►B

▼M2

DIREKTIVA SVETA

z dne 22. julija 1974

o motornih vozilih glede na sedeže, njihova pritrdišča in naslone za glavo

(74/408/EGS)

▼B

(UL L 221, 12.8.1974, p.1)

Uradni list

  No

page

date

 M1

DIREKTIVA SVETA 81/577/EGS z dne 20. julija 1981

  L 209

34

29.7.1981

►M2

DIREKTIVA KOMISIJE 96/37/ES Besedilo velja za EGP z dne 17. junija 1996,

  L 186

28

25.7.1996

►M3

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/39/ES Besedilo velja za EGP z dne 7. septembra 2005

  L 255

143

30.9.2005

►A1

Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003

1.1

Vlogo za EGS-homologacijo vozila kategorije M ali N glede na sedeže, pritrdišča sedežev in naslone za glavo ali za vozilo kategorije M2 ali M3 glede na pritrdišča na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS vloži proizvajalec vozila.

1.2

Vzorec opisnega lista je podan v Dodatku 1 k tej Prilogi.

1.3

Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se odda naslednje:

2.1

Vlogo za podelitev EGS-homologacije sestavnega dela za določen tip sedeža na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS vloži proizvajalec sedeža.

2.2

Vzorec opisnega lista je podan v Dodatku 2 k tej Prilogi.

2.3

Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba oddati naslednje:

3.1

Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se EGS-homologacija podeli na podlagi člena 4(3) in, če pride v poštev, člena 4(4) Direktive 70/156/EGS.

3.2

Vzorec certifikata o EGS-homologaciji je podan v:

3.3

Vsakemu homologiranemu tipu vozila ali tipu sedeža se dodeli homologacijska številka skladno s Prilogo VII k Direktivi 70/156/EGS. Ista država članica ne sme dodeliti iste številke za drug tip vozila ali drug tip sedeža.

4.1

V primeru sprememb tipa, homologiranega na podlagi te direktive, veljajo določbe člena 5 Direktive 70/156/EGS.

5.1

Praviloma je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje na podlagi določb, opredeljenih v členu 10 Direktive 70/156/EGS.

6.1

Na vsakem sedežu, ki je skladen s tipom, homologiranim po tej direktivi kot sestavni del, se mora nahajati oznaka EGS-homologacije.

6.2

Ta oznaka sestoji iz:

6.3

Oznako EGS-homologacije je treba namestiti na sedež ali sedeže tako, da je neizbrisna in jasno čitljiva.

6.4

Primer za oznako EGS-homologacije je prikazan v Dodatku 5.

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip in trgovska oznaka:

0.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (b):

0.4

Kategorija vozila (c):

0.5

Ime in naslov proizvajalca:

0.8

Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:

1.1

Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:

9.1

Tip nadgradnje:

9.2

Materiali in konstrukcija:

9.10

Notranja oprema

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip in trgovska oznaka:

0.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (10)  ( 11 ):

0.4

Kategorija vozila ( 12 ):

0.5

Ime in naslov proizvajalca:

0.7

Pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, mesto in način namestitve oznake EGS-homologacije:

0.8

Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:

1.

Dodatni podatki (če je primerno) (glej Dopolnilo)

2.

Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:

3.

Datum poročila o preskusu:

4.

Številka poročila o preskusu:

5.

Morebitne opombe (glej Dopolnilo)

6.

Kraj:

7.

Datum:

8.

Podpis:

9.

Priložen je seznam opisne dokumentacije, ki se hrani pri tehnični službi, ki je opravila homologacijo, in se lahko pridobi na zahtevo.

1.

Dodatni podatki

5.

Opombe:

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip in trgovska oznaka:

0.5

Ime in naslov proizvajalca:

0.7

Pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, mesto in način namestitve oznake EGS-homologacije:

0.8

Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:

1.1

Značilnosti: Opis in risbe

1.2

Koordinate ali risba točke R (x):

1.3

Področje nastavitve sedeža:

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip in trgovska oznaka:

0.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (14)  ( 15 ):

0.4

Kategorija vozila ( 16 ):

0.5

Ime in naslov proizvajalca:

0.7

Pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, mesto in način namestitve oznake EGS-homologacije:

0.8

Naslovi tovarn, ki sestavljajo vozilo:

1.

Dodatni podatki (kjer pride v poštev) (glej Dopolnilo)

2.

Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:

3.

Datum poročila o preskusu:

4.

Številka poročila o preskusu:

5.

Opombe (če je primerno) (glej Dopolnilo)

6.

Kraj:

7.

Datum:

8.

Podpis:

9.

Priložen je seznam dokumentov, ki se hranijo pri tehnični službi, ki je opravila homologacijo in se lahko pridobijo na zahtevo.

1.

Dodatni podatki

5.

Opombe:

1.0

Zahteve te Priloge se nanašajo samo na vozila kategorije M1.

1.1

Zahteve iz te priloge se ne uporabljajo za sedeže, obrnjene nazaj, ali na naslone za glavo, ki so pritrjeni na te sedeže.

1.2

Šteje se, da nasloni za glavo, homologirani v skladu z zahtevami Direktive 78/392/EGS, izpolnjujejo ustrezne zahteve te direktive.

1.3

Šteje se, da zadnji deli sedežev, nameščenih na območju 1, ali zadnji deli naslonov za glavo, ki izpolnjujejo zahteve točke 5.7 Priloge I k Direktivi 74/60/EGS (ki se nanaša na notranjo opremo), izpolnjujejo ustrezne zahteve te direktive.

2.1

Izraz „homologacija vozila“ pomeni homologacijo vozila glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč, konstrukcijo zadnjih delov naslonov sedežev in značilnosti naslonov za glavo;

2.2

Izraz „tip vozila“ pomeni motorna vozila, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

2.3

„Sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali ne, skupaj z opremo, namenjen za namestitev ene odrasle osebe. Izraz zajema posamezen sedež ali del sedežne klopi, namenjen za sedenje ene osebe.

Glede na svojo orientacijo, so sedeži opredeljeni na naslednje načine:

2.4

Izraz „sedežna klop“ pomeni konstrukcijo skupaj z opremo, namenjeno sedenju več kot ene odrasle osebe;

2.5

Izraz „pritrdišče“ pomeni sistem, s katerim je sklop sedeža pritrjen na konstrukcijo vozila, vključno s prizadetimi deli strukture vozila;

2.6

Izraz „sistem nastavitve“ pomeni pripravo, s katero se lahko sedež ali njegove dele naravna v položaj, ki ustreza obliki in zgradbi sedečega uporabnika; ta priprava lahko predvsem dovoljuje:

2.7

Izraz „sistem za odmikanje“ pomeni napravo, ki omogoča, da se sedež ali eden njegovih delov brez trajnega vmesnega položaja premakne ali zavrti za lažji dostop do prostora, ki se nahaja za tem sedežem;

2.8

Izraz „sistem za blokiranje“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe;

2.10

Izraz „prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.11

Izraz „vzdolžna ravnina“ pomeni ravnino, vzporedno s srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.12

Izraz „naslon za glavo“ pomeni pripomoček, katerega funkcija je omejiti premik glave odraslega uporabnika proti nazaj glede na trup, da bi tako zmanjšali nevarnost poškodb vratnih vretenc tega uporabnika v primeru nesreče;

2.13

Izraz „točka R“ pomeni referenčno točko sedenja, ki je opredeljena v Prilogi III k Direktivi 77/649/EGS;

2.14

Izraz „referenčna linija“ pomeni linijo na lutki, predstavljeno na Sliki 1.

3.1

Naslon za glavo se montira na vsak zunanji prednji sedež v vsakem vozilu kategorije M1. (Po tej Prilogi se lahko homologirajo tudi sedeži, opremljeni z nasloni za glavo, namenjenimi za vgradnjo na druge položaje sedenja in druge kategorije vozil).

3.2

Splošne zahteve, ki veljajo za vse sedeže

3.3

Posebne zahteve za sedeže, opremljene z nasloni za glavo, ali take, na katere se nasloni za glavo lahko namestijo

3.4

Višina naslonov za glavo

3.5

Pri sedežu, na katerega je mogoče namestiti naslon za glavo, je treba preveriti določbe točk 3.2.3 in 3.3.2.

3.6

Prostor med naslonom sedeža in naslonom za glavo pri napravi, ki nima nastavljive višine, ne sme biti večji od 60 mm. Če ima naslon za glavo nastavljivo višino, le-ta v najnižji legi ne sme biti večja od 25 mm, merjeno od vrha naslona sedeža. V primeru sedežev ali sedežnih klopi s prilagodljivo višino, opremljenih z ločenimi nasloni za glavo, se ta zahteva preverja za vse nastavitve sedeža ali sedežne klopi.

3.7

Pri naslonih za glavo, ki so del naslona sedeža, je treba upoštevati naslednjo površino:

3.8

Pri naslonih za glavo z nastavljivo višino so na delu naprave, ki služi kot naslon za glavo, dovoljene reže, ki imajo ne glede na svojo obliko razdaljo „a“, izmerjeno, kot je opisano v sedmem odstavku Priloge 1, večjo od 60 mm, pod pogojem da so po dodatnem preskusu po točki 4.3.3.2 Priloge 1, še vedno izpolnjene zahteve točke 3.10.

3.9

Širina naslona za glavo naj bo taka, da normalno sedeči osebi zagotavlja ustrezno podporo glave. Kot je določeno v skladu s postopkom, določenim v točki 6 Dodatka 1, mora naslon za glavo pokrivati površino, ki se širi najmanj 85 mm na vsako stran navpične srednje ravnine sedeža, za katerega je naslon za glavo namenjen.

3.10

Naslon za glavo in njegovo pritrdišče morata biti taka, da je največji premik glave nazaj X, ki ga dovoljuje naslon za glavo, in ki je izmerjen po statičnem postopku, določenim v točki 4.3 Dodatka 1, manjši od 102 mm.

3.11

Naslon za glavo in njegovo pritrdišče morata biti dovolj močna, da brez zloma zdržita obremenitev, kot je opredeljena v točki 4.3.6 Dodatka 1. Pri naslonih za glavo, ki so del naslona sedeža, veljajo zahteve te točke za dele konstrukcije naslona sedeža, ki se nahajajo nad ravnino, pravokotno na referenčno linijo 540 mm od točke R.

3.12

Če je naslon za glavo nastavljiv, ga ne sme biti mogoče dvigniti nad največjo delovno višino, razen s premišljenim dejanjem uporabnika, ki se razlikuje od ravnanja, potrebnega za njegovo nastavitev.

3.13

Šteje se, da trdnost naslona sedeža in opreme za njegovo blokiranje izpolnjuje zahteve, določene v točki 2 Dodatka 1, če po preskušanju skladno s točko 4.3.6 Dodatka 1 ne pride do zloma sedeža ali naslona sedeža; v nasprotnem primeru je treba pokazati, da sedež lahko izpolnjuje zahteve preskusa, določene v točki 2 Dodatka 1.

1.1

Naslon sedeža, če je nastavljiv, se blokira v položaju, ki ustreza nagibu v smeri nazaj, kar se da mogoče blizu kota 25o od navpičnice referenčne linije trupa lutke, prikazane na Sliki 1, razen če proizvajalec ne določi drugače.

1.2

Če so sedež, njegov mehanizem za blokiranje in njegova namestitev enaki ali simetrični glede na drug sedež v vozilu, lahko tehnična služba preskusi samo en tak sedež.

1.3

Pri sedežih z nastavljivimi nasloni za glavo se preskusi zaključijo z nasloni za glavo, nameščenimi v najbolj neugodni legi (praviloma v najvišji legi), ki jo dopušča njihov nastavitveni sistem.

2.1

Sila, ki povzroča navor 530 Nm glede na točko R, mora delovati vzdolžno in v smeri nazaj na zgornji del okvira naslona sedeža preko elementa, ki predstavlja hrbet preskusne lutke. V primeru sedežne klopi, kjer je del ali ves podporni okvir (vključno z okvirjem naslonov za glavo) skupen za več kot en sedež, je treba preskus opraviti hkrati za vse te sedeže.

3.1

Z vzdolžnim vodoravnim pojemkom, ne manjšim od 20 g, se za 30 ms deluje v smeri naprej na celotno školjko ali vzorčni del školjke vozila v skladu z zahtevami točke 1 Dodatka 3.

3.2

V smeri proti nazaj se uporabi vzdolžni pojemek v skladu z zahtevami točke 3.1.

3.3

Zahteve točk 3.1 in 3.2 je treba preveriti za vse položaje sedeža. V primeru sedežev z nastavljivim naslonom za glavo, se preskus opravi z nasloni za glavo, nameščenimi v najbolj neugoden položaj (praviloma najvišji položaj), ki ga dovoljuje sistem za nastavitev. Med preskusom mora biti sedež nameščen tako, da noben zunanji dejavnik ne preprečuje sprostitve sistemov za blokiranje.

Šteje se, da so ti pogoji izpolnjeni, če je sedež preskušen v obeh naslednjih položajih:

3.4

V primerih, kjer je razporeditev sistemov za blokiranje taka, da bi bila v položaju sedeža, razen v takih položajih, ki so opredeljeni v točki 3.3, porazdelitev sil na naprave za blokiranje in pritrdišča sedežev manj ugodna kot s katerimkoli od položajev, opredeljenih v točki 3.3, je treba opraviti preskuse za ta, manj ugoden položaj sedenja.

3.5

Šteje se, da so pogoji preskusa iz točke 3.1 izpolnjeni, če jih na zahtevo proizvajalca zamenja preskus trčenja celotnega vozila v voznem stanju ob trdno oviro, kot je predpisano v drugem odstavku Dodatka 3 k tej Prilogi. V tem primeru se sedež nastavi na najmanj ugodne pogoje porazdelitve napetosti v sistemu vpetja, kot je določeno v odstavkih 1.1, 3.3. in 3.4.

4.1

Če je naslon za glavo prilagodljiv, ga je treba nastaviti v najbolj neugoden položaj (navadno najvišji položaj), ki ga dopušča njegov sistem za nastavitev.

4.2

V primeru sedežne klopi, kjer je del ali celoten podporni okvir (vključno s podpornim okvirjem naslonov za glavo) skupen za več kot en sedež, se preskus opravi hkrati za vse te sedeže.

4.3

Preskus

5.1

Vse linije, vključno s projekcijo referenčne linije, se začrtajo v navpični srednji ravnini določenega sedeža ali položaja sedenja, pri čemer presek take ravnine s sedežem določa obris naslona za glavo in naslona sedeža (glej Sliko 1a).

5.2

Preskusna lutka, opisana v Prilogi III k Direktivi 77/649/EGS, se postavi v običajen položaj na sedež.

5.3

Projekcija referenčne linije preskusne lutke se potem na tem sedežu zariše v ravnini, opredeljeni v odstavku 4.3.1.

Pravokotno na referenčno linijo se zariše tangenta S na vrh naslona za glavo.

5.4

Razdalja „h“ od točke R do tangente S je višina, ki jo je treba upoštevati pri izvajanju zahtev točke 3.4 Priloge II.

6.1

Ravnina S1, ki je pravokotna na referenčno linijo in se nahaja 65 mm pod tangento S, opredeljeno v odstavku 5.3, določa presek v naslonu za glavo, omejen z orisom C.

6.2

Širina naslona za glavo, ki jo je treba upoštevati pri uresničevanju zahtev točke 3.9 Priloge II, je razdalja „L“, izmerjena v ravnini S1 med navpičnima vzdolžnima ravninama p in p’.

6.3

Širina naslona za glavo se, če je treba, tudi določi v ravnini, pravokotni na referenčno linijo 635 mm nad točko R sedeža, pri čemer je ta razdalja izmerjena vzdolž referenčne linije.

7.1

Razdalja „a“ se določa za vsako režo glede na prednjo stran naslona za glavo s pomočjo krogle s premerom 165 mm.

7.2

Krogla se postavi v stik z režo v točki na območju reže, ki dopušča največje vrivanje krogle brez obremenitve.

7.3

Razdalja med dvema točkama stika krogle z režo predstavlja razdaljo „a“, ki se upošteva za ovrednotenje določb po točkah 3.7 in 3.8 Priloge II.

8.1

Površine zadnjih delov sedežev, ki se preverjajo, so tiste, ki se nahajajo na spodaj opredeljenih površinah, s katerimi lahko vstopi v stik krogla s premerom 165 mm, kadar je sedež montiran v vozilu.

1.1

Nastavitev

1.2

Preskusna oprema

1.3

Instrumenti za registriranje

Uporabljeni instrumenti za registriranje morajo biti taki, da se meritve lahko opravijo z naslednjo stopnjo točnosti:

1.4

Preskusni postopek

1.1

Sedeži, ki se preskušajo, se montirajo na nadgradnjo vozila, za katerega so projektirani. Nadgradnja vozila se trdno pritrdi na preskusni voziček, kot je določeno v naslednjih točkah.

1.2

Postopek, uporabljen za pritrditev nadgradnje vozila na preskusni voziček, ne sme povzročiti okrepitve pritrdišč sedežev.

1.3

Sedeži in njihovi deli se nastavijo in blokirajo kot je predpisano v točki 1.1, in v enem od položajev, opisanih v točkah 3.3 ali 3.4 ali Dodatku 1 k tej prilogi.

1.4

Če sedeži neke skupine ne kažejo bistvenih razlik v smislu točke 2.2 te priloge, se preskusi, opisani v točkah 3.1 in 3.2 Dodatka 1, lahko opravijo z enim sedežem, nastavljenim v skrajno prednjo lego, in z drugim sedežem, nastavljenim v skrajno zadnjo lego.

1.5

Pojemek vozička se meri s podatkovnimi kanali frekvenčnega razreda (CFC) 60, ki ustrezajo tehničnim značilnostim mednarodnega standarda ISO 6487 (1980).

2.1

Oviro predstavlja blok iz armiranega betona, širok najmanj 3 m, visok najmanj 1,5 m in debeline najmanj 0,6 m. Prednja stena mora biti pravokotna na zadnji del zaletne steze in prekrita z lesenimi vezanimi ploščami, debelimi 19 ± 1 mm. Za betonskim blokom mora biti vsaj 90 ton nabite zemlje. Oviro iz armiranega betona in zemlje je mogoče zamenjati z ovirami, ki imajo enako čelno površino, pod pogojem, da dajejo enakovredne rezultate.

2.2

V času udarca se mora vozilo prosto gibati. Oviro mora doseči na stezi, ki poteka pravokotno na steno trčenja; največji sprejemljiv stranski odmik med navpično srednjo linijo prednjega dela vozila in navpično srednjo linijo stene ovire je ± 30 cm; v času trka na vozilo ne sme več delovati dodatna krmilna ali pogonska naprava. Hitrost v času trka mora biti med 48,3 km/h in 53,1 km/h.

2.3

Sistem za napajanje z gorivom je treba napolniti z vodo do mase, ki je enaka 90 % polne posode za gorivo, po navedbi proizvajalca.

1.1

Ta priloga se uporablja za sedeže v vozilih kategorij M2 in M3, razen za vozila v teh kategorijah, konstruirana za mestni promet in za prevoz stoječih potnikov v zvezi z:

1.2

Vozila kategorije M2 se lahko homologirajo po Prilogi II kot alternativi tej prilogi.

1.3

Vozila, pri katerih za nekatere sedeže veljajo izjeme, predvidene v točki 5.5.4 Priloge I k Direktivi 76/115/EGS, se homologirajo po tej prilogi.

1.4

Preskusi, opisani v tej prilogi, se lahko uporabijo za druge dele vozila (vključno s sedeži, obrnjenimi nazaj), kot je opisano v točki 3.1.10 Priloge I k Direktivi 77/541/EGS in v točki 4.3.7 Priloge I k Direktivi 76/115/EGS.

2.1

izraz „homologacija sedeža“ pomeni homologacijo določenega tipa sedeža kot sestavnega dela glede na zaščito uporabnikov sedežev, obrnjenih naprej, ter na njihovo trdnost in konstrukcijo naslonov sedežev;

2.2

izraz „homologacija vozila“ pomeni homologacijo določenega tipa vozila glede na trdnost delov konstrukcije vozila, na katero so sedeži pritrjeni, in glede na vgradnjo sedežev;

2.3

izraz „tip sedeža“ pomeni sedeže, ki se bistveno ne razlikujejo glede naslednjih značilnosti, ki bi lahko vplivale na njihovo trdnost in nevarnost:

2.4

izraz „tip vozila“ pomeni vozila, ki se bistveno ne razlikujejo glede na:

2.5

„sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali ne, skupaj z opremo, namenjen za namestitev ene ali več odraslih oseb.

Glede na svojo orientacijo, so sedeži opredeljeni na naslednje načine:

2.6

izraz „posamezen sedež“ pomeni sedež, ki je konstruiran in izdelan za sedenje enega potnika;

2.7

izraz „dvojni sedež“ pomeni sedež, ki je konstruiran in izdelan za sedenje dveh potnikov enega poleg drugega; dva sedeža drug ob drugem brez medsebojne povezave štejeta za dva posamezna sedeža;

2.8

izraz „vrsta sedežev“ pomeni sedež, konstruiran in izdelan za sedenje treh ali več potnikov enega ob drugem; več posameznih ali dvojnih sedežev, ki so nameščeni eden ob drugem, ne šteje za vrsto sedežev;

2.9

izraz „sedežna blazina“ pomeni del sedeža, ki je nameščen skorajda vodoravno in namenjen podpori sedečega potnika;

2.10

izraz „naslon sedeža“ pomeni del sedeža, ki je skorajda navpičen, namenjen podpiranju potnikovega hrbta, ramen in po možnosti njegove glave;

2.11

izraz „sistem nastavitve“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v lego, ki ustreza sedečemu uporabniku;

2.12

izraz „sistem odmikanja“ pomeni napravo, ki omogoča, da se sedež ali nek njegov del brez trajnega vmesnega položaja sedeža ali enega njegovih delov premakne stransko ali vzdolžno ali zasuče, zaradi lažjega dostopa potnikov;

2.13

izraz „sistem za blokiranje“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe;

2.14

izraz „pritrdišče“ pomeni del poda ali nadgradnje vozila, na katerega se lahko pritrdi sedež;

2.15

izraz „oprema za pritrditev“ pomeni vijake ali druge sestavne dele, ki se uporabljajo za pritrditev sedeža na vozilo;

2.16

izraz „voziček“ pomeni del preskusne opreme, izdelane in uporabljene za dinamično posnemanje nesreč s čelnim trkom na cestah;

2.17

izraz „dodatni sedež“ pomeni sedež za preskusno lutko, montiran na vozičku zadaj za sedežem, ki se preskuša. Ta sedež mora biti vzorec sedeža, ki se uporablja v vozilu za sedežem, ki se preskuša;

2.18

izraz „referenčna ravnina“ pomeni ravnino, ki poteka skozi točke stika na petah preskusne lutke, in se uporablja za določitev točke H in dejanskega kota trupa za položaj sedenja pri motornih vozilih;

2.19

izraz „referenčna višina“ pomeni višino vrha sedeža nad referenčno ravnino;

2.20

izraz „preskusna lutka“ pomeni preskusno lutko, ki ustreza zahtevam Hybrida II ali III ( 23 );

2.21

izraz „referenčno območje“ pomeni prostor med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki sta 400 mm narazen in simetrični glede na točko H, ter opredeljeni z vrtenjem preskusne naprave, opisane v Prilogi II k Direktivi 74/60/EGS, od navpične do vodoravne lege. Preskusna naprava se postavi v položaj, ki je opisan v tej Prilogi in nastavljen na najdaljšo dolžino 840 mm;

2.22

izraz „tri-točkovni pas“ za namene te direktive vključuje tudi pasove z več kot tremi točkami pritrdišča;

2.23

izraz „sedežni razmik“ pomeni vodoravno razdaljo med dvema sedežema, ki si sledita, izmerjeno od prednjega dela naslona sedeža na enem sedežu do zadnjega dela naslona sedeža, ki je pred njim, na višini 620 mm nad tlemi.

3.1

Vsak tip sedeža mora na zahtevo proizvajalca izpolnjevati zahteve preskusa ali iz Dodatka 1 (dinamični preskus) ali Dodatkov 5 in 6 (statični preskus).

3.2

Preskuse, ki jih je uspešno prestal tip sedeža, je treba zapisati v Dopolnilu k certifikatu o homologaciji (Dodatek 4 k Prilogi I).

3.3

Vsak sistem za nastavitev in odmikanje mora vključevati sistem blokiranja, ki mora delovati samodejno.

3.4

Ne zahteva se, da sistemi za nastavitev in blokiranje po preskusu v celoti delujejo.

3.5

Naslon za glavo je treba vgraditi na vsak zunanji prednji sedež v vsakem vozilu kategorije M2, katerega največja dovoljena masa ne presega 3 500 kg; nasloni za glavo, vgrajeni v taka vozila, morajo izpolnjevati zahteve te Priloge ali Direktive 78/932/EGS.

4.1

Pritrdišča sedežev na vozilu morajo biti zmožna prestati:

4.2

Dovoljena je trajna deformacija pritrdišča ali površine okoli njega, vključno z zlomom, pod pogojem, da so pritrdišče zdržala predpisano silo med celotnim predpisanim obdobjem.

4.3

Če je na vozilu več kot en tip pritrdišč, je treba zaradi pridobivanja homologacije za vozilo opraviti preskus na vsaki varianti.

4.4

Lahko se uporabi en preskus za hkratno homologacijo sedeža in vozila.

4.5

Pri vozilih kategorije M3 se šteje, da pritrdišča sedežev izpolnjujejo zahteve točk 4.1 in 4.2, če so pritrdišča varnostnih pasov za ustrezne položaje sedenja nameščena neposredno na sedeže, ki bodo vgrajeni, in ta pritrdišča pasov izpolnjujejo zahteve Direktive 76/115/EGS, če je potrebno z odstopanjem, predvidenim v točki 5.5.4 priloge k navedeni direktivi.

5.1

Vsi vgrajeni sedeži, obrnjeni naprej, morajo biti homologirani po zahtevah točke 3 te priloge in izpolnjevati naslednje pogoje:

5.2

Pri homologaciji po Prilogi 1 se uporabljata preskusa 1 in 2, razen naslednjih:

5.3

Pri homologaciji po Dodatkih 5 in 6 se uporabljajo vsi preskusi, razen naslednjih:

1.1

S preskusi je treba določiti:

1.2

Vsa oprema, ki je del sedežnega naslona ali njegovih dodatkov, mora biti taka, da je telesna poškodba potnika med trkom malo verjetna. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če ima vsak del, ki ga je mogoče dotakniti s kroglo premera 165 mm, krivinski polmer vsaj 5 mm.

2.1

Sedež, ki se preskuša, mora biti vgrajen:

2.2

Pritrdišče na preskusni ploščadi, predvideno za preskusni(e) sedež(e), mora biti enako ali imeti enake značilnosti kot pritrdišče, uporabljeno v vozilu(ih), v katerih se sedež namerava uporabljati.

2.3

Sedež, ki se preskuša, mora biti dokončan, z vsemi dodatki in v celoti oblazinjen. Če je sedež opremljen z mizico, naj bo ta zložena.

2.4

Če se sedež lahko bočno prestavlja, mora biti v položaju največjega odmika.

2.5

Če je naslon sedeža nastavljiv, ga je treba nastaviti tako, da je tako nastali nagib trupa preskusne lutke, ki se uporablja za določanje točke H, in dejanski kot trupa za položaje sedenja v motornih vozilih, kar se da blizu kotu, ki ga priporoča proizvajalec za običajno uporabo ali, če ni posebnega priporočila proizvajalca, kar se da blizu kotu 25° proti nazaj glede na navpičnico.

2.6

Če je naslon sedeža opremljen z naslonom za glavo z nastavljivo višino, mora ta biti v najnižji nastavitvi.

2.7

Varnostni pasovi homologiranega tipa, ki so skladni z Direktivo 77/541/EGS in so vgrajeni na pritrdišča, nameščena skladno z Direktivo 76/115/EGS, morajo biti nameščeni na dodatnem sedežu in na sedežu za preskušanje.

3.0

Preskus 1

3.1

Preskusno ploščad je treba vgraditi na voziček.

3.2

Dodatni sedež

Dodatni sedež je lahko iste vrste kot sedež, ki se preskuša, in mora biti nameščen neposredno za sedežem, ki se preskuša, in soosno z njim, pri čemer morata biti oba sedeža na isti višini, nastavljena enako in na razmiku 750 mm.

3.3

Preskusna lutka

Preskusno lutko je treba namestiti za vsakim položajem sedenja sedeža, ki se preskuša na naslednji način:

3.4

Simulacija trka

3.5

Preskus 2

1.1

Toga konstrukcija, ki zadostno predstavlja sedež, namenjen za uporabo v vozilu, se pritrdi s pomočjo pritrdilnih elementov (sorniki, vijaki, ipd.), ki jih zagotovi proizvajalec.

1.2

Če je mogoče na isto pritrdišče montirati več tipov sedežev, ki se med seboj razlikujejo glede razdalje med prednjimi in zadnjimi konci njihovih nog, se preskus opravi z najkrajšo podlago. To podlago je treba opisati v certifikatu o homologaciji.

2.1

Treba je uporabiti silo F:

2.2

Silo F je treba določiti

1.

Vse potrebne meritve je treba opraviti z merilnimi sistemi, ki ustrezajo zahtevam Mednarodnega standarda ISO 6487 z naslovom ‘Tehnika meritev pri preskusih trka: Instrumentarij‘, objavljenega leta 1987.

2.

1.1

Ta kriterij sprejemljivosti (HAC) se izračuna na podlagi nastalega triosnega pospeška, izmerjenega v skladu z Dodatkom 3, točka 2.2.1, z naslednjim izrazom:

kjer sta t1 in t2 katerekoli vrednosti časa med preskusom, pri čemer je HAC maksimalna vrednost za interval t1 in t2. Vrednosti t1 in t2 sta izraženi v sekundah.

2.1

Ta kriterij se določi z absolutno vrednostjo nastalega pospeška, izraženega v g in izmerjenega v skladu z Dodatkom 3, točka 2.2.2, in z obdobjem pospeševanja, izraženim v ms.

1.1

Zahteve za sedeže, preskušene v skladu s tem dodatkom, naj ugotovijo:

1.2

Šteje se, da so zahteve iz točke 1.1.1 izpolnjene, če največji premik srednje točke prijemališča vsake sile, predpisane v točki 2.2.1, izmerjen v vodoravni ravnini in v vzdolžni srednji ravnini ustreznega položaja sedenja, ne presega 400 mm.

1.3

Šteje se, da so zahteve točke 1.1.2 izpolnjene, če so izpolnjene naslednje značilnosti:

1.4

Šteje se, da so zahteve točke 1.1.3 izpolnjene, če:

2.1.1

To sestavljajo valjasta telesa s krivinskim polmerom, enakim 82 (± 3 mm) in širino:

2.1.2

Površina, ki nalega na dele sedeža mora biti izdelana iz materiala trdote, ki ni manjša od 80 Shore A.

2.1.3

Vsako valjasto telo mora biti opremljeno z vsaj enim merilnikom, ki lahko meri sile, ki delujejo v smeri, opredeljeni v točki 2.2.1.1.

2.2.1

S preskusno silo do

je treba delovati z uporabo naprave, ki je skladna s točko 2.1, na zadnji del sedeža, ki ustreza vsakemu položaju sedenja sedeža.

2.2.2

S preskusno silo do

je treba delovati istočasno na zadnji del sedeža, ki ustreza vsakemu položaju sedenja sedeža v isti navpični ravnini in v isti smeri na višini H2, ki se mora nahajati med 0,45 in 0,55 m nad referenčno ravnino, z napravo, ki je skladna s točko 2.1. Točno višino določi proizvajalec.

2.2.3

Preskusna telesa je treba med uporabo sil, opredeljenih v točkah 2.2.1 in 2.2.2, kolikor je mogoče držati v stiku z zadnjim delom sedeža. Omogočeno jim mora biti vrtenje v vodoravni ravnini.

2.2.4

Če ima sedež več sedežnih prostorov, je treba sile, ki ustrezajo vsakemu sedežnemu prostoru, uporabiti istočasno; gornjih in spodnjih preskusnih teles mora biti toliko kot sedežnih prostorov.

2.2.5

Začetni položaj vsakega sedežnega prostora za vsako od preskusnih teles se določi tako, da se preskusne naprave namesti v stik s sedežem s silo, ki je enaka vsaj 20 N.

2.2.6

Sile, navedene v točki 2.2.1 in 2.2.2, morajo začeti delovati s polno vrednostjo čim hitreje in morajo ostati na določeni vrednosti, ne glede na deformacijo, vsaj 0,2 sekundi.

2.2.7

Če je bil preskus opravljen z eno ali več silami, vendar ne z vsemi silami, večjimi od tistih, ki so opredeljene v točkah 2.2.1 in 2.2.2, in če sedež izpolnjuje zahteve, se šteje, da je preskus zadovoljiv.

1.

Na zahtevo proizvajalca je treba preveriti elemente zadnjega dela sedežnih naslonov, ki se nahajajo v referenčnem območju, kot je opredeljeno v točki 2.2.1 te priloge, v skladu z vsemi zahtevami glede absorpcije energije, določenimi v Prilogi III Direktive 74/60/EGS. V ta namen je treba vse vgrajene dodatke preskusiti v vseh položajih uporabe, razen mizic, ki so med preskusom zložene.

2.

Ta preskus je treba navesti v Dopolnilu k certifikatu o homologaciji sedeža (Dodatek 4 Priloge I). Treba je priložiti risbo, ki prikazuje površino zadnjega dela naslona sedeža, ki se preskuša s preskusom porazdelitve energije.

3.

Ta preskus se lahko uporabi tudi za druge dele vozila razen za sedež (točka 3.5.3 Dodatka 1).

1.1

Zahteve, določene v tej prilogi, se uporabljajo za vozila kategorij N1, N2 in N3 ter tista vozila kategorij M2 in M3, ki niso zajeta v Prilogi III. Z izjemo določb točke 2.5 se zahteve uporabljajo tudi za sedeže, obrnjene vstran, vseh kategorij vozil.

2.1

Sedeži in sedežne klopi morajo biti čvrsto pritrjeni na vozilo.

2.2

Drsni sedeži in sedežne klopi se morajo samodejno blokirati v vseh predvidenih položajih.

2.3

Nastavljive naslone sedežev mora biti možno blokirati v vseh predvidenih položajih.

2.4

Vsi sedeži, ki jih je mogoče prevrniti naprej ali imajo sklopne naslone, se morajo samodejno blokirati v normalnem položaju. Ta zahteva se ne uporablja za sedeže, nameščene v prostorih za invalidske vozičke v vozilih kategorij M2 ali M3 razredov I, II ali A.

2.5

Na vsakem zunanjem prednjem sedežu v vsakem vozilu kategorije M2 z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3 500 kg, in kategorije N1, mora biti vgrajen naslon za glavo; nasloni za glavo, vgrajeni v teh vozilih, morajo izpolnjevati zahteve Priloge II ali Direktive 78/932/EGS.