trup prašiča ne sme zapustiti gospodarstva brez dovoljenja, ki ga izda pristojni organ;

(e) meso, proizvodi prašičev, seme, jajčeca in zarodki prašičev, krma za živali, oprema, material ali odpadki, s katerimi bi se lahko prenašal virus klasične prašičje kuge, ne smejo zapustiti gospodarstva brez dovoljenja, ki ga izda pristojni organ; meso, proizvodi prašičev, seme, jajčeca in zarodki se ne smejo premakniti z gospodarstva zaradi trgovine znotraj Skupnosti;

(f) je za gibanje oseb na gospodarstvo ali z njega potrebno pisno dovoljenje pristojnega organa;

(g) je za gibanje vozil na gospodarstvo ali z njega potrebno pisno dovoljenje pristojnega organa;

(h) se na vhodih in izhodih stavb, v katerih so nastanjeni prašiči, in samega gospodarstva uporabljajo ustrezna sredstva razkuževanja; vsaka oseba, ki prihaja na gospodarstva s prašiči ali z njih odhaja, upošteva ustrezne higienske ukrepe, potrebne za zmanjšanje nevarnosti širjenja virusa klasične prašičje kuge. Poleg tega se temeljito razkuži vsa prevozna sredstva, preden zapustijo gospodarstvo;

(i) se opravi epidemiološka poizvedba v skladu s členom 8.

(a) lahko uporabi ukrepe iz člena 5(1) na gospodarstvu iz odstavka 2 tega člena; pristojni organ pa lahko, kadar sklepa, da pogoji to dopuščajo, omeji izvajanje teh ukrepov samo na prašiče, osumljene okužbe ali kontaminacije z virusom klasične prašičje kuge, in na del gospodarstva, kjer so bili gojeni, če so bili ti prašiči nastanjeni, gojeni in hranjeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru se v skladu z diagnostičnim priročnikom prašičem ob pokončanju odvzame zadostno število vzorcev, da se lahko potrdi ali izključi prisotnost virusa klasične prašičje kuge;

(b) lahko določi začasno območje nadzora okrog gospodarstva iz odstavka 2; za gospodarstva s prašiči na tem območju se uvedejo nekateri ali vsi ukrepi iz odstavkov 1 in 2.

(a) takojšnje pokončanje vseh prašičev na gospodarstvu pod uradnim nadzorom na takšen način, da se med prevozom ali pokončevanjem prepreči tveganje širjenja virusa klasične prašičje kuge;

(b) v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzem zadostnega števila vzorcev prašičem ob pokončanju, da se lahko odkrije način vnosa virusa klasične prašičje kuge na gospodarstvo in trajanje prisotnosti bolezni na gospodarstvu, preden je bila uradno prijavljena;

(c) da se trupe prašičev, ki so umrli ali so bili pokončani, predela pod uradnim nadzorom;

(d) da se meso prašičev, zaklanih v obdobju med verjetnim vnosom bolezni na gospodarstvo in uvedbo uradnih ukrepov, po možnosti izsledi in predela pod uradnim nadzorom;

(e) da se seme, jajčeca in zarodki prašičev, vzeti z gospodarstva v obdobju med verjetnim vnosom bolezni na gospodarstvo in uvedbo uradnih ukrepov, izsledijo in uničijo pod uradnim nadzorom na takšen način, da se prepreči tveganje širjenja virusa klasične prašičje kuge;

(f) da se morajo vse snovi in odpadki, ki bi lahko bili kontaminirani, kakor je krma, obdelati na način, ki zagotavlja uničenje virusa klasične prašičje kuge; da bi bilo treba uničiti ves material za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal med postopkom klanja; ti predpisi se izvajajo v skladu z navodili uradnega veterinarja;

(g) da se po odstranitvi prašičev zgradbe, v katerih so bili prašiči nastanjeni, vozila za prevoz prašičev ali njihovih trupov, oprema, stelja, gnoj in gnojevka, ki bi lahko bili kontaminirani, očistijo in razkužijo ali obdelajo v skladu s členom 12;

(h) da se v primeru primarnega izbruha bolezni izolirane seve virusa klasične prašičje kuge pregleda z laboratorijskim postopkom, določenim v diagnostičnem priročniku za ugotavljanje genetskega tipa;

(i) da se opravi epidemiološka poizvedba v skladu s členom 8.

(a) koliko časa je bil lahko virus klasične prašičje kuge prisoten na gospodarstvu, preden je bila bolezen prijavljena ali se je pojavil sum;

(b) možen vir klasične prašičje kuge na gospodarstvu in določitev drugih gospodarstev, na katerih bi se prašiči lahko okužili ali kontaminirali iz istega vira;

(c) gibanje ljudi, vozil, prašičev, trupov, semena, mesa ali drugega materiala, ki bi lahko prenesel virus na zadevna gospodarstva ali z njih.

(a) rezultate epidemiološke poizvedbe, opravljene v skladu s členom 8;

(b) geografsko situacijo, predvsem naravne ali umetne meje;

(c) položaj in bližino gospodarstev;

(d) vzorce gibanja prašičev in trgovine z njimi in razpoložljivost klavnic;

(e) sredstva in osebje, ki so na voljo za nadzor gibanja prašičev znotraj con, zlasti če je treba prašiče, ki bodo pokončani, premakniti z gospodarstva njihovega porekla.

(a) čim prej se opravi popis vseh gospodarstev; po razmejitvi okuženega območja obišče ta gospodarstva najpozneje v sedmih dneh uradni veterinar in opravi klinični pregled prašičev ter pregleda register in identifikacijske oznake prašičev iz členov 4 in 5 Direktive 92/102/EGS;

(b) prepove se gibanje in prevoz prašičev po javnih ali zasebnih cestah, z izjemo, kadar je to potrebno, oskrbovalnih cest gospodarstev, razen če jih pristojni organ ne odobri, da po njih lahko poteka gibanje iz točke (f). Te prepovedi ni potrebno uporabljati za tranzit prašičev po cesti ali železnici brez raztovarjanja ali ustavljanja. Poleg tega se lahko v skladu s postopkom iz člena 27(2) dovoli odstopanje za zakol prašičev, ki prihajajo z območja zunaj okuženega območja in so za namene takojšnjega zakola namenjeni v klavnico na opredeljenem območju;

(c) tovornjaki in druga vozila in oprema, ki se uporabljajo za prevoz prašičev ali druge živine ali materiala, ki bi bil lahko kontaminiran (na primer trupi, krma, gnoj, gnojevka itn.), se po kontaminaciji čim prej očistijo, razkužijo in obdelajo v skladu z določbami in postopki, določenimi v členu 12. Noben tovornjak ali drugo vozilo, ki se je uporabilo za prevoz prašičev, ne sme zapustiti območja, ne da bi bilo očiščeno in razkuženo in ne da bi ga pregledal in odobril pristojni organ;

(d) nobena druga domača žival ne sme priti na gospodarstvo ali ga zapustiti brez dovoljenja pristojnega organa;

(e) vse mrtve ali bolne prašiče na gospodarstvu je treba takoj prijaviti pristojnemu organu, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;

(f) prašičev se še najmanj 30 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in razkuževanju okuženih gospodarstev ne sme premeščati z gospodarstva, na katerem se gojijo. Pristojni organ lahko po 30 dneh dovoli pod pogoji, določenimi v odstavku 3, odvoz prašičev z navedenega gospodarstva za neposreden prevoz:

(g) seme, jajčeca in zarodki prašičev ne zapustijo gospodarstev na okuženem območju;

(h) vsaka oseba, ki prihaja na gospodarstva s prašiči ali jih zapušča, mora upoštevati ustrezne higienske ukrepe, potrebne za zmanjševanje nevarnosti širjenja virusa klasične prašičje kuge.

(a) klavnice, ki jo določi pristojni organ, po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja, za takojšen zakol;

(b) obrata za predelavo ali ustreznega mesta, kjer se prašiči takoj pokončajo in se njihovi trupi predelajo pod uradnim nadzorom; ali

(b) v izjemnih okoliščinah do drugih lokacij na okuženem območju. Države članice, ki to določbo izkoristijo, v okviru Stalnega veterinarskega odbora o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

(a) je uradni veterinar opravil klinični pregled prašičev na gospodarstvu, zlasti tistih, ki se bodo odvažali, vključno z merjenjem telesne temperature pri deležu teh prašičev, ter pregledal register in identifikacijske oznake prašičev iz členov 4 in 5 Direktive 92/102/EGS;

(b) zgoraj navedeni pregledi niso pokazali nobenega znaka klasične prašičje kuge in so dokazali skladnost z določbami Direktive 92/102/EGS;

(c) se prašiči prevažajo v vozilih, ki jih zapečati pristojni organ;

(d) se vozila in oprema, ki so se uporabila za prevoz prašičev, takoj po prevozu očistijo in razkužijo v skladu z določbami iz člena 12;

(e) če se bodo prašiči zaklali ali pokončali, se jim v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzame zadostno število vzorcev, da se na teh gospodarstvih lahko potrdi ali izključi prisotnost virusa klasične prašičje kuge;

(f) če se bodo prašiči prevažali v klavnico:

(a) dokler na okuženih gospodarstvih ni bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje;

(b) dokler niso končane klinične in laboratorijske preiskave prašičev na vseh gospodarstvih, ki se opravijo v skladu z diagnostičnim priročnikom in katerih namen je odkriti možno prisotnost virusa klasične prašičje kuge.

(a) opravi se popis vseh gospodarstev s prašiči;

(b) prepove se gibanje in prevoz prašičev po javnih ali zasebnih cestah, z izjemo, kadar je to potrebno, oskrbovalnih cest gospodarstev, razen če jih pristojni organ ne odobri. Te prepovedi ni treba uporabljati pri tranzitu prašičev po cesti ali železnici brez raztovarjanja ali ustavljanja in pri zakolu prašičev, ki prihajajo zunaj ogroženega območja in ki so namenjeni v klavnico v navedenem območju zaradi takojšnjega zakola;

(c) tovornjaki in druga vozila in oprema, ki se uporabljajo za prevoz prašičev ali druge živine ali materiala, ki bi bil lahko kontaminiran (na primer trupi, krma, gnoj, gnojevka itn.), se po kontaminaciji čim prej očistijo, razkužijo in obdelajo v skladu z določbami in postopki, določenimi v členu 12. Noben tovornjak ali vozilo, ki se je uporabilo za prevoz prašičev, ne sme zapustiti območja, ne da bi bilo očiščeno in razkuženo;

(d) prvih sedem dni po razmejitvi območja ne sme priti nobena druga domača žival na gospodarstvo ali ga zapustiti brez dovoljenja pristojnega organa;

(e) vse mrtve ali bolne prašiče na gospodarstvu je treba takoj prijaviti pristojnemu organu, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;

(f) prašičev se še najmanj 21 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in razkuževanju okuženih gospodarstev ne sme premeščati z gospodarstva, na katerem se gojijo. Pristojni organ lahko po 21 dneh na podlagi pogojev, določenih v členu 10(3), dovoli premestitev prašičev z navedenega gospodarstva za neposreden prevoz:

Vendar če bodo prašiči odpeljani v klavnico, se lahko na zahtevo države članice, ki jo spremlja ustrezna utemeljitev, in v skladu s postopkom iz člena 27(2) dovolijo odstopanja od določb iz člena 10(3)(e) in (f), četrta alinea, zlasti glede označevanja mesa teh prašičev in njegove nadaljnje uporabe ter namembnosti obdelanih proizvodov;

(g) seme, jajčeca in zarodki prašičev ne zapustijo gospodarstev na ogroženem območju;

(h) vsaka oseba, ki prihaja na gospodarstva s prašiči ali jih zapušča, upošteva ustrezne higienske ukrepe, potrebne za zmanjševanje nevarnosti širjenja virusa klasične prašičje kuge.

(a) klavnice, ki jo določi pristojni organ, po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja, za takojšen zakol;

(b) obrata za predelavo ali ustreznega mesta, kjer se prašiči takoj pokončajo in se njihovi trupi predelajo pod uradnim nadzorom; ali

(c) v izjemnih okoliščinah na druge lokacije na okuženem ali ogroženem območju. Države članice, ki to določbo izkoristijo, v okviru Stalnega veterinarskega odbora o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

(a) dokler na okuženih gospodarstvih ni bilo opravljeno čiščenje in razkuževanje;

(b) dokler niso končane klinične in po potrebi laboratorijske preiskave prašičev na vseh gospodarstvih, kakor so določene v diagnostičnem priročniku, in katerih namen je odkriti možno prisotnost virusa klasične prašičje kuge.

(a) da razkužila, ki se bodo uporabila, in njihove koncentracije uradno odobri pristojni organ;

(b) da se postopki čiščenja in razkuževanja opravijo pod uradnim nadzorom, v skladu z:

(a) glede gospodarstev z rejo prašičev na prostem se začne ponovno naseljevanje prašičev z naseljevanjem poskusnih prašičev, ki so bili pregledani in pri njih niso ugotovili protiteles proti virusu klasične prašičje kuge, ali prašičev, ki prihajajo z gospodarstev, za katera niso veljale nikakršne omejitve v zvezi s klasično prašičjo kugo. Poskusni prašiči se v skladu z zahtevami pristojnega organa naselijo po celotnem okuženem gospodarstvu in se 40 dni po naselitvi na gospodarstvo vzorčijo in v skladu z diagnostičnim priročnikom testirajo na prisotnost protiteles.

Če se pri nobenem prašiču niso pojavila protitelesa proti virusu klasične prašičje kuge, se lahko izvrši celotna ponovna naselitev. Dokler niso na voljo negativni rezultati seroloških preiskav, ne sme noben prašič zapustiti gospodarstva;

(b) pri vseh drugih oblikah reje se ponovna naselitev prašičev opravi bodisi v skladu z ukrepi, predvidenimi v točki (a) bodisi se izvede celotna naselitev pod pogojem da:

(a) da se vse dovzetne živali v klavnici ali na prevoznem sredstvu nemudoma pokončajo;

(b) da se trupi, drobovina in živalski iztrebki živali, ki bi lahko bile okužene ali kontaminirane, predelajo pod uradnim nadzorom;

(c) da se izvrši čiščenje in razkuževanje zgradb in opreme, vključno z vozili, pod nadzorom uradnega veterinarja, v skladu s členom 12;

(d) da se smiselno opravi epidemiološka poizvedba, kakor je predvideno v členu 8;

(e) da je izolat virusa klasične prašičje kuge predmet laboratorijskega postopka, določenega v diagnostičnem priročniku, ki ugotavlja genetski tip virusa;

(f) da se na gospodarstvu, s katerega prihajajo okuženi prašiči ali trupi, in na drugih kontaktnih gospodarstvih uporabi ukrepe iz člena 7. Ukrepe, določene v členu 5(1), se uporabi na gospodarstvu izvora okuženih prašičev ali trupov, razen če epidemiološka poizvedba ne nakazuje drugače;

(g) da se za zakol ali prevoz ne nameni nobene živali še najmanj 24 ur po končanih postopkih čiščenja in razkuževanja, ki se izvedejo v skladu s členom 12.

(a) ustanovi strokovno skupino, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe za prostoživeče živali in epidemiologe. Strokovna skupina pomaga pristojnemu organu pri:

(b) takoj uvede uradni nadzor na gospodarstvih s prašiči na opredeljenem okuženem območju in še zlasti odredi:

(c) uredi, da vse divje prašiče, ki so ustreljeni ali najdeni mrtvi na opredeljenem okuženem območju, pregleda uradni veterinar in da se v skladu z diagnostičnim priročnikom opravi preiskava na klasično prašičjo kugo. Trupe vseh živali, za katere se ugotovi, da so pozitivne, se predela pod uradnim nadzorom. Kadar je testiranje na klasično prašičjo kugo negativno, uporabijo države članice ukrepe, določene v členu 11(2) Direktive Sveta 92/45/EGS ( 15 ). Deli, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, se predelajo pod uradnim nadzorom;

(d) zagotovi, da je izolat virusa klasične prašičje kuge predmet laboratorijskega postopka, določenega v diagnostičnem priročniku, s katerim se določi genetski tip virusa.

(a) rezultatih epidemioloških poizvedb in kontrol, opravljenih v skladu s členom 15, in geografski razširjenosti bolezni;

(b) opredeljenem okuženem območju na ozemlju zadevne države članice. Pristojni organ pri opredelitvi okuženega območja upošteva:

(c) organizaciji tesnega sodelovanja med biologi, lovci, lovskimi organizacijami, službami za zaščito prostoživečih živali in veterinarskimi službami (zdravstveno varstvo živali in javno zdravstvo);

(d) obveščevalni kampanji, ki jo je treba okrepiti, da se poveča zavest lovcev o ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta izkoreninjenja;

(e) posebnih prizadevanjih za določitev števila in lokacije metapopulacij divjih prašičev na okuženem območju in okrog njega;

(f) približnem številu metapopulacij divjih prašičev in njihovi velikosti na okuženem območju in okrog njega;

(g) posebnih prizadevanjih za določitev obsega okužbe v populaciji divjih prašičev s preiskavami divjih prašičev, ki so jih ustrelili lovci ali ki so bili najdeni mrtvi, in z laboratorijskimi testi, vključno s starostno stratificiranimi epidemiološkimi preiskavami;

(h) ukrepih, sprejetih za omejevanje širjenja bolezni zaradi gibanja divjih prašičev in/ali stika med metapopulacijami divjih prašičev; ti ukrepi lahko vključujejo prepoved lova;

(i) ukrepih, sprejetih za zmanjšanje dovzetne populacije divjih prašičev, zlasti mladih pujskov;

(j) zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati lovci, da se prepreči kakršno koli širjenje bolezni;

(k) načinu odstranjevanja divjih prašičev, ki so bili ustreljeni ali najdeni mrtvi, ki temelji na:

(l) za vsakega divjega prašiča, ki je bil bodisi ustreljen bodisi najden mrtev, se izvrši epidemiološka poizvedba. Ta poizvedba mora vključevati izpolnitev vprašalnika, ki posreduje podatke o:

(m) programih nadzora in preventivnih ukrepih, ki se lahko uvedejo za gospodarstva na opredeljenem okuženem območju in po potrebi v njegovi okolici, vključno s prevozom in gibanjem živali po območju, z območja in na območje; ti ukrepi vključujejo najmanj prepoved gibanja prašičev, njihovega semena, zarodkov ali jajčec z okuženega območja z namenom trgovine znotraj Skupnosti;

(n) drugih merilih, ki se uporabljajo za preklic ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje bolezni na opredeljenem območju, in ukrepov, ki se uporabljajo za gospodarstva na tem območju;

(o) organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta;

(p) sistemu, vzpostavljenem zato, da lahko strokovna skupina, imenovana v skladu s členom 15(2)(a), redno proučuje rezultate načrta izkoreninjenja;

(q) ukrepih za spremljanje bolezni, ki se uvedejo, ko poteče najmanj 12 mesecev od zadnjega potrjenega primera klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na opredeljenem okuženem območju; ti ukrepi spremljanja ostanejo v veljavi najmanj 12 mesecev in zajemajo najmanj ukrepe, ki se že izvajajo v skladu s točkami (g), (k) in (l).

(a) da se diagnostični postopki, vzorčenje in laboratorijsko testiranje na prisotnost klasične prašičje kuge izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom;

(b) da je za usklajevanje standardov in diagnostičnih metod v vsaki državi članici odgovoren nacionalni laboratorij v skladu z določbami Priloge III.

Države članice dajo drugim državam članicam in javnosti na voljo podatke o svojih nacionalnih laboratorijih in vse naknadne spremembe v obliki, ki se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 26(2).

(a) minimalne zahteve varnosti pred biološkimi dejavniki in standarde kakovosti, ki se morajo upoštevati v diagnostičnih laboratorijih za klasično prašičjo kugo in pri prevozu vzorcev;

(b) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju kliničnih ali postmortalnih pregledov za potrditev ali izključitev prisotnosti klasične prašičje kuge;

(c) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri odvzemu vzorcev pri živih prašičih ali njihovih trupih, da se z laboratorijskimi preiskavami potrdi ali izključi klasična prašičja kuga, vključno z metodami vzorčenja za serološke ali virološke preglede, ki se izvajajo v okviru ukrepov iz te direktive;

(d) laboratorijske teste, ki se uporabijo za diagnostiko klasične prašičje kuge, vključno s:

(e) laboratorijske tehnike za genetsko tipizacijo izolatov virusov klasične prašičje kuge.

(a) da je uporaba cepiv proti klasični prašičji kugi prepovedana;

(b) da rokovanje, izdelava, shranjevanje, oskrba, razpošiljanje in prodaja cepiv proti klasični prašičji kugi na ozemlju Skupnosti potekajo pod uradnim nadzorom.

(a) stanju bolezni, ki je privedlo do zahteve za cepljenje v izrednih situacijah;

(b) velikosti geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje v izrednih situacijah, in številu gospodarstev s prašiči na tem območju;

(c) kategorijah prašičev in približnem številu prašičev, ki se bodo cepili;

(d) cepivu, ki se bo uporabljalo;

(e) trajanju akcije cepljenja,

(f) označevanju in registraciji cepljenih živali,

(g) ukrepih v zvezi z gibanjem prašičev in njihovih proizvodov;

(h) merilih, ki se bodo upoštevala pri odločitvi, ali se bo na kontaktnih gospodarstvih izvajalo cepljenje ali ukrepi iz člena 7(2);

(i) drugih zadevah, ki zadevajo nujne primere, vključno s kliničnimi in laboratorijskimi preiskavami, ki bi se izvajale na vzorcih, odvzetih na gospodarstvih, kjer se je izvajalo cepljenje, in drugih gospodarstvih na območju cepljenja, predvsem če se bo uporabljalo marker cepivo.

(a) območja cepljenja ne zapusti noben živ prašič, razen za prevoz do klavnice, ki jo določi pristojni organ in je na območju cepljenja ali blizu tega območja, za takojšnji zakol ali za prevoz v kafilerijo ali ustrezen prostor, kjer se takoj pokonča in se njegov trup predela pod uradnim nadzorom;

(b) vse sveže meso prašičev, cepljenih med cepljenjem v izrednih situacijah, bodisi predelajo bodisi označijo in obdelajo v skladu z določbami iz četrte alinee člena 10(3)(f);

(c) seme, jajčeca in zarodki, odvzeti v 30 dneh pred cepljenjem prašičem, ki bodo cepljeni, se izsledijo in uničijo pod uradnim nadzorom.

(a) da bi seropozitivni prašiči zapustili gospodarstvo, na katerem se gojijo, razen za takojšen zakol;

(b) da bi seropozitivnim prašičem jemali seme, zarodke ali jajčeca;

(c) da bi pujski seropozitivnih svinj zapustili izvorno gospodarstvo, razen za prevoz do:

(a) izdelati je treba okvirni načrt cepljenja v izrednih situacijah v skladu s členom 22. Posebni načrt in odločitev o uvedbi cepljenja v izrednih situacijah je treba sporočiti Komisiji pred začetkom postopkov cepljenja;

(b) poleg podatkov iz odstavka 3 mora načrt predpisovati, da se bodo vsi prašiči na gospodarstvih, na katerih se bo uporabljalo cepivo, po končanem cepljenju čim prej zaklali ali pokončali v skladu z odstavkom 4(a) in da bo sveže meso teh prašičev bodisi predelano bodisi označeno in obdelano v skladu z določbami iz četrte alinee člena 10(3)(f).

(a) ko so vsi prašiči na gospodarstvih, na katerih se je uporabilo cepivo, zaklani ali pokončani v skladu z odstavkom 4(a) in je meso teh prašičev bodisi obdelano bodisi označeno in obdelano v skladu s četrto alineo člena 10(3)(f);

(b) ko so vsa gospodarstva, kjer so gojili cepljene prašiče, očiščena in razkužena v skladu s členom 12.

(a) da se prašičev na zgoraj navedena gospodarstva ne naseljuje ponovno še najmanj 10 dni po končanih postopkih čiščenja in razkuževanja in po zakolu ali pokončanju vseh prašičev na gospodarstvu, kjer se je uporabljalo cepivo;

(b) da se po ponovnem naseljevanju pri prašičih na vseh gospodarstvih na območju cepljenja opravijo klinične in laboratorijske preiskave, kakor je določeno v diagnostičnem priročniku, da bi odkrili možno prisotnost virusa klasične prašičje kuge. Pri prašičih, ponovno naseljenih na gospodarstva, kjer se je uporabljalo cepivo, se ti pregledi ne izvajajo, dokler ne mine najmanj 40 dni od ponovne naselitve, in v tem obdobju ni dovoljeno premikati prašičev z gospodarstva.

(a) načrt cepljenja se v skladu z odstavkom 3 odobri pred začetkom postopkov cepljenja,

(b) zadevna država članica je morala predložiti Komisiji posebno zahtevo, ki jo je spremljalo izčrpno poročilo o izvajanju akcije cepljenja, njenih rezultatih in splošnem epidemiološkem stanju, in

(c) v skladu s postopki iz člena 21 so se morali izvajati pregledi na kraju samem v zvezi z izvajanjem akcije cepljenja.

(a) stanju bolezni, ki je privedla do zahteve za cepljenje v izrednih situacijah;

(b) obsegu geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje v izrednih situacijah. V vsakem primeru je to območje del okuženega območja, opredeljenega v skladu s členom 16(3)(b);

(c) tipu cepiva, ki se bo uporabljalo, in postopku cepljenja;

(d) posebnih prizadevanjih, potrebnih za cepljenje mladičev;

(e) pričakovanem trajanju akcije cepljenja;

(f) približnem številu divjih prašičev, ki bodo cepljeni;

(g) ukrepih, sprejetih za preprečevanje hitrega populacijskega obrata populacije divjih prašičev;

(h) ukrepih, sprejetih za preprečevanje vsakršnega širjenja cepnega virusa na prašiče, gojene na gospodarstvih, če je to primerno;

(i) pričakovanih rezultatih akcije cepljenja in parametrih, ki se bodo upoštevali pri preverjanju njene učinkovitosti;

(j) organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta;

(k) sistemu, vzpostavljenem zato, da lahko strokovna skupina, imenovana v skladu s členom 15(2)(a), redno proučuje rezultate akcije cepljenja;

(l) drugih zadevah, ki so potrebne v izrednih situacijah.

(a) zahtev po cepivu, ki se zdi vsaki zadevni državi članici potrebno v primeru cepljenja v izrednih situacijah;

(b) regij, v katerih lahko v vsaki državi članici najdemo območja z visoko gostoto prašičev, da se v teh regijah zagotovi višja raven poznavanja bolezni in pripravljenosti.

(a) določanje potrebnih ukrepov nadzora;

(b) zagotavljanje takojšnjega in učinkovitega izvajanja zgoraj navedenih ukrepov v lokalnih centrih za nadzor bolezni;

(c) razporejanje osebja in drugih sredstev v lokalne centre za nadzor bolezni;

(d) posredovanje podatkov Komisiji, drugim državam članicam, nacionalnim veterinarskim organizacijam, nacionalnim organom in kmetijskim in trgovinskim organom;

(e) organizacijo cepljenja v izrednih situacijah in opredelitev območij cepljenja, če je to potrebno;

(f) povezovanje z diagnostičnimi laboratoriji;

(g) povezovanje s tiskom in drugimi mediji;

(h) povezovanje s policijskimi organi za zagotovitev določenih pravnih ukrepov.

(a) epidemiološki poizvedbi;

(b) vzorčenju, testiranju in razlagi rezultatov laboratorijskih testov;

(c) vzpostavljanju ukrepov za nadzor bolezni.

(a) da je krmljenje prašičev z odpadki iz gostinstva prepovedano;

(b) da se odpadki iz gostinstva iz mednarodnih prevoznih sredstev, kot so ladje, kopenska vozila in letala, zbirajo in uničujejo pod uradnim nadzorom;

(c) podatke o uporabi določb iz točke (a) in (b) in ustreznih pregledih, ki jih izvajajo države članice, se vsako leto pošlje Komisiji najpozneje do 31. oktobra in prvič leta 2003. Komisija predloži te podatke Stalnemu veterinarskemu odboru, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 68/361/EGS ( 16 ).

1. V 24 urah od potrditve vsakega primarnega izbruha, primarnega primera pri divjih prašičih ali primera v klavnici ali prevoznem sredstvu mora zadevna država članica preko sistema prijavljanja živalskih bolezni, ustanovljenega v skladu s členom 5 Direktive Sveta 82/894/EGS, sporočiti:

2. V primeru primarnih izbruhov ali primerih v klavnicah ali na prevoznem sredstvu mora zadevna država članica poleg podatkov iz točke 1 posredovati še naslednje podatke:

3. V primeru sekundarnih izbruhov je treba posredovati podatke iz točk 1 in 2 v roku, določenem v členu 4 Direktive Sveta 82/894/EGS.

4. Zadevna država članica zagotovi, da podatkom, ki se predložijo v zvezi z izbruhom ali primerom klasične prašičje kuge na gospodarstvu, v klavnici ali prevoznem sredstvu v skladu s točkami 1, 2 in 3, čim prej sledi pisno poročilo Komisiji in ostalim državam članicam, ki navaja najmanj:

1. Splošna načela in postopki:

2. Posebne določbe v zvezi s čiščenjem in razkuževanjem okuženih gospodarstev:

3. Razkuževanje kontaminirane stelje, gnoja in gnojevke:

4. Pristojni organ pa lahko v primeru gospodarstev z rejo na prostem z odstopanjem od točk 1 in 2 določi posebne postopke čiščenja in razkuževanja ob upoštevanju tipa gospodarstva in podnebnih razmer.

1. Referenčni laboratorij Skupnosti za klasično prašičjo kugo je: Institut für Virologie, der Tierärztlichen Hochschule Hannover, Bünteweg 17, D-30559 Hannover, Nemčija.

2. Naloge in dolžnosti referenčnega laboratorija Skupnosti za klasično prašičjo kugo so:

(a) predvideti je treba vse potrebno, da se zagotovi obstoj pravnih pooblastil za izvajanje načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in omogoči izvajanje hitrega in učinkovitega izkoreninjenja;

(b) predvideti je treba vse potrebno, da se zagotovi dostop do skladov za izredne situacije, proračunskih sredstev in finančnih sredstev za pokrivanje vseh vidikov boja proti epizootiji klasične prašičje kuge;

(c) določiti je treba hierarhijo izdajanja navodil, da se zagotovi hiter in učinkovit postopek odločanja v zvezi z epizootijo. Hierarhija izdajanja navodil mora biti po potrebi pod nadzorom osrednje enote za odločanje, odgovorne za usmerjanje vseh strategij v boju proti epizootiji. Direktor veterinarskih služb mora biti član te enote in vzpostaviti povezavo med osrednjo enoto za odločanje in nacionalnim centrom za nadzor bolezni, predvidenim v členu 23;

(d) predvideti je treba dostopnost ustreznih sredstev za zagotavljanje hitrega in učinkovitega ukrepanja, vključno z laboratorijskim osebjem, opremo in infrastrukturo;

(e) pripraviti je treba priročnik z navodili. Vsebovati mora popoln, praktičen in podroben opis vseh postopkov, navodil in ukrepov, ki se uporabijo v primeru izbruha klasične prašičje kuge;

(f) po potrebi je treba predvideti podrobne načrte za cepljenje v izrednih situacijah;

(g) osebje mora redno sodelovati pri: