This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01978L0855-20091022
Third Council Directive of 9 October 1978 based on Article 54 (3) (g) of the Treaty concerning mergers of public limited liability companies (78/855/EEC)
Consolidated text: Tretja direktiva Sveta z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (78/855/EGS)
Tretja direktiva Sveta z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (78/855/EGS)
No longer in force
- Date of document:
- 22/10/2009
- Date of effect:
- 22/10/2009
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Additional information:
- LASTMODIN 32009L0109
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Consolidation: basic act:
- 31978L0855
1978L0855 — SL — 22.10.2009 — 005.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
TRETJA DIREKTIVA SVETA z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 295, 20.10.1978, p.36) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 363 |
137 |
20.12.2006 |
||
|
DIREKTIVA 2007/63/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. novembra 2007 |
L 300 |
47 |
17.11.2007 |
|
|
DIREKTIVA 2009/109/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. septembra 2009 |
L 259 |
14 |
2.10.2009 |
|
spremenjena z:
|
L 291 |
17 |
19.11.1979 |
||
|
L 302 |
23 |
15.11.1985 |
||
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
TRETJA DIREKTIVA SVETA
z dne 9. oktobra 1978
o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe
(78/855/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 54(3)(g),
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ker se je uskladitev, predvidena v členu 54(3)(g) in v splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij ( 4 ), začela z Direktivo 68/151/EGS ( 5 );
ker se je uskladitev glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala nadaljevala z Direktivo 77/91/EGS ( 6 ) in glede letnih računovodskih izkazov za nekatere oblike družb z Direktivo 78/660/EGS ( 7 );
ker varstvo interesov družbenikov in tretjih oseb zahteva, da se zakonodaja držav članic v zvezi z združitvijo delniških družb uskladi in bi morala zakonodaja vseh držav članic vsebovati določbe o združitvi;
ker je v kontekstu te uskladitve posebno pomembno, da so delničarji družb, ki se združujejo, primerno obveščeni, in to kar najbolj objektivno, in da so njihove pravice ustrezno zaščitene;
ker varstvo pravic zaposlenih ob prenosu podjetja, posla ali delov posla zdaj ureja Direktiva 77/187/EGS ( 8 );
ker morajo biti upniki, z imetniki zadolžnic vred, in osebe, ki imajo druge zahtevke do družb, ki so se združile, zaščiteni, tako da združitev ne škoduje njihovim interesom;
ker je treba zahteve Direktive 68/151/EGS glede objave razširiti, tako da bodo vključevale tudi družbe, ki so se združile in bodo tretje osebe ustrezno obveščene;
ker je treba zaščitne ukrepe za članice in tretje osebe v zvezi z združitvami razširiti, tako da bodo zajete nekatere pravne prakse, ki so v pomembnih vidikih podobne združitvam, in se ne bo mogoče izogniti obveznosti, da se poskrbi za takšno zaščito;
ker je zaradi zagotovitve pravne varnosti glede odnosov med obravnavanimi družbami, med njimi in tretjimi osebami, pa tudi med članicami treba primere, iz katerih lahko izhaja ničnost, omejiti z zagotovitvijo, da se napake odpravijo povsod, kjer je to mogoče, in z omejitvijo obdobja, v katerem se lahko začne postopek za uveljavljanje ničnosti;
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Področje uporabe
1. Usklajevalni ukrepi, predpisani s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:
— v Nemčiji:
— die Aktiengesellschaft;
— v Belgiji:
— la société anonymede naamloze vennootschap;
— na Danskem:
— aktieselskaber;
— v Franciji:
— la société anonyme;
— na Irskem:
— public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital;
— v Italiji:
— la società per azioni;
— v Luksemburgu:
— la société anonyme;
— na Nizozemskem:
— de naamloze vennootschap;
— v Veliki Britaniji:
— public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital;
— v Grčiji:
— ή άνώνυμη έταιρία;
— v Španiji:
— la sociedad anónima;
— na Portugalskem:
— a sociedade anónima de responsabilidade limitada;
— v Avstriji:
— die Aktiengesellschaft;
— na Finskem:
— julkinen osakeyhtiö / publikt aktiebolag;
— na Švedskem:
— aktiebolag;
— na Češkem:
— akciová společnost;
— v Estoniji:
— aktsiaselts;
— na Cipru:
— δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές, δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση που διαθέτουν μετοχικό κεφάλαιο;
— v Latviji:
— akciju sabiedrība;
— v Litvi:
— akcinė bendrovė;
— na Madžarskem:
— részvénytársaság;
— na Malti:
— kumpanija pubblikapublic limited liability company,kumpannija privataprivate limited liability company;
— na Poljskem:
— spółka akcyjna;
— v Sloveniji:
— delniška družba;
— na Slovaškem:
— delniška družba;
— Bolgarija:
— акционерно дружество;
— Romunija:
— societate pe acțiuni.
2. Državam članicam ni treba uporabljati te direktive za zadruge, ki so ustanovljene kot ena od oblik družb iz odstavka 1. Če zakonodaja države članice uporabi to možnost, mora od teh družb zahtevati, da vključijo besedo „zadruga“ v vseh dokumentih, navedenih v členu 4 Direktive 68/151/EGS.
3. Državam članicam ni treba uporabljati te direktive, kadar je ena ali več družb, ki se bodo pripojile ali bodo nehale obstajati, v stečajnem postopku, v postopku v zvezi s prenehanjem insolventnih družb, ali v podobnih postopkih.
POGLAVJE I
Ureditev združitve s pripojitvijo ene ali več družb k drugi družbi in za spojitev z ustanovitvijo nove družbe
Člen 2
Države članice določijo za družbe, za katere velja njihova nacionalna zakonodaja, pravila o ureditvi združitve s pripojitvijo ene ali več družb k drugi družbi in za spojitev z ustanovitvijo nove družbe.
Člen 3
1. V tej direktivi „združitev s pripojitvijo“ pomeni postopek po katerem ena ali več družb preneha brez likvidacije in s katero se prenese na drugo družbo vso njihovo premoženje, sredstva in obveznosti, v zamenjavo za delnice prevzemne družbe, ki se izdajo delničarjem prevzete družbe ali družb, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če nimajo nominalne vrednosti, njihove računovodske vrednosti.
2. Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme združitev s pripojitvijo izvesti tudi, kadar je ena ali več prevzetih družb v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati delničarjem.
Člen 4
1. V tej direktivi „spojitev z ustanovitvijo nove družbe“ pomeni postopek po katerem nekaj družb preneha brez likvidacije in s katero se prenese na družbo, ki jo ustanavljajo, vso njihovo premoženje, sredstva in obveznosti, v zamenjavo za delnice nove družbe, ki se izdajo delničarjem, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če te nimajo, njihove računovodske vrednosti.
2. Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme spojitev z ustanovitvijo nove družbe izvesti tudi, kadar je ena ali več družb, ki bodo prenehale obstajati, v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati delničarjem.
POGLAVJE II
Združitev s pripojitvijo
Člen 5
1. Upravni ali poslovodni organi družb, ki se združujejo, sestavijo pisni načrt združitve.
2. Načrt združitve mora opredeliti najmanj:
(a) obliko, ime in sedež vsake od družb, ki se združujejo;
(b) menjalno razmerje delnic in znesek vsakega gotovinskega plačila;
(c) pogoje v zvezi z dodelitvijo delnic v prevzemni družbi;
(d) datum, od katerega imajo imetniki takih delnic pravico do udeležbe v dobičku in vse posebne pogoje, ki so povezani s to pravico;
(e) datum, od katerega se transakcije prevzete družbe v računovodske namene obravnavajo kot posli prevzemne družbe;
(f) pravice, ki jih prevzemna družba prenese na imetnike delnic katerim pripadajo posebne pravice, in na imetnike vrednostnih papirjev, ki niso delnice, ali ukrepe, ki so predlagani v zvezi z njimi;
(g) vse posebne prednosti, priznane izvedencem iz člena 10(1), in članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družb, ki se združujejo.
Člen 6
Načrt združitve se mora objaviti tako, kakor je predpisano z zakonodajo posamezne države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS, za vsako od družb, ki se združujejo, najmanj en mesec pred datumom skupščine delničarjev, ki bo odločala o tem.
Vse družbe, vključene v delitev, so izvzete od zahteve po objavi iz člena 3 Direktive 68/151/EGS, če za neprekinjeno obdobje z začetkom najmanj en mesec pred predvidenim datumom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve in se ne konča pred zaključkom skupščine, na svoji spletni strani zagotovijo dostop do načrta takšne združitve, ki je javen in brezplačen. Države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletne strani in pristnosti dokumentov ter le do take mere, da so te zahteve in omejitve sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.
Z odstopanjem od drugega odstavka lahko države članice zahtevajo objavo na osrednji elektronski platformi iz člena 3(4) Direktive 68/151/EGS. Države članice lahko zahtevajo možnost objave na kateri koli drugi spletni strani, ki jo za ta namen določijo. Če država članica uporabi katero koli od teh možnosti, potem zagotovi, da se družbam za to objavo ne zaračuna posebne pristojbine.
Če se uporabi spletna stran, ki ni osrednja elektronska platforma, se sklic, ki omogoča dostop do te spletne strani, objavi na osrednji elektronski platformi najmanj mesec dni pred predvidenim datumom skupščine delničarjev. Ta sklic vključuje datum objave načrta združitve na spletni strani in je brezplačno dostopen za javnost. Družbam se za to objavo ne zaračuna posebne pristojbine.
Prepoved iz tretjega in četrtega odstavka, v skladu s katero se družbam za objavo ne sme zaračunati posebne pristojbine, ne vpliva na možnost držav članic, da na družbe prenesejo stroške v zvezi z osrednjo elektronsko platformo.
Države članice lahko od družb zahtevajo, da informacije shranijo določen čas po generalni skupščini na njihovi spletni strani ali po potrebi na osrednji elektronski platformi oziroma drugi spletni strani, ki jo določi zadevna država članica. Države članice lahko opredelijo posledice začasno onemogočenega dostopa do spletne strani in začasnih motenj osrednje elektronske platforme zaradi tehničnih ali drugih dejavnikov.
Člen 7
1. Za združitev je potrebna najmanj odobritev skupščine delničarjev vsake od družb, ki se združujejo. Zakonodaja držav članic določi, da je za odločitev potrebna najmanj dvotretjinska večina glasov, ki se nanaša bodisi na delnice bodisi na zastopani vpisani kapital.
Zakonodaja države članice lahko kljub temu predpiše, da zadošča navadna večina glasov, opredeljenih v odstavku 1, kadar je zastopana najmanj polovica vpisanega kapitala. Poleg tega se, kjer je to primerno, uporabljajo pravila, ki urejajo spremembe družbene pogodbe in statuta.
2. Kadar je več razredov delnic, mora skupščina delničarjev sprejeti odločitev v zvezi z združitvijo, tako da glasuje posebej vsaj za vsak razred delničarjev, katerih pravice so prizadete s transakcijo.
3. Odločitev mora obsegati oboje, odobritev načrta združitve ter vse spremembe družbene pogodbe in statuta, ki so potrebne zaradi združitve.
Člen 8
Za združitev ni potrebno, da je z zakonodajo države članice zahtevana odobritev skupščine delničarjev prevzemne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) objava za prevzemno družbo, predvidena v členu 6, mora biti opravljena najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev na kateri se odloča o načrtu združitve družbe ali družb, ki se prevzemajo;
(b) najmanj en mesec pred datumom, opredeljenim v (a), morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu prevzemne družbe natančno pregledajo dokumente iz člena 11(1);
(c) eden ali več delničarjev prevzemne družbe, ki je imetnik minimalnega odstotka vpisanega kapitala, mora imeti pravico do zahteve, da se skliče skupščina delničarjev prevzemne družbe, ki naj odloči, ali odobrava združitev. Ta minimalni odstotek ne sme biti določen na več kakor 5 %. Vendar pa lahko države članice predvidijo izločitev delnic brez glasovalne pravice iz tega izračuna.
Za namene točke (b) prvega odstavka se uporablja člen 11(2), (3) in (4).
Člen 9
1. Upravni ali poslovodni organi posameznih družb, ki se združujejo, pripravijo podrobno pisno poročilo, v katerem je obrazložen načrt združitve ter ki opredeljuje pravne in ekonomske razloge načrta, zlasti menjalno razmerje delnic.
V poročilu so prav tako opisane morebitne posebne težave, ki so se pojavile pri vrednotenju.
2. Upravni ali poslovodni organi posameznih vpletenih družb obvestijo skupščino delničarjev svoje družbe in upravne ali poslovodne organe drugih vpletenih družb, tako da lahko te obvestijo svoje skupščine delničarjev o morebitnih bistvenih spremembah sredstev in obveznosti med datumom izdelave načrta združitve in datumom skupščine delničarjev, ki bo odločila o načrtu združitve.
3. Države članice lahko določijo, da se poročilo iz odstavka 1 in/ali informacije iz odstavka 2 ne zahtevajo, če se vsi delničarji in imetniki drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, vključenih v združitev, s tem strinjajo.
Člen 10
1. Eden ali več izvedencev, ki jih je imenovala ali odobrila sodna ali upravna oblast, za vsako od združujočih se družb, vendar neodvisno od njih, preveri načrt združitve in sestavi pisno poročilo delničarjem. Vendar lahko zakonodaja države članice predvidi imenovanje enega ali več neodvisnih izvedencev za vse družbe, ki se združujejo, če sodna ali upravna oblast opravi takšno imenovanje na skupno zahtevo teh družb. Takšni izvedenci so, odvisno od zakonodaje vsake države članice, lahko fizične osebe, pravne osebe, družbe ali podjetja.
2. V poročilu iz odstavka 1 morajo izvedenci v vsakem primeru podati mnenje ali je menjalno razmerje delnic pošteno in primerno. To mnenje mora najmanj:
(a) navesti uporabljeno metodo ali metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja delnic;
(b) navesti, ali je takšna metoda oziroma so takšne metode primerne za obravnavani primer, navesti dobljene vrednosti pri uporabi vsake od teh metod in dati mnenje o relativni pomembnosti, pripisani takšnim metodam pri izračunu vrednosti o kateri se odloča.
Poročilo mora opisati tudi vse morebitne posebne težave, ki so nastale pri vrednotenju.
3. Vsak izvedenec ima pravico, da dobi od družb, ki se združujejo, ustrezne podatke in dokumentacijo ter da izpelje vse potrebne poizvedbe.
4. Proučitev načrta združitve in strokovno poročilo se ne zahtevata, če se vsi delničarji in imetniki drugih vrednostih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, vključenih v združitev, s tem strinjajo.
Člen 11
1. Najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev, ki odloča o načrtu združitve, imajo vsi delničarji pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo najmanj naslednje dokumente:
(a) načrt združitve;
(b) letne računovodske izkaze in letna poročila družb, ki se združujejo, za zadnja tri poslovna leta;
(c) po potrebi bilanco stanja, sestavljeno na datum, ki ne sme biti starejši od datuma prvega dne treh mesecev, ki so pretekli pred datumom načrta združitve, če se zadnji letni računovodski izkaz nanaša na poslovno leto, ki je preteklo več kakor šest mesecev pred tem datumom;
(d) kjer je primerno, poročila upravnih ali poslovodnih organov družb, ki se združujejo, predvidena v členu 9;
(e) po potrebi poročila, predvidena v členu 10.
Za namene točke (c) prvega pododstavka se bilanca stanja ne zahteva, če družba objavi polletno računovodsko poročilo v skladu s členom 5 Direktive 2004/109/ES in ga da na voljo delničarjem v skladu s tem odstavkom. Poleg tega lahko države članice določijo, da se bilanca stanja ne zahteva, če se vsi delničarji in imetniki drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, vključenih v združitev, s tem strinjajo.
2. Vmesna bilanca stanja iz odstavka 1(c), se sestavi z uporabo enakih metod in načrta kakor za zadnjo letno bilanco stanja.
Zakonodaja držav članic lahko kljub temu določi, da:
(a) ni treba upoštevati najnovejšega popisa zalog;
(b) se vrednotenje, prikazano v zadnji bilanci stanja, spremeni le toliko, da izraža vknjižbe v knjigovodskih evidencah; naslednje pa je vsekakor treba upoštevati:
— periodično amortizacijo in rezervacije,
— materialne spremembe v dejanski vrednosti, ki ni prikazana v knjigovodstvu.
3. Vsak delničar ima pravico, da na zahtevo brezplačno dobi celoten, ali če tako želi, delni prepis dokumentov, navedenih v odstavku 1.
Če se delničar strinja, da lahko družba posreduje informacije z elektronskimi sredstvi, se lahko kopije pošljejo po elektronski pošti.
4. Od družbe se ne zahteva, da dokumente iz odstavka 1 da na voljo na svojem registriranem sedežu, če jih ta za neprekinjeno obdobje z začetkom vsaj en mesec pred predvidenim datumom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve in se ne konča pred zaključkom skupščine, objavi na svoji spletni strani. Države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletne strani in pristnosti dokumentov ter le do take mere, da so te zahteve ali omejitve sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.
Odstavek 3 se ne uporablja, če spletna stran delničarjem omogoča, da v obdobju iz prvega pododstavka tega odstavka prenesejo in natisnejo dokumente iz odstavka 1. Vendar lahko države članice v tem primeru določijo, da mora družba na svojem registriranem sedežu delničarjem omogočiti vpogled v te dokumente.
Države članice lahko od družb zahtevajo, da informacije določen čas po generalni skupščini ohranijo na svoji spletni strani. Države članice lahko določijo posledice začasno onemogočenega dostopa do spletne strani zaradi tehničnih ali drugih dejavnikov.
Člen 12
Varstvo pravic zaposlenih v vsaki od družb, ki se združujejo, se ureja v skladu z Direktivo 77/187/EGS.
Člen 13
1. Zakonodaja držav članic mora predvideti ustrezen sistem za varstvo interesov upnikov družb, ki se združujejo, katerih zahtevki so starejšega datuma kakor objava načrta združitve in še niso zapadli do dneva te objave.
2. V ta namen zakonodaja držav članic določi vsaj to, da imajo ti upniki pravico do ustreznih zaščitnih ukrepov, če je takšna zaščita potrebna zaradi finančnega položaja družb, ki se združujejo, in če ti upniki še niso tako zaščiteni.
Države članice določijo pogoje za zaščito iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka. V vsakem primeru države članice zagotovijo, da lahko upniki pri ustreznem upravnem ali sodnem organu zaprosijo za zadostne zaščitne ukrepe, če lahko verodostojno prikažejo, da je zaradi združitve ogrožena varnost njihovih zahtevkov in da družba ni zagotovila ustreznih zaščitnih ukrepov.
3. Takšno varstvo je lahko drugačno za upnike prevzemne družbe kakor za upnike prevzete družbe.
Člen 14
Za imetnike zadolžnic družb, ki se združujejo, se uporablja člen 13, razen kadar združitev odobri skupščina imetnikov zadolžnic, če je takšna skupščina predvidena po nacionalni zakonodaji, ali posamezni imetniki zadolžnic, vendar pa to ne vpliva na pravila, ki urejajo skupinsko uveljavljanje njihovih pravic.
Člen 15
Imetniki vrednostnih papirjev, ki niso delnice, katerim pripadajo posebne pravice, morajo imeti v prevzemni družbi najmanj enakovredne pravice tistim, ki so jih imeli v prevzemajoči se družbi, razen kadar spremembo teh pravic odobri skupščina imetnikov takih vrednostnih papirjev, če je po nacionalni zakonodaji takšna skupščina predvidena, ali če so jih odobrili imetniki takih vrednostnih papirjev posamezno, ali če imajo imetniki vrednostnih papirjev pravico, da njihove vrednostne papirje ponovno odkupi prevzemna družba.
Člen 16
1. Kjer zakonodaja držav članic ne predvideva sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad zakonitostjo združitve ali kjer tak nadzor ne obsega vseh pravnih dejanj, potrebnih za združitev, se v pravilni pravni obliki sestavita in overita zapisnik skupščine delničarjev, ki odloča o združitvi, in kjer je to primerno, pogodba o združitvi, ki sledi taki skupščini delničarjev. Kadar skupščinam delničarjev vseh družb, ki se združujejo, ni treba potrditi združitve, mora biti načrt združitve overjen in izdelan v pravilni pravni obliki.
2. Notar ali urad, pristojen za izdelavo in overovitev listin v pravilni pravni obliki, mora preveriti in overiti obstoj in veljavnost pravnih aktov ter formalnosti, ki jih potrebuje družba, za katero dela, in načrta združitve.
Člen 17
Zakonodaja držav članic določi datum, ko začne veljati združitev.
Člen 18
1. Združitev se mora objaviti na način, predpisan z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS za vsako od družb, ki se združujejo.
2. Prevzemna družba lahko sama opravi formalnosti v zvezi z objavo za prevzeto družbo ali družbe.
Člen 19
1. Združitev mora imeti ipso jure in sočasno naslednje posledice:
(a) prenos vseh sredstev in obveznosti prevzete družbe, med prevzeto in prevzemno družbo ter glede tretjih oseb na prevzemno družbo;
(b) delničarji prevzete družbe postanejo delničarji prevzemne družbe;
(c) prevzeta družba preneha obstajati.
2. Nobena delnica prevzemne družbe se ne zamenja za delnice prevzete družbe, katere imetnik je bodisi:
(a) prevzemna družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za njen račun;
ali
(b) prevzeta družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za njen račun.
3. Zgoraj našteto ne vpliva na zakonodajo držav članic, ki zahteva izpolnitev posebnih formalnosti, da se lahko opravi prenos nekaterih sredstev, pravic in obveznosti prevzete družbe na tretje osebe. Prevzemna družba lahko izpolni te formalnosti sama, vendar lahko zakonodaja držav članic dovoljuje, da prevzeta družba nadaljuje izvajanje teh formalnosti v omejenem obdobju, ki pa razen v izjemnih primerih ne more biti določen za več kakor šest mesecev od dneva, ko je združitev začela veljati.
Člen 20
Zakonodaja držav članic predpiše najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost članov upravnih in poslovodnih organov te družbe do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja članov teh organov pri pripravi in izvajanju združitve.
Člen 21
Zakonodaja držav članic predpiše najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost izvedencev, odgovornih za sestavo poročila za to družbo, navedenega v členu 10(1), do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja teh izvedencev pri izvajanju njihovih dolžnosti.
Člen 22
1. Zakonodaja držav članic lahko predpiše pravila za ničnost združitve samo v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) ničnost mora biti izrečena s sodno odločbo sodišča;
(b) združitve, ki so začele veljati po členu 17, so lahko razglašene za nične le, če ni bilo nobenega sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad njihovo zakonitostjo, ali če niso bile sestavljene in overjene v pravilni pravni obliki, ali če se izkaže, da je sklep skupščine po notranjem pravu ničen ali izpodbojen;
(c) ničnostne tožbe ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu, ko je združitev začela veljati za osebo, ki se sklicuje na ničnost, ali če so bile napake odpravljene;
(d) kadar je napako, zaradi katere je združitev neveljavna, mogoče odpraviti, pristojno sodišče odobri časovno obdobje, v katerem morajo udeležene družbe napake odpraviti;
(e) sodna odločba, s katero je združitev razglašena za neveljavno, se objavi tako, kakor je predpisano z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS;
(f) kadar zakonodaja države članice dovoljuje tretji osebi, pritožbo na tako sodbo, lahko to stori le v šestih mesecih od objave sodne odločbe tako, kakor je predpisano z Direktivo 68/151/EGS;
(g) sodna odločba, s katero je združitev razglašena za nično, sama po sebi ne vpliva na veljavnost obveznosti, ki so bile sklenjene v breme ali korist prevzemne družbe in ki so nastale preden je bila sodba objavljena, in po datumu iz člena 17;
(h) družbe, ki so bile udeležene pri združitvi, so skupno in solidarno odgovorne za obveznosti prevzemne družbe, navedene v (g).
2. Z odstopanjem od odstavka 1(a) lahko zakonodaja države članice predvidi tudi možnost, da sklep o ničnosti združitve izda upravni organ, če je na takšen sklep dopustno vložiti pravno sredstvo na sodišču. Pododstavki (b), (d), (e), (f), (g) in (h) se uporabljajo po analogiji za upravne organe. Ničnostne tožbe ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu iz člena 17.
3. Zgoraj našteto ne vpliva na zakonodajo držav članic o ničnosti združitve, ki bi bila razglašena po kakršnem koli drugem nadzoru zakonitosti, razen sodnega ali upravnega preventivnega nadzora zakonitosti.
POGLAVJE III
Spojitev z ustanovitvijo nove družbe
Člen 23
1. Za spojitev z ustanovitvijo nove družbe se uporabljajo členi 5, 6, 7 in 9 do 22, vendar to ne posega v člena 11 in 12 Direktive 68/151/EGS. Za ta namen „družbe, ki se spajajo“ in „prevzeta družba“ pomenijo družbe, ki bodo prenehale obstajati, „prevzemna družba“ pa pomeni novo družbo.
2. Člen 5(2)(a) velja tudi za novo družbo.
3. Načrt spojitve, in če je tako določeno v posebnem dokumentu, družbeno pogodbo ali osnutek družbene pogodbe in statut ali osnutek statuta za novo družbo odobrijo skupščine delničarjev vsake od družb, ki bodo prenehale obstajati.
▼M3 —————
POGLAVJE IV
Pripojitev ene družbe na drugo, ki je imetnica 90 % ali več njenih delnic
Člen 24
Države članice določijo za družbe, za katere je zavezujoče njihovo pravo, pravila za postopek, s katerim ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, imetnico vseh njihovih delnic in drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico na skupščini delničarjev. ►M3 Take postopke urejajo določbe poglavja II. ◄ ►M3 Vendar države članice ne smejo naložiti zahtev iz točk (b), (c) in (d) člena 5(2), členov 9 in 10, točk (d) in (e) člena 11(1), točke (b) člena 19(1) ter členov 20 in 21. ◄
Člen 25
Države članice ne uporabijo člena 7 za postopke iz člena 24, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) objava, predvidena v členu 6, se mora opraviti za vsako v postopku udeleženo družbo najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka;
(b) najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka, morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz členov 11(1)(a), (b) in (c) ►M3 ————— ◄ ;
(c) Uporabiti se mora člen 8(c).
Za namene točke (b) prvega odstavka se uporablja člen 11(2), (3) in (4).
Člen 26
Države članice lahko uporabijo člena 24 in 25 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če so vse delnice in drugi vrednostni papirji iz člena 24 družbe, ki se prevzema, v lasti prevzemne družbe in/ali oseb, imetnic teh delnic in vrednostnih papirjev v svojem imenu, vendar za račun te družbe.
Člen 27
V primeru ko združitev s prevzemom izvede družba, ki ima v lasti 90 % ali več, ne pa vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev, imetništvo katerih zagotavlja glasovalne pravice na skupščini delničarjev posameznih prevzetih družb, države članice ne zahtevajo odobritve združitve s strani skupščine delničarjev prevzemne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) objava, predvidena v členu 6, se mora v zvezi s prevzemno družbo opraviti najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev prevzete družbe ali družb, ki odločajo o načrtu pripojitve;
(b) najmanj en mesec pred datumom iz točke (a) morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz točk (a), (b) ter po potrebi (c), (d) in (e) člena 11(1);
(c) Uporabiti se mora člen 8(c).
Za namene točke (b) prvega odstavka se uporablja člen 11(2), (3) in (4).
Člen 28
Države članice ne morejo naložiti zahtev iz členov 9, 10 in 11 za združitev v smislu člena 27, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) manjšinski delničarji družbe, ki se prevzema, morajo imeti pravico, da njihove delnice prevzame prevzemna družba;
(b) če uveljavijo to pravico, morajo imeti pravico, da v vrednosti njihovih delnic prejmejo ustrezno plačilo;
(c) če se glede takšnega plačila ne strinjajo, mora obstajati možnost, da znesek plačila določi sodišče ►M3 ali upravni organ, ki ga za ta namen določi država članica ◄ .
Državi članici ni treba uporabljati prvega odstavka, če njena zakonodaja prevzemni družbi brez predhodne javne ponudbe za prevzem omogoča, da od vseh imetnikov drugih vrednostnih papirjev prevzete družbe oziroma družb zahteva, da ji te vrednostne papirje po pošteni ceni prodajo pred združitvijo.
Člen 29
Države članice lahko uporabijo člena 27 in 28 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če je 90 % ali več, vendar ne vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev prevzete družbe ali družb, navedenih v členu 27, v lasti prevzemne družbe in/ali oseb, imetnic teh delnic in vrednostnih papirjev v lastnem imenu, vendar za račun te družbe.
POGLAVJE V
Drugi postopki, ki se obravnavajo kot združitve
Člen 30
Kadar v enem od postopkov iz člena 2 zakonodaja države članice dovoljuje, da gotovinsko plačilo preseže 10 %, se uporabljata poglavji II in III ter členi 27, 28 in 29.
Člen 31
Kadar zakonodaja države članice dovoljuje enega od postopkov iz členov 2, 24 in 30, in pri tem ne prenehajo obstajati vse prenesene družbe, se smiselno uporablja poglavje II razen člena 19(1)(c), poglavje III ali poglavje IV.
POGLAVJE VI
Končne določbe
Člen 32
1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo, v treh letih od njene objave. O tem takoj obvestijo Komisijo.
2. Vendar je mogoče za uporabo določb iz odstavka 1 za neregistrirane družbe v Združenem Kraljestvu in na Irskem predvideti odlog petih let od začetka veljavnosti teh določb.
3. Državam članicam ni treba uporabiti členov 13, 14 in 15 v zvezi z imetniki zamenljivih zadolžnic in drugih zamenljivih vrednostnih papirjev, če je v času, ko začnejo veljati zakoni in drugi predpisi iz odstavka 1, položaj teh imetnikov, kadar gre za združitev, že poprej določen s pogoji izdaje.
4. Državam članicam ni treba uporabiti te direktive za združitve ali postopke, ki se obravnavajo kot združitve, v zvezi z njihovo pripravoaliizvedbo, če je bilo ob začetku veljavnosti določb iz odstavka 1 že opravljeno dejanje ali formalnost, ki jo zahteva nacionalna zakonodaja.
Člen 33
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
( 1 ) UL C 89, 14.7.1970, str. 20.
( 2 ) UL C 129, 11.12.1972, str. 50; UL C 95, 28.4.1975, str. 12.
( 3 ) UL C 88, 6.9.1971, str. 18.
( 4 ) UL 2, 15.1.1962, str. 36/62.
( 5 ) UL L 65, 14.3.1968, str. 8.
( 6 ) UL L 26, 31.1.1977, str. 1.
( 7 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
( 8 ) UL L 61, 5.3.1977, str. 26.
