EUR-Lex - 01972R0574-20070101 - EN

UREDBA SVETA (EGS) št. 574/72

z dne 21. marca 1972

o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti

(Konsolidirano besedilo— UL L 28, 30.1.1997, str. 1 ( 2 ))

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti členov 51 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, zlasti člena 98 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko -socialnega odbora,

ker je treba določiti postopek za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71, prilagojen osnovnim pravilom in izkušnjam, pridobljenih pri uporabi teh besedil v preteklih letih;

ker je treba še posebej določiti pristojne organe in nosilce v vsaki državi članici, kakor tudi organe za zvezo, ki so pooblaščeni, da si neposredno izmenjujejo informacije med seboj;

ker je treba določiti dokumente, ki jih morajo predložiti in izpolniti osebe, da pridobijo dajatve ;

ker je treba določiti podroben postopek za izvajanje določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 v zvezi z določitvijo zakonodaje, ki se uporabi, kakor tudi določbe v zvezi z različnimi vrstami dajatev ;

ker je treba določiti tudi pogoje za povračilo dajatev, ki jih zagotavljajo nosilci ene države članice v imenu nosilcev druge države članice, in dolžnosti Revizijskega odbora;

ker je treba določiti način uporabe za postopek, za pretvorbo valut v okviru evropskega denarnega sistema ;

ker je treba za lažje sporazumevanje med organi in nosilci države članice vzpostaviti možnost elektronske obdelave podatkov v zvezi z uporabo Uredbe (EGS) št. 1408/71,

ker je treba predvideti možnost , da se priloge 1, 4, 5, 6, 7 in 8 Uredbe (EGS) 574/72 spremenijo z uredbo, ki jo sprejme Komisija na zahtevo države članice ali držav članic ali njihovih pristojnih organov in po posvetovanju z Upravno komisijo; glede na to, da je edini cilj spreminjanja teh prilog vključitev odločitev, ki jih sprejmejo države članice ali njihovi pristojni organi, v instrumente Skupnosti,

SPREJEL TO UREDBO

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitve

V tej uredbi:

(a) „Uredba“ pomeni Uredbo (EGS) št. 1408/71;

(b) „izvedbena uredba“ pomeni to uredbo;

Člen 2

Natisnjeni vzorčni obrazci — Informacije o zakonodajah — Pisna navodila

1. Vzorčne obrazce dokumentov, ki so potrebni za izvajanje Uredbe in izvedbene uredbe, določi Upravna Komisija.

Ti dokumenti se lahko med nosilci pošiljajo v papirnati ali drugi obliki ali kot standardizirana elektronska sporočila prek telematskih storitev v skladu z naslovom VIa. Izmenjavo informacij prek telematskih storitev ureja sporazum med pristojnimi organi ali ustanovami, ki jih imenujejo pristojni organi države članice-pošiljateljice in države članice-prejemnice.

2. V korist pristojnih organov v vsaki državi članici lahko Upravna komisija zbira informacije o določbah nacionalnih zakonodaj, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

3. Upravna komisija pripravi pisna navodila za obveščanje oseb o njihovih pravicah in o administrativnih obveznostih , ki morajo biti izpolnjene za uveljavljanje teh pravic.

Pred določitvijo takih pismenih navodil se je treba posvetovati s Svetovalnim odborom.

Člen 3 (7)

Organi za zvezo — Obveščanje med nosilci ter med upravičenci in nosilci

1. Pristojni organi lahko imenujejo organe za zvezo , ki se lahko neposredno sporazumevajo med seboj.

2. Vsak nosilec države članice in vsaka oseba, ki stalno ali začasno prebiva na ozemlju države članice, lahko vloži zahtevo pri nosilcu v drugi državi članici, bodisi neposredno bodisi prek organov za zvezo.

3. Odločitve in drugi dokumenti nosilca države članice, ki so namenjeni osebam, ki stalno ali začasno prebivajo na ozemlju druge države članice, se lahko pošiljajo neposredno s priporočenim pismom s povratnico.

Člen 4 (9)

Priloge

1. Pristojni organ ali organi vsake države članice so navedeni v Prilogi 1.

2. Pristojni nosilci vsake države članice so navedeni v Prilogi 2.

3. Nosilci v kraju stalnega prebivališča in nosilci v kraju začasnega prebivališča vsake države članice so navedeni v Prilogi 3.

4. Organi za zvezo, imenovani v skladu s členom 3(1) izvedbene uredbe, so navedeni v Prilogi 4.

5. Določbe, iz členov 5, 53(3), 104 , 105(2), 116 in 121 izvedbene uredbe so navedene v Prilogi 5.

6. Postopki za izplačilo dajatev , ki jih izberejo nosilci , odgovorni za izplačilo v vsaki državi članici v skladu s členom 53(1) izvedbene uredbe, so navedeni v Prilogi 6.

7. Imena in statutarni sedeži ali poslovalnice bank iz člena 55(1) izvedbene uredbe so navedeni v Prilogi 7.

8. Države članice, za katere se v njihovem medsebojnem poslovanju uporabljajo določbe člena 10a(1)(d) izvedbene uredbe, so navedene v Prilogi 8.

9. Sistemi, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnega letnega stroška storitev v skladu s členi 94(3)(a) in 95(3)(a) izvedbene uredbe, so navedeni v Prilogi 9.

10. V Prilogi 10 so navedeni nosilci ali organi , ki jih pristojni organi imenujejo predvsem v skladu z naslednjimi določbami:

(a) Uredba: člen 14c, člen 14d(3), člen 17;

(b) izvedbena uredba: členi 6(1), 8, 10b, 11(1), 11a(1), 12a, 13(3) in (3), 14(1), (2) in (3), 38(1), 70(1), 80(2), 81, 82(2), 85(2), 86(2), 89(1), 91 (2), 102(2), 109 in 110, 113(2).

▼M12 —————

NASLOV II

IZVAJANJE SPLOŠNIH DOLOČB UREDBE

Izvajanje členov 6 in 7 Uredbe

Člen 5

Uporaba izvedbene uredbe namesto dogovorov o izvajanju konvencij

Določbe izvedbene uredbe nadomestijo tiste določbe dogovorov o izvajanju konvencij iz člena 6 uredbe; nadomestijo tudi določbe o izvajanju določb konvencij iz člena 7(2)(c) uredbe, v kolikor niso navedene v Prilogi 5.

Izvajanje člena 9 Uredbe

Člen 6

Vključitev v prostovoljno ali prostovoljno nadaljevanje zavarovanja

1. Če na podlagi členov 9 ali 15(3) uredbe oseba izpolnjuje pogoje za vstop v prostovoljno ali prostovoljno nadaljevanje zavarovanja za primer invalidnosti, starosti in smrti (pokojnine) v več sistemih po zakonodaji ene države članice, in če zanjo ni veljalo obvezno zavarovanje po enem od teh sistemov zaradi njene zadnje zaposlitve ali samozaposlitve, lahko v skladu z omenjenima členoma vstopi v sistem prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja, določenega z zakonodajo te države članice ali, če to ni mogoče , v sistem po svoji izbiri.

2. Za uveljavljanje določb člena 9(2) uredbe predloži oseba nosilcu zadevne države članice potrdilo o zavarovalnih dobah ali dobah prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji kake druge države članice. Tako potrdilo izdajo na zahtevo osebe nosilec ali nosilci, ki izvajajo zakonodajo, po kateri je oseba dopolnila te dobe.

Izvajanje člena 12 Uredbe

Člen 7 (11)

Splošna pravila za uporabo določb za preprečevanje prekrivanja dajatev

1. Kadar so izplačljive dajatve po zakonodaji dveh ali več držav članic pogojene z obojestranskim zmanjšanjem , mirovanjem ali odvzamom, se zneski, ki ne bi bili izplačani pri strogi uporabi določb v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom, kot jih določa zakonodaja držav članic, delijo s številom dajatev, na katere se nanaša zmanjšanje, mirovanje ali odvzem.

2. Za izvajanje člena 12(2), (3) in (4), člena 46a, člena 46b in člena 46c uredbe pristojni nosilci na zahtevo enega od njih drug drugemu predložijo vse ustrezne informacije.

Člen 8 (5)

Pravila, ki se uporabljajo v primeru prekrivanja pravic do dajatev za bolezen ali materinstvo po zakonodaji več držav članic

1. Če je zaposlena ali samozaposlena oseba ali njen družinski član upravičena zahtevati dajatve za materinstvo po zakonodaji dveh ali več držav članic, se te dajatve dodelijo izključno po zakonodaji države članice, na ozemlju katere se porod zgodi, ali , če se ne zgodi na ozemlju ene od teh držav, izključno po zakonodaji države članice, ki je nazadnje veljala za zaposleno ali samozaposleno osebo.

2. Če je zaposlena ali samozaposlena oseba upravičena zahtevati dajatve za bolezen po zakonodaji Irske in Združenega kraljestva za isto obdobje nezmožnosti za delo, se te dajatve dodelijo izključno po zakonodaji države članice, ki je nazadnje veljala za osebo.

▼M3

3. V primerih iz člena 14c(b) in 14(f) uredbe, kadar je zadevna oseba ali njen družinski član upravičen zahtevati storitve za bolezen ali materinstvo po dveh zakonodajah, se uporabijo naslednji predpisi:

(a) kadar najmanj ena od teh zakonodaj določa , da se te dajatve dodelijo v obliki povračila stroškov osebi, ki je upravičena do dajatve , je to izključna odgovornost nosilca države članice, na ozemlju katere so bile dajatve dodeljene;

(b) če so bile dajatve dodeljene na ozemlju države članice, ki ni ena od teh dveh držav članic, so izključna odgovornost nosilca tiste države članice, katere zakonodaja velja za osebo na podlagi njene plačane zaposlitve.

Člen 8a

Pravila, ki se uporabijo v primeru prekrivanja pravic do dajatev za bolezen, dajatev za nesreče pri delu ali poklicno bolezen po grški zakonodaji in po zakonodaji ene ali več drugih držav članic

Če je v istem obdobju zaposlena ali samozaposlena oseba ali njen družinski član upravičena zahtevati dajatve za bolezen, dajatve za nesreče pri delu ali poklicno bolezen po grški zakonodaji in po zakonodaji ene ali več drugih držav članic, se te dajatve dodelijo izključno po zakonodaji, ki ji je za osebo nazadnje veljala.

Člen 9 (5)

Pravila, ki se uporabljajo v primeru prekrivanja pravic do pomoči ob smrti po zakonodaji več držav članic

1. Kadar smrt nastopi na ozemlju države članice, se obdrži pravica do pomoči ob smrti, pridobljena le po zakonodaji te države članice, pravice, pridobljene po zakonodajah drugih držav članic, pa preneha veljati.

2. Kadar smrt nastopi na ozemlju ene države članice, kadar je bila pravica do pomoči ob smrti pridobljena po zakonodaji dveh ali več drugih držav članic, ali kadar smrt nastopi izven ozemlja teh držav članic in je bila pravica pridobljena po zakonodaji dveh ali več držav članic, se obdrži le pravica, pridobljena po zakonodaji države članice, ki je nazadnje veljala za pokojnega , pravice, pridobljene po zakonodaji vseh drugih držav članic, pa preneha veljati.

▼M3

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se v primerih iz člena 14c(b) ali 14f uredbe ohrani kakršna koli pravica do pomoči ob smrti, pridobljena po zakonodaji države članice.

Člen 9a

Pravila, ki se uporabijo v primeru prekrivanja pravic do dajatev za brezposelnost

Če zaposlena ali samozaposlena oseba, ki je na podlagi člena 69 uredbe upravičena do dajatev za brezposelnost po zakonodaji države članice, ki ji je zanjo veljala v času njene zadnje zaposlitve ali samozaposlitve, odide v Grčijo, kjer je prav tako upravičena do dajatev za brezposelnost na podlagi zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, predhodno dopolnjenih po grški zakonodaji, ji pravica do dajatev po grški zakonodaji miruje za obdobje, ki ga določa členu 69(1)(c) uredbe.

Člen 10 (12) (13)

Pravila, ki se uporabljajo v primeru prekrivanja pravic do družinskih dajatev ali družinskih dodatkov za zaposlene ali samozaposlene osebe

(a) Upravičenost do družinskih dajatev ali družinskih dodatkov po zakonodaji države članice, v skladu s katero pridobitev pravice do teh dajatev ali dodatkov ni pogojena z zavarovanjem, zaposlitvijo ali samozaposlitvijo, miruje , kadar do zneska teh dajatev obstoji pravica do dajatev v istem obdobju in za istega družinskega člana po nacionalni zakonodaji druge države članice ali z uporabo členov 73, 74, 77 ali 78 uredbe.

(b) Kadar pa se na ozemlju prve države članice opravlja poklicna dejavnost:

(i) v primeru izplačljivih dajatev , ki izhajajo samo iz nacionalne zakonodaje druge države članice ali iz členov 73 ali 74 uredbe, osebi, ki je upravičena do družinskih dajatev , ali osebi, ki se ji morajo dajatve izplačati, pravica do družinskih dajatev , ki izhajajo bodisi samo iz nacionalne zakonodaje te druge države članice bodisi iz omenjenih členov, miruje do zneska družinskih dajatev, določenih z zakonodajo države članice, na ozemlju katere družinski član stalno prebiva. Stroške teh dajatev, ki jih izplačuje država članica, na ozemlju katere družinski član stalno prebiva, krije ta država članica;

(ii) v primeru izplačljivih dajatev, ki izhajajo samo iz nacionalne zakonodaje druge države članice ali in členov 77 ali 78 uredbe, osebi, ki je upravičena do teh dajatev , ali osebi, ki se ji morajo izplačati, pravica do teh družinskih dajatev ali družinskih dodatkov, ki izhajajo bodisi samo iz nacionalne zakonodaje te druge države članice ali iz uporabe omenjenih členov miruje; v tem primeru je oseba upravičena do družinskih dajatev ali družinskih dodatkov države članice, na ozemlju katere stalno prebivajo otroci, stroške krije ta država članica, in kadar to pride v poštev, do dajatev , ki niso družinski dodatki iz členov 77 ali 78 uredbe, stroške krije pristojna država, kot je določeno v teh členih.

2. Če je zaposlena oseba, za katero velja zakonodaja države članice, upravičena do družinskih dodatkov na podlagi zavarovalne dobe ali dobe zaposlitve, predhodno dopolnjenih po grški zakonodaji, ji ta pravica miruje do zneska teh dajatev, kadar je v istem obdobju in za istega družinskega člana, upravičena do družinskih dajatev ali dodatkov po zakonodaji prve države članice na podlagi člena 73 ali 74 uredbe.

3. Kadar so v skladu s členoma 73 in/ali 74 uredbe družinske dajatve izplačljive za isto obdobje in za istega družinskega člana v dveh državah članicah, pristojni nosilec države članice z zakonodajo, ki določa najvišjo dajatev, izplača celotni znesek take dajatve, polovico zneska pa ji povrne pristojni nosilec druge države članice do višine, ki jo določa zakonodaja slednje države članice.

Člen 10a (8)

Pravila, ki se uporabijo, kadar za zaposleno ali samozaposleno osebo zaporedno veljajo zakonodaje več držav članic v istem obdobju ali delu obdobja

Kadar za zaposleno ali samozaposleno osebo zaporedoma velja zakonodaja dveh držav članic v obdobju med dvema datumoma za izplačilo družinskih dajatev, kot sta določena z zakonodajo ene ali obeh držav članic, se uporabljajo naslednja pravila:

(a) Družinske dajatve , ki jih lahko oseba zahteva na podlagi tega, da je zanjo veljala zakonodaja vsake od teh držav, ustrezajo številu izplačljivih dnevnih dajatev, ki izhajajo iz te zakonodaje. Kadar katera od zakonodaj ne določa dnevnih dajatev, se družinske dajatve dodelijo glede na sorazmerni del časa, v katerem je za osebo veljala zakonodaja vsake od držav članic v obdobju, ki ga določa zakonodaja.

(b) Kadar družinske dajatve zagotavlja nosilec v obdobju, ko bi jih moral zagotoviti drugi nosilec , se računi med omenjenima nosilcema ustrezno poravnajo.

(c) Kadar so dobe zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene po zakonodaji ene države članice, izražene v drugačnih enotah kot tiste dobe, ki se uporabljajo za izračun družinskih dajatev po zakonodaji druge države članice, ki je tudi veljala za osebo v istem obdobju, se pretvorba za uporabo pododstavkov (a) in (b) opravi v skladu z določbami člena 15(3) izvedbene uredbe.

(d) Ne glede na določbe pododstavka (a) v zvezi s poslovanjem med državami članicami, navedenimi v Prilogi 8 izvedbene uredbe, nosilec, ki v določenem obdobju krije stroške družinskih dajatev na podlagi prve zaposlitve ali samozaposlitve krije te stroške v tem celotnem obdobju.

NASLOV III

IZVAJANJE DOLOČB UREDBE ZA DOLOČITEV ZAKONODAJE, KI SE UPORABLJA

Izvajanje členov 13 do 17 Uredbe

Člen 10b (9)

Uradni postopki v skladu s členom 13(2) uredbe

Datum in pogoji, po katerih se zakonodaja države članice preneha uporabljati za osebo iz člena 13(2)(f) uredbe, se določijo v skladu s to zakonodajo. Nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, zakonodaja katere se začne uporabljati za to osebo , zaprosi nosilca, ki ga imenuje pristojni organ prve države članice, da določi ta datum.

▼M12

Člen 10c

Postopki, predpisani za uporabo člena 13(2)(d) Uredbe za državne uradnike ali osebe, ki se obravnavajo kot take.

Za uporabo člena 13(2)(d) nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, katere zakonodaja se uporablja, izda potrdilo z navedbo, da za državnega uradnika ali osebo, ki je obravnavana kot taka, velja njena zakonodaja.

Člen 11

Predpisani postopki v primeru napotitve zaposlene osebe v skladu s členom 14(1) in členom 14b(1) uredbe in v primeru sporazumov, sklenjenih po členu 17 uredbe

1. Nosilci, ki jih imenuje pristojni organ države članice, zakonodaja katere ostane v uporabi, izdajo potrdilo z izjavo, da za zaposleno osebo še naprej velja ta zakonodaja do določenega datuma:

(a) na zahtevo zaposlene osebe ali njenega delodajalca v primerih iz členov 14(1) in 14b(1) uredbe;

(b) v primerih, ko se uporablja člen 17 uredbe.

2. Soglasje, določeno za primere iz členov 14(1)(b) in 14b(1) uredbe, zahteva delodajalec.

Člen 11a

Predpisani postopki v skladu s členi 14a(1) in 14b(2) uredbe in v primeru sporazumov, sklenjenih po členu 17 uredbe, v primeru če se delo opravlja na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri je oseba običajno samozaposlena

1. Nosilec , ki ga imenuje pristojni organ države članice, zakonodaja katere ostane v uporabi , izda potrdilo z izjavo, da za samozaposleno osebo do določenega datuma še naprej velja ta zakonodaja:

(a) na zahtevo samozaposlene osebe v primerih iz členov 14a(1) in 14(2) uredbe;

(b) v primerih, ko se uporablja člen 17 uredbe.

2. Soglasje, določeno za primere iz členov 14a(1)(b) in 14b(2) uredbe, zahteva samozaposlena oseba.

Člen 12

Posebne določbe v zvezi z zavarovanjem zaposlenih oseb po nemškem sistemu socialne varnosti

Kadar se za osebo zaposleno pri podjetju ali delodajalcu, katerega registrirani sedež ali poslovalnica ne leži na nemškem ozemlju, na podlagi členov 13(2)(a), 14(1) in (2) ali 14b(1) uredbe ali po sporazumu, sklenjenem v skladu s členom 17 uredbe, uporablja nemška zakonodaja in kadar oseba nima redne zaposlitve na nemškem ozemlju, se ta zakonodaja uporablja , kot če bi bila oseba zaposlena v kraju svojega stalnega prebivališča na nemškem ozemlju.

Če oseba nima stalnega prebivališča na nemškem ozemlju, se nemška zakonodaja uporablja , kot če bi bila oseba zaposlena v kraju, za katerega je pristojen Allgemeine Ortskrankenkasse Bonn (Splošna lokalna bolniška blagajna Bonn).

Člen 12a (5)

▼M12

Pravila, ki se uporabljajo za osebe iz člena 14(2) in (3), člena 14a(2) do (4) in člena 14c Uredbe, ki so običajno zaposlene ali samozaposlene na ozemlju dveh ali več držav članic

Za uporabo določb člena 14(2) in (3), člena 14a(2) do (4) in člena 14c Uredbe se uporabljajo naslednja pravila:

(a) Oseba, ki običajno opravlja svojo dejavnost na ozemlju dveh ali več držav članic ali v podjetju, ki ima svoj registrirani sedež ali poslovalnico na ozemlju ene države članice in posluje prek skupne meje dveh držav, ali oseba ki je sočasno zaposlena na ozemlju ene države članice in samozaposlena na ozemlju druge države članice, o tem položaju obvesti nosilca, ki ga imenuje pristojni organ v državi članici, na ozemlju katere stalno prebiva.

(b) Kadar se zakonodaja države članice, na ozemlju katere oseba stalno prebiva, zanjo ne uporablja, nosilec, ki ga imenuje pristojni organ te države članice, o položaju obvesti nosilca, ki ga imenuje pristojni organ države članice, katere zakonodaja se za to osebo uporablja.

▼M12

1a. Kadar v skladu s členom 14(2)(a) te uredbe za osebo, ki je član potujočega ali letalskega osebja podjetja v mednarodnem prometu, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere je registriran sedež ali poslovalnica podjetja, podružnica ali stalno predstavništvo podjetja, ki ga zaposluje, ali je pretežno zaposlen na ozemlju države članice, kjer stalno prebiva, nosilec, ki ga imenuje pristojni organ te države članice, osebi izda potrdilo, da zanjo velja njena zakonodaja.

(a) Kadar za osebo, ki je običajno zaposlena ali samozaposlena na ozemlju dveh ali več držav članic in ki opravlja del svoje dejavnosti v državi članici, na ozemlju katere stalno prebiva, v skladu s členom 14(2)(b)(i) ali prvim stavkom odstavka 2 člena 14 a uredbe, velja zakonodaja te države članice, nosilec , ki ga imenuje pristojni organ te države članice, osebi izda potrdilo z izjavo, da za osebo velja njegova zakonodaja, in izvod potrdila pošlje nosilcu , ki ga imenuje pristojni organ vsake druge države članice:

(i) na ozemlju katere oseba opravlja del svoje dejavnosti,

in/ali

(ii) če je oseba zaposlena na ozemlju, kjer ima podjetje ali delodajalec, ki ga zaposluje, svoj registrirani sedež ali poslovalnico.

(b) Slednji nosilec po potrebi nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ v državi članici, zakonodaja katere se za osebo uporablja, pošlje informacije, ki so potrebne za določitev prispevkov, za katere je po tej zakonodaji odgovoren delodajalec ali delodajalci in/ali oseba.

(a) Kadar v skladu s členom 14(3) ali 14a(3) uredbe za osebo , ki je zaposlena na ozemlju ene države članice v podjetju, ki ima svoj registrirani sedež ali poslovalnico na ozemlju druge države članice in ki posluje prek skupne meje teh držav, ali ki je samozaposlena pri takem podjetju, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere ima podjetje registriran sedež ali poslovalnico, nosilec , ki ga imenuje pristojni organ slednje države članice, izda osebi potrdilo z izjavo, da za osebo velja njegova zakonodaja , in pošlje izvod potrdila nosilcu , ki ga imenuje pristojni organ vsake druge države članice:

(i) na ozemlju katere je oseba zaposlena ali samozaposlena;

(ii) na ozemlju katere oseba stalno prebiva.

(b) Smiselno se uporablja odstavek 2(b) zgoraj.

(a) Kadar v skladu s členom 14(2)(b)(ii) uredbe za zaposleno osebo , ki ne prebiva stalno na ozemlju nobene od držav članic, v katerih opravlja svojo dejavnost, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere ima registriran sedež ali poslovalnico podjetje ali posameznik, ki osebo zaposluje, nosilec , ki ga imenuje pristojni organ slednje države članice, izda zaposleni osebi potrdilo z izjavo, da zanjo velja njegova zakonodaja, in pošlje izvode tega potrdila nosilcu , ki ga imenuje pristojni organ vsake druge države članice:

(i) na ozemlju katere zaposlena oseba opravlja del svojih dejavnosti;

(ii) na ozemlju katere zaposlena oseba stalno prebiva.

(b) Smiselno se uporablja odstavek 2(b) zgoraj.

(a) Kadar v skladu z določbami drugega stavka odstavka 2 člena 14 a uredbe za osebo, ki je običajno samozaposlena na ozemlju dveh ali več držav članic, vendar pa ne opravlja nobenega dela svoje dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri stalno prebiva , velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere opravlja svojo glavno dejavnost, nosilec , ki ga imenuje pristojni organ države članice, na ozemlju katere stalno prebiva, nemudoma obvesti nosilca, ki ga imenuje pristojni organ druge države članice.

(b) Pristojni organi držav članic ali nosilci , ki jih imenujejo ti pristojni organi, soglasno določijo zakonodajo, ki velja za osebo, pri čemer upoštevajo določbe pododstavka (d) in, kjer je to predvideno, določbe člena 14a(4) uredbe v roku največ šestih mesecev, ki se šteje od dne, ko je bil položaj osebe sporočen enemu od nosilcev.

(c) Nosilec, ki izvaja zakonodajo, ki je bila določena kot tista, ki se uporablja za osebo, izda tej osebi potrdilo, da za osebo velja ta zakonodaja, in pošlje izvode tega potrdila drugim nosilcem.

(d) Za določanje glavne dejavnosti osebe v skladu s tretjim stavkom člena 14a(2) uredbe se upošteva predvsem kraj, kjer se nahajajo natanko opredeljeni in stalni prostori, v katerih oseba opravlja svojo dejavnost. Če to ni mogoče, se upoštevajo merila, kot so običajna narava ali trajanje opravljanja dejavnosti, število opravljenih storitev in dohodek, ki izhaja iz teh dejavnosti.

(e) Nosilci si izmenjajo vse potrebne informacije za določitev tako glavne dejavnosti osebe kot prispevkov, ki jih mora izplačevati po zakonodaji, ki je bila določena kot zanjo veljavna.

(a) Brez poseganja v odstavek 5, zlasti v pododstavek (b), če nosilec , ki ga imenuje pristojni organ države članice, zakonodaja katere se uporabi na podlagi člena 14a(2) ali (3) uredbe, ugotovi, da se za osebo uporabijo določbe odstavka 4 omenjenega člena, o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic ali nosilce , ki jih imenujejo ti organi; po potrebi se o zakonodaji, ki se uporabi odloči s soglasjem.

(b) Informacije iz odstavka 2(b) zgoraj, drugi nosilci pošljejo nosilcem, ki jih imenuje pristojni organ države članice, zakonodaja katere se določi kot tista, ki se uporabi.

(a) Kadar v skladu s členom 14c(a) uredbe za osebo, ki je sočasno zaposlena na ozemlju ene države članice in samozaposlena na ozemlju druge države članice, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere opravlja plačano zaposlitev, nosilec , ki ga imenuje pristojni organ slednje države članice izda zaposleni osebi potrdilo z izjavo, da za osebo velja njegova zakonodaja, in pošlje izvod potrdila nosilcu , ki ga imenuje pristojni organ vsake druge države članice:

(i) na ozemlju katere je ta oseba samozaposlena;

(ii) na ozemlju katere ta oseba stalno prebiva.

(b) Smiselno se uporablja odstavek 2(b) zgoraj.

8. Kadar v skladu s členom 14c(b) uredbe za osebo, ki je sočasno zaposlena na ozemlju ene države članice in samozaposlena na ozemlju druge države članice, velja zakonodaja dveh držav članic, se uporabijo določbe točk 1, 2, 3 in 4 za plačano zaposlitev, določbe točk 1, 2, 3, 5 in 6 pa se smiselno uporabljajo za samozaposlitev.

Nosilec, ki ga imenujeta pristojna organa dveh držav članic, katerih zakonodaja je določena kot tista, ki se uporablja , drug drugega ustrezno obveščata.

▼M3

Člen 12b

Predpisi, ki se uporabljajo za osebe, navedene v členu 14e ali 14f uredbe

Določbe člena 12a(1), (2), (3) in (4) se smiselno uporabljajo za osebe, zajete v členih 14e in 14f uredbe. V primerih, zajetih v členu 14f uredbe, se nosilci, ki jih imenujejo pristojni organi držav članic, katerih zakonodaja se uporablja, medsebojno obveščajo.

Člen 13

Uveljavljanje pravice do izbire za osebe, ki so zaposlene v diplomatskih ali konzularnih predstavništvih

1. Pravica izbire, ki jo določa člen 16(2) uredbe, se mora uveljaviti prvič v treh mesecih po dnevu, ko osebo zaposli diplomatsko ali konzularno predstavništvo ali ko stopi v osebno službo pri predstavnikih takega predstavništva. Izbira začne veljati na dan zaposlitve.

Kadar oseba ponovno uveljavlja svojo pravico izbire ob koncu koledarskega leta, začne izbira veljati prvi dan naslednjega koledarskega leta.

2. Oseba, ki uveljavlja svojo pravico do izbire, obvesti nosilca, ki ga imenuje pristojni organ države članice, katere zakonodajo je izbrala, sočasno pa o tem obvesti tudi svojega delodajalca. Omenjeni nosilec po potrebi posreduje to informacijo vsem drugim nosilcem iste države članice v skladu z navodili, ki jih izda pristojni organ te države.

3. Nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, katere zakonodajo je oseba izbrala, osebi izda potrdilo, da zanjo velja zakonodaja te države članice, dokler je zaposlena pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu ali je v osebni službi pri predstavnikih tega predstavništva.

4. Kadar se oseba odloči za nemško zakonodajo, se določbe te zakonodaje uporabljajo, kot če bi bila zaposlena v kraju, kjer ima svoj sedež nemška vlada. Pristojni organ imenuje pristojnega nosilca zdravstvenega zavarovanja.

Člen 14

Uveljavljanje pravice do izbire za pomožno osebje Evropskih skupnosti

1. Pravica do izbire, ki jo določa člen 16(3) uredbe, se mora uveljaviti s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Organ, pooblaščen za sklepanje teh pogodb, obvesti nosilca, ki ga imenuje pristojni organ države članice, zakonodajo katere je član pomožnega osebja izbral. Omenjeni nosilec po potrebi posreduje to informacijo vsem drugim nosilcem v isti državi članici.

2. Nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, zakonodajo katere je član pomožnega osebja izbral, mu izda potrdilo, da zanj velja zakonodaja te države članice, dokler je zaposlen pri Evropskih skupnostih kot član pomožnega osebja.

3. Pristojni organi držav članic lahko, kadar je to potrebno, imenujejo pristojne nosilce za člane pomožnega osebja Evropskih skupnosti.

4. Kadar član pomožnega osebja, zaposlen na ozemlju države članice, ki ni Nemčija, izbere nemško zakonodajo, se določbe te zakonodaje uporabljajo , kot če bi bil član pomožnega osebja zaposlen v kraju, kjer ima svoj sedež nemška vlada. Pristojni organ imenuje pristojnega nosilca zdravstvenega zavarovanja.

NASLOV IV

IZVAJANJE POSEBNIH DOLOČB UREDBE V ZVEZI Z RAZLIČNIMI

VRSTAMI DAJATEV

POGLAVJE 1

SPLOŠNA PRAVILA ZA SEŠTEVANJE DOB

Člen 15 (A) (5) (11)

1. V primerih iz členov 18(1), 38, 45(1) do (3), 64 in 67(1) in (2) uredbe, se dobe seštevajo v skladu z naslednjimi pravili:

(a) Zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji ene države članice, se prištejejo zavarovalnim dobam ali dobam prebivanja, dopolnjenim po zakonodaji vsake druge države članice, kolikor je to potrebno, da se dopolnijo zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji prve države članice, za pridobitev,ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatev, če se te zavarovalne dobe ali dobe prebivanja ne prekrivajo. Kadar naj bi nosilci dveh ali več držav članic dodelili dajatve za invalidnost, starost ali smrt (pokojnine) v skladu z določbami členom 46(2) uredbe, vsak od nosilcev izvede ločena seštevanja z upoštevanjem celotnih zavarovalnih dob ali dob prebivanja, ki jih je zaposlena ali samozaposlena oseba dopolnila po zakonodaji vseh držav članic, ki so zanjo veljale, ne da bi to vplivalo, kadar to pride v poštev, na določbe členov 45(2) in (3) ter 47(1)(a) uredbe. ►M3 V primerih, navedenih v členu 14c(b) ali 14f uredbe, nosilci za dodelitve dajatev upoštevajo tudi zavarovalne dobe ali dobe stalnega prebivanja, dopolnjene po sistemu obveznega zavarovanja po zakonodaji držav članic, ki se prekrivajo. ◄

(b) Kadar se zavarovalna doba ali doba prebivanja, dopolnjena v obveznem zavarovanju po zakonodaji ene države članice, prekriva z zavarovalno dobo, dopolnjeno v prostovoljnem ali prostovoljnem nadaljevanju zavarovanja po zakonodaji druge države članice, se upošteva le doba, dopolnjena v obveznem zavarovanju.

(c) Kadar se zavarovalna doba ali doba prebivanja, ki se ne šteje kot taka in ki je dopolnjena po zakonodaji ene države članice, prekriva z dobo, ki se šteje kot taka in je dopolnjena po zakonodaji druge države članice, se upošteva le doba, ki se ne šteje kot taka.

(d) Dobo, ki se šteje kot taka po zakonodajah dveh ali več držav članic, upošteva le nosilec države članice, po zakonodaji katere je bila zavarovana oseba nazadnje obvezno zavarovana pred to dobo; kadar zavarovana oseba ni bila obvezno zavarovana po zakonodaji države članice pred to dobo, slednjo upošteva nosilec države članice, po zakonodaji katere je bila oseba obvezno zavarovana prvič po tej dobi.

(e) Kadar ni mogoče natančno določiti časovnega obdobja, v katerem so bile dopolnjene zavarovalne dobe ali dobe prebivanja po zakonodaji ene države članice, se domneva, da se te dobe niso prekrivale z zavarovalnimi dobami ali dobami prebivanja, dopolnjenimi po zakonodaji druge države članice, in se, kadar je to ugodnejše, ustrezno upoštevajo.

(f) Kadar se po zakonodaji ene države članice določene zavarovalne dobe ali dobe prebivanja upoštevajo le, če so bile dopolnjene v določenem roku, nosilec , ki izvaja tako zakonodajo:

(i) upošteva zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, le če so bile dopolnjene v omenjenem roku,

(ii) podaljša rok za trajanje zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih v celoti ali deloma znotraj omenjenega roka po zakonodaji druge države članice, kadar iz zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji druge države članice, izhaja le mirovanje roka, v katerem morajo biti zavarovalne dobe ali dobe prebivanja dopolnjene.

2. Zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji države članice, za katero se uredba ne uporablja, ki se upoštevajo pri seštevanju po zakonodaji države članice, v kateri se uredba uporablja, se štejejo kot zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, ki jih je treba upoštevati pri seštevanju.

3. Kadar so zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji ene države članice, izražene v enotah, ki se razlikujejo od enot, ki se uporabljajo po zakonodaji druge države članice, se pretvorba za seštevanje opravi po naslednjih pravilih:

(a) Kadar je oseba zaposlena oseba, ki je delala šestdnevni delovni teden, ali če je samozaposlena oseba:

(i) en dan ustreza osmim uram in obratno;

(ii) šest dni ustreza enemu tednu in obratno;

(iii) 26 dni ustreza enemu mesecu in obratno;

(iv) trije meseci ali 13 tednov ali 78 dni ustreza enemu četrtletju in obratno;

(v) za pretvorbo tednov v mesece in obratno se tedni in meseci pretvorijo v dneve;

(vi) uporaba zgornjih pravil ne sme vplivati na to, da bi končna vsota zavarovalnih dob, dopolnjenih v enem koledarskem letu, presegla 312 dni ali 52 tednov ali 12 mesecev ali štirih četrtletij.

(b) Če je oseba zaposlena oseba, ki je delala petdnevni delovni teden:

(i) en dan ustreza devetim uram in obratno;

(ii) pet dni ustreza enemu tednu in obratno;

(iii) 22 dni ustreza enemu mesecu in obratno;

(iv) trije meseci ali 13 tednov ali 66 dni ustreza enemu četrtletju in obratno;

(v) za pretvorbo tednov v mesece in obratno se tedni in meseci pretvorijo v dneve;

(vi) uporaba zgornjih pravil ne sme vplivati na to , da bi končna vsota zavarovalnih dob, dopolnjenih v enem koledarskem letu, presegla 264 dni ali 52 tednov ali 12 mesecev ali štirih četrtletij.

(i) en dan ustreza šestim uram in obratno;

(ii) sedem dni ustreza enemu tednu in obratno;

(iii) trideset dni ustreza enemu mesecu in obratno;

(iv) trije meseci ali 13 tednov ali 90 dni ustreza enemu četrtletju in obratno;

(v) za pretvorbo tednov v mesece in obratno se tedni in meseci pretvorijo v dneve;

(vi) uporaba zgornjih pravil ne sme vplivati na to, da bi končna vsota zavarovalnih dob, dopolnjenih v enem koledarskem letu, presegla 360 dni ali 52 tednov ali 12 mesecev ali štirih četrtletij.

Kadar je zavarovalna doba, dopolnjena po zakonih države članice, izražena v mesecih, se dnevi, ki ustrezajo delu meseca v skladu s pravili za pretvorbo, določenimi v tem odstavku, štejejo kot cel mesec.

POGLAVJE 2

BOLEZEN IN MATERINSTVO

Izvajanje člena 18 uredbe

Člen 16

Potrdilo o zavarovalnih dobah

1. Za uveljavljanje določb člena 18 uredbe, zaposlena ali samozaposlena oseba predloži pristojnemu nosilcu potrdilo z navedbo zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji, ki je zanjo nazadnje veljala.

2. To potrdilo na zahtevo zaposlene ali samozaposlene osebe izda nosilec ali nosilci države članice, zakonodaja katere je za osebo nazadnje veljala. Če omenjenega potrdila ne predloži, ga pristojni nosilec pridobi od nosilca ali nosilcev.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo, če je treba, zato, da se izpolnijo pogoji po zakonodaji pristojne države, upoštevati zavarovalne dobe predhodno dopolnjene po zakonodaji kake druge države članice.

Izvajanje člena 19 uredbe

Člen 17 (14)

Storitve v primeru stalnega prebivališča v državi članici, ki ni pristojna država

1. Če naj zaposlena ali samozaposlena oseba prejme storitve v skladu s členom 19 uredbe, mora prijaviti sebe in svoje družinske člane pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča s predložitvijo potrdila, da je ona in njeni družinski člani upravičena do omenjenih storitev. To potrdilo, ki temelji na informacijah, ki jih izda delodajalec, po potrebi izda pristojni nosilec. Če zaposlena ali samozaposlena oseba ali njeni družinski člani ne predložijo omenjenega potrdila, ga nosilec v kraju stalnega prebivališča pridobi od pristojnih nosilcev.

2. Potrdilo velja, dokler nosilec v kraju stalnega prebivališča ne prejme obvestila o njegovem preklicu. Če pa omenjeno potrdilo izda nemški, francoski, italijanski ali portugalski nosilec, velja le za čas enega leta od dne, ko je bilo izdano, in ga je treba vsako leto obnoviti.

3. Če je oseba sezonski delavec, potrdilo iz odstavka 1 velja celoten čas predvidenega trajanja sezonskega dela, razen če vmes pristojni nosilecobvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča o njegovem preklicu.

4. Nosilec v kraju stalnega prebivališča obvesti pristojnega nosilca o vsaki prijavi, opravljeni v skladu z določbami odstavka 1.

5. Ob vsaki zahtevi za storitve oseba predloži potrdila, ki so potrebna za dodelitev storitev po zakonodaji države članice, na ozemlju katere oseba stalno prebiva.

▼M10 —————

8. Zaposlena ali samozaposlena oseba ali njen družinski član obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča o vsaki spremembi okoliščin, ki bi lahko vplivale na njihovo upravičenost do storitev, zlasti o prekinitvi ali spremembi zaposlitve ali samozaposlitve osebe ali o prenosu stalnega prebivališča ali kraja začasnega prebivališča zaposlene ali samozaposlene osebe ali njenega družinskega člana. Tudi v primeru, če zaposlena ali samozaposlena oseba preneha biti zavarovana ali preneha biti upravičena do storitev , pristojni nosilec ustrezno obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča. Nosilec v kraju stalnega prebivališča lahko kadarkoli zahteva od pristojnega nosilca, da mu predloži vse informacije v zvezi z zavarovanjem zaposlene ali samozaposlene osebe ali o njeni upravičenosti do storitev.

9. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav članic se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo tudi o drugih izvedbenih pravilih.

Člen 18

Denarne dajatve v primeru stalnega prebivališča v državi članici, ki ni pristojna država

1. Za prejem denarnih dajatev po členu 19(1)(b) uredbe se mora zaposlena ali samozaposlena oseba v treh dneh po začetku nezmožnosti za delo prijaviti pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča s predložitvijo obvestila o prenehanju dela ali spričevalo o nezmožnosti za delo, ki ga izda lečeči zdravnik, če tako določa zakonodaja, ki jo uporablja pristojni nosilec ali nosilec v kraju stalnega prebivališča.

2. Kadar lečeči zdravnik v državi stalnega prebivališča ne izdaja potrdil o nezmožnosti za delo, se oseba obrne neposredno na nosilca v kraju stalnega prebivališča v roku, določenem z zakonodajo , ki jo ta uporablja.

Ta nosilec da nezmožnost za delo nemudoma zdravniško potrditi in izda potrdilo iz odstavka 3. Tako potrdilo mora navajati predvideno trajanje nezmožnosti in se nemudoma pošlje pristojnemu nosilcu.

3. V primerih, ko se odstavek 2 ne uporablja, nosilec v kraju stalnega prebivališča čim hitreje, v vsakem primeru pa v roku treh dni po dnevu, ko se je oseba obrnila nanj, osebo zdravstveno pregleda, kot če bi bila zavarovana pri tem nosilcu. Poročilo zdravnika, ki opravi pregled, mora navajati predvsem predvideno trajanje nezmožnosti za delo, nosilec v kraju stalnega prebivališča pa ga pošlje pristojnemu nosilcu v roku treh dni po dnevu pregleda.

4. Nosilec v kraju stalnega prebivališča po tem izpelje vsa administrativna preverjanja ali zdravniške preglede osebe, kot če bi bila ta zavarovana pri tem nosilcu. Takoj ko ugotovi, da je oseba spet sposobna za delo, o tem nemudoma obvesti osebo in pristojnega nosilca in navede datum, ko je nezmožnost za delo prenehala. Brez poseganja v določbe odstavka 6 se uradno obvestilo osebi upošteva kot odločitev, sprejeta v imenu pristojnega nosilca.

5. V vseh primerih si pristojni nosilec pridrži pravico, da osebo napoti na pregled k zdravniku po lastni izbiri.

6. Če se pristojni nosilec odloči, da zadrži denarne dajatve , ker oseba še ni izpolnila vseh predpisanih postopkov, določenih z zakonodajo države stalnega prebivališča, ali če ugotovi, da je oseba sposobna, da nadaljuje delo, o svoji odločitvi obvesti osebo in obenem pošlje izvod te odločitve nosilcu v kraju stalnega prebivališča.

7. Ko oseba ponovno začne z delom, o tem obvesti pristojnega nosilca , če tako obvestilo zahteva zakonodaja, ki jo uporablja ta nosilec.

8. Pristojni nosilec izplača denarne dajatve na primeren način, običajno z mednarodnim denarnim nakazilom, in o tem obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča in osebo. Kadar denarne dajatve izplačuje nosilec v kraju stalnega prebivališča v imenu pristojnega nosilca , slednji obvesti osebo o njenih pravicah in nosilca v kraju stalnega prebivališča pa o znesku denarnih dajatev , o datumih izplačil in o najdaljšem obdobju, v katerem je mogoče dajatve zagotavljati v skladu z zakonodajo pristojne države.

9. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav članic se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo tudi o drugih izvedbenih pravilih.

Izvajanje člena 20 uredbe

Člen 19

Posebne določbe za obmejne delavce in njihove družinske člane

Obmejnim delavcem in njihovim družinskim članom se lahko izdajajo medicinski izdelki, povoji, očala in pripomočki manjših vrednosti ter opravljajo laboratorijske analize in preiskave samo na ozemlju države članice, v kateri so bili predpisani, v skladu z določbami zakonodaje te države članice, razen kadar je zakonodaja, ki jo izvaja pristojni nosilec, ali sporazum, sklenjen med državama članicama ali pristojnimi organi obeh držav, ugodnejši.

Izvajanje druge alinee člena 21(2) uredbe

Člen 19a (15)

Storitve v primeru začasnega bivanja v pristojni državi — Družinski člani, ki stalno prebivajo v državi članici, ki ni tista, v kateri stalno prebiva zaposlena ali samozaposlena oseba

1. Za prejemanje storitev po določbah člena 21 uredbe družinski člani predložijo nosilcu v kraju stalnega prebivališča potrdilo, da so upravičeni do omenjenih storitev. To potrdilo, izda nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskega člana, če je to mogoče preden zapusti ozemlje države članice, v kateri stalno prebivajo, in kadar je to potrebno navaja najdaljše obdobje zagotavljanja storitev, določeno v zakonodaji te države članice. Če družinski člani ne predložijo omenjenega potrdila, nosilec v kraju začasnega prebivališča stopi v stik z nosilcem v kraju stalnega prebivališča, da pridobi to potrdilo.

2. Člen 17(9) izvedbene uredbe se smiselno uporablja.

Izvajanje člena 22 uredbe

▼M10 —————

Člen 21

Storitve v primeru začasnega bivanja v državi članici, ki ni pristojna država

1. Za prejemanje storitev po določbah člena 22(1)(a)(i) Uredbe zaposlena ali samozaposlena oseba predloži izvajalcu zdravstvenih storitev dokument, ki ga izda pristojni nosilec in potrjuje, da je upravičena do storitev. Ta dokument se sestavi v skladu s členom 2. Če zadevna oseba ne more predložiti tega dokumenta, stopi v stik z nosilcem v kraju začasnega prebivališča, ki od pristojnega nosilca zahteva potrdilo o tem, da je zadevna oseba upravičena do storitev.

Dokument o upravičenosti do storitev v skladu s členom 22(1)(a)(i) Uredbe, ki ga izda pristojni nosilec, v vsakem posameznem primeru, ima za izvajalca zdravstvenih storitev enak pomen kot nacionalno dokazilo o upravičenosti oseb, zavarovanih pri nosilcu v kraju začasnega prebivališča.

2. Člen 17(9) izvedbene uredbe se smiselno uporablja.

člen 22

Storitve za zaposlene ali samozaposlene osebe, ki prenesejo svoje stalno prebivališče ali ki se vrnejo v državo stalnega prebivališča, ali za zaposlene ali samozaposlene osebe, z dovoljenjem, da odidejo v drugo državo članico na zdravljenje

1. Za prejemanje storitev po določbah člena 22(1)(b)(i) uredbe zaposlena ali samozaposlena oseba nosilcu v kraju stalnega prebivališča predloži potrdilo, da je upravičena do nadaljnjega prejemanja omenjenih storitev. V potrdilu, ki ga izda pristojni nosilec je, kadar je to potrebno, v skladu z zakonodajo pristojne države, zlasti točno določeno obdobje zagotavljanja storitev. Potrdilo se lahko na zahtevo osebe izda po njenem odhodu, če ga zaradi višje sile ni bilo mogoče izdati vnaprej.

2. Člen 17(9) izvedbene uredbe se smiselno uporablja.

3. Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata tudi za določbe glede storitev v primeru, iz člena 22(1)(c)(i) uredbe.

Člen 23

Storitve za družinske člane

Določbe členov 21 ali 22 izvedbene uredbe se po potrebi smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje storitev družinskim članom, kot je določeno v členu 22(3) uredbe.

V primerih, navedenih v drugem pododstavku člena 22(3) Uredbe, se pri uporabi členov 17(9), 21 in 22 izvedbene uredbe nosilec v kraju stalnega prebivališča in zakonodaja države stalnega prebivališča družinskih članov štejeta smiselno kot pristojni nosilec in kot zakonodaja pristojne države.

Člen 24

Denarne dajatve za zaposlene ali samozaposlene osebe v primeru začasnega bivanja v državi članici, ki ni pristojna država

Določbe člena 18 izvedbene uredbe se smiselno uporabljajo tudi za prejemanje denarnih dajatev po členu 22(1)(a)(ii) uredbe. Vendar pa, zaposleni ali samozaposleni osebi, ki začasno biva na ozemlju države članice, ne da bi tam opravljala dejavnost v okviru zaposlitve oziroma samozaposlitve, ni treba predložiti obvestila o prenehanju dela, ne glede na obveznost predložitve potrdila o nezmožnosti za delo iz člena 18(1) izvedbene uredbe.

Izvajanje člena 23 (3) uredbe

Člen 25

Potrdilo o družinskih članih, ki se upoštevajo pri izračunu denarnih dajatev

1. Za prejemanje dajatev po določbah člena 23(3) uredbe zaposlena ali samozaposlena oseba predloži pristojnemu nosilcu potrdilo o svojih družinskih članih, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri ima sedež omenjen nosilec.

2. To potrdilo izda nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskih članov.

Potrdilo velja 12 mesecev od dne izdaje. Mogoče ga je podaljšati; v tem primeru velja od dne podaljšanja.

Oseba nemudoma obvesti pristojnega nosilca o vsakem pojavu, zaradi katerega bi bilo potrebno spremeniti omenjeno potrdilo. Sprememba začne veljati z dnem navedenega pojava.

3. Namesto potrdila, ki je omenjeno v odstavku 1, lahko pristojni nosilec zahteva od osebe, da predloži najnovejše dokumente o osebnem stanju družinskih članov, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri ima sedež omenjen nosilec.

Izvajanje člena 25(1) uredbe

Člen 26

Dajatve za brezposelne osebe, ki odidejo v državo članico, ki ni pristojna država, da bi tam iskale zaposlitev

1. Za prejemanje storitev po določbah člena 25(1)(a) in (1a) Uredbe brezposelna oseba ali družinski član, ki jo spremlja, predloži izvajalcu zdravstvenih storitev dokument, ki ga izda pristojni nosilec in potrjuje, da je upravičena do storitev. Ta dokument se sestavi v skladu s členom 2. Če zadevna oseba ne more predložiti tega dokumenta, stopi v stik z nosilcem v kraju začasnega prebivališča, ki od pristojnega nosilca zahteva potrdilo o tem, da je zadevna oseba upravičena do storitev.

Dokument o upravičenosti do storitev v skladu s členom 25(1)(a) Uredbe, ki ga izda pristojni nosilec, v vsakem posameznem primeru, ima za izvajalca zdravstvenih storitev enak pomen kot nacionalno dokazilo o upravičenosti oseb, zavarovanih pri nosilcu v kraju, kamor je brezposelna oseba odšla.

1a. Za prejemanje denarnih dajatev po določbah člena 25(1)(b) Uredbe brezposelna oseba zase in za svoje družinske člane predloži nosilcu zavarovanja v kraju, kamor je odšla, potrdilo, za katero zaprosi pred svojim odhodom pri pristojnem nosilcu zavarovanja. Če brezposelna oseba tega potrdila ne predloži, ga nosilec v kraju, kamor je odšla, pridobi od pristojnega nosilca. Ta potrdilo mora dokazovati obstoj pravice do omenjenih dajatev pod pogoji, določenimi v členu 69(1)(a) Uredbe, navajati mora trajanje take pravice ob upoštevanju določb člena 69(1)(c) Uredbe in znesek denarnih dajatev, ki se če je to primerno zagotavljajo iz zdravstvenega zavarovanja med zgoraj omenjenim obdobjem v primeru nezmožnosti za delo ali bolnišničnega zdravljenja.

2. Nosilec zavarovanja za brezposelnost v kraju, kamor je brezposelna oseba prišla, mora na izvodu potrdila, iz člena 83 izvedbene uredbe, ki ga pošlje nosilcu zdravstvenega zavarovanja v istem kraju, navesti, da so pogoji, določeni v členu 69(1)(b) uredbe izpolnjeni in navesti datum njihove izpolnitve in datum, od katerega dalje brezposelna oseba prejema dajatve za brezposelnost na stroške pristojnega nosilca.

To potrdilo velja za obdobje, določeno v členu 69(1)(c) uredbe, dokler so izpolnjeni pogoji. Nosilec zavarovanja za brezposelnost v kraju, kamor je brezposelna oseba prišla, v treh dneh obvesti omenjenega nosilca zdravstvenega zavarovanja, če pogoji niso več izpolnjeni.

3. Člen 17(9) izvedbene uredbe se smiselno uporablja.

4. Za prejemanje denarnih dajatev, ki jih določa zakonodaja pristojne države, brezposelna oseba v roku treh dni pošlje potrdilo o nezmožnosti za delo nosilcu zdravstvenega zavarovanja v kraju, kamor je prišla. Navesti mora tudi datum, do katerega je prejemala dajatve iz zdravstvenega zavarovanja in svoj naslov v državi, v kateri začasno biva.

5. Nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, v katerega je brezposelna oseba prišla, obvesti pristojnega nosilca zdravstvenega zavarovanja, pa tudi nosilca, pri kateri je brezposelna oseba prijavljena kot iskalec zaposlitve, v roku treh dni od datuma, ko je nezmožnost za delo nastopila in se končala.

6. V primerih, opredeljenih v členu 25(4) uredbe, nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, kamor je brezposelna oseba prišla, obvesti pristojnega nosilca zdravstvenega zavarovanja in pristojnega nosilca zavarovanja za brezposelnost o svojem mnenju, da šteje pogoje, ki upravičujejo podaljšanje dobe, v kateri se lahko dodeljujejo denarne dajatve in nudijo storitve, za izpolnjene, z navedbo podlage, na kateri to mnenje temelji; sporočilu, ki ga pošlje pristojnemu nosilcu zdravstvenega zavarovanja, pa priloži tudi podrobno poročilo zdravnika, ki je pregledal bolnika, o stanju bolnika z navedbo predvidenega obdobja, v katerem bodo obstajali pogoji za uporabo člena 25(4) uredbe. Pristojni nosilec zdravstvenega zavarovanja potem sprejme odločitev o podaljšanju dobe, v kateri se lahko bolni brezposelni osebi dodeljujejo dajatve.

7. Smiselno se uporablja tudi člen 18(2), (3), (4), (5), (6), (8) in (9) izvedbene uredbe.

Izvajanje člena 25(3) uredbe

Člen 27

Storitve za družinske člane brezposelnih oseb v primeru stalnega prebivališča v državi članici, ki ni pristojna država

Določbe člena 17 izvedbene uredbe se smiselno uporabljajo za zagotavljanje storitev družinskim članom brezposelnih oseb, kadar imajo ti družinski člani stalno prebivališče na ozemlju države članice, ki ni pristojna država. Ob času prijave družinskih članov brezposelne osebe, ki prejemajo dajatve po določbah člena 69(1) uredbe, je treba predložiti potrdilo, iz člena 26(1) izvedbene uredbe. To potrdilo mora biti veljavno v obdobju, med katerim se lahko dodeljujejo dajatve po členu 69(1) te uredbe.

Izvajanje člena 26 uredbe

Člen 28

Storitve za vlagatelje zahtevkov za pokojnino in njihove družinske člane

1. Za prejemanje storitev na ozemlju države članice, v kateri stalno prebiva, po členu 26(1) uredbe se mora vlagatelj zahtevka in njegovi družinski člani prijaviti pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča s predložitvijo potrdila, da je oseba zase in za svoje družinske člane po zakonodaji druge države članice upravičena do omenjenih storitev. To potrdilo izda nosilec druge države članice, ki je odgovoren za storitve.

2. Nosilec v kraju stalnega prebivališča obvesti nosilca , ki je izdal potrdilo, o vsaki prijavi, opravljeni v skladu z odstavkom 1.

Izvajanje členov 28 in 28 a uredbe

Člen 29

Storitve za upokojence in njihove družinske člane, ki nimajo stalnega prebivališča v državi članici, po zakonodaji katere prejemajo pokojnino in so upravičeni do dajatev

1. Za prejemanje storitev po členih 28(1) in 28 a uredbe na ozemlju države članice, v kateri stalno prebivajo, se morajo upokojenec in njegovi družinski člani ►M2 ki stalno prebivajo v isti državi članici ◄ prijaviti pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča s predložitvijo potrdila, da je oseba zase in za svoje družinske člane po zakonodaji druge države članice upravičena do omenjenih storitev po zakonodaji ali eni od zakonodaj, po katerih se izplačuje pokojnina.

2. To potrdilo na zahtevo upokojenca izda nosilec ali eden od nosilcev, ki so odgovorni za izplačilo pokojnine, ali, kadar to pride v poštev, nosilec, ki je pooblaščen za ugotavljanje upravičenosti do dajatev, takoj ko upokojenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do teh dajatev. Če upokojenec ne predloži potrdila, ga nosilec v kraju stalnega prebivališča pridobi od nosilca ali nosilcev, odgovornih za izplačilo pokojnine, ali, kadar pride to v poštev, od nosilca, ki je pooblaščen za izdajo takih potrdil. Med čakanjem na prejem potrdila lahko nosilec v kraju stalnega prebivališča na podlagi dokumentacije, ki jo prejme, upokojenca in njegove družinske člane ►M2 ki prebivajo v isti državi članici ◄ začasno registrira. Ta registracija zavezuje nosilca, ki je odgovoren za plačilo storitev le, če slednji nosilec izda potrdilo, določeno v odstavku 1.

3. Nosilec v kraju stalnega prebivališča obvesti nosilca , ki je izdal potrdilo, določeno v odstavku 2, o vsaki prijavi, opravljeni v skladu z določbami omenjenega odstavka.

4. Kadar se vloži zahtevek za storitve, je treba nosilcu v kraju stalnega prebivališča s pomočjo računa ali odrezka denarnega nakazila zadnjega opravljenega plačila dokazati, da je upokojenec še vedno upravičen do pokojnine.

5. Upokojenec ali družinski člani ►M2 ki prebivajo v isti državi članici ◄ obvestijo nosilca v kraju stalnega prebivališča o vsaki upravičenosti do storitev, zlasti o vsakem mirovanju ali odvzemu pokojnine in o vsakem prenosu stalnega prebivališča. Tudi nosilci, odgovorni za pokojnino, obveščajo nosilca v kraju upokojenčevega stalnega prebivališča o vsaki taki spremembi.

6. Upravna komisija v meri, kolikor je to potrebno, določi postopek za določanje nosilca , ki krije stroške storitev v primeru iz člena 28(2)(b) uredbe.

Izvajanje člena 29 uredbe

Člen 30 (14)

Storitve za družinske člane, ki stalno prebivajo ►M2 zunaj pristojne države članice ◄ v državi članici, ki ni država, v kateri ima stalno prebivališče upokojenec

1. Za prejemanje storitev po členu 29(1) uredbe na ozemlju države članice, kjer stalno prebivajo, se morajo družinski člani prijaviti pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča s predložitvijo dokumentacije, ki jo zahteva zakonodaja, ki jo ta nosilec izvaja, za dodelitev dajatev družinskim članom upokojenca, skupaj s potrdilom, da je upokojenec upravičen do storitev zase in za svoje družinske člane. ►M2 To potrdilo, ki ga izda nosilec ali eden od nosilcev, pristojnih za izplačilo pokojnin, ali, kjer je to primerno, nosilec, pooblaščen za odločanje o upravičenosti do storitev, še naprej velja, dokler nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskih članov ni obveščen o njegovem prenehanju. ◄ ►M2 Če družinski člani ne predložijo potrdila, se nosilec v kraju stalnega prebivališča zato, da bi ga pridobil, poveže z nosilcem ali nosilci, pristojnimi za izplačilo pokojnin ali, kjer je to primerno, z za to pooblaščenimi nosilci. ◄ Kadar pa to potrdilo izda nemški, francoski, italijanski ali portugalski nosilec , je veljavno le eno leto od dneva izdaje in ga je treba vsako leto podaljšati.

2. Kadar se vlaga zahtevek za storitve, družinski člani predložijo nosilcu v kraju stalnega prebivališča potrdilo iz odstavka 1, če zakonodaja, ki jota nosilec izvaja, določa, da je treba takemu zahtevku priložiti dokazilo o upravičenosti do pokojnine.

▼M2

3. Nosilec, ki je izdal potrdilo iz odstavka 1, obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča družinskih članov o začasni ukinitvi ali odvzemu pokojnine. Nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskih članov sme kadarkoli zahtevati od nosilca, ki je izdal potrdilo, da mu poda vse informacije v zvezi z upravičenostjo do storitev.

4. Družinski člani obvestijo nosilca v kraju stalnega prebivališča o vsaki spremembi okoliščin, ki bi lahko vplivale na njihovo upravičenost do storitev, zlasti o vsakem prenosu stalnega prebivališča.

▼M2

5. Nosilec v kraju stalnega prebivališča obvesti nosilca, ki je izdal potrdilo iz odstavka 1, o vsaki opravljeni registraciji, v skladu z določbami navedenega odstavka.

Izvajanje člena 31 uredbe

Člen 31

Storitve za upokojence in njihove družinske člane, ki začasno bivajo v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča

1. Za prejemanje storitev po določbah člena 31 Uredbe upokojenec predloži izvajalcu zdravstvenih storitev dokument, ki ga izda nosilec v kraju stalnega prebivališča in potrjuje, da je upravičen do storitev. Ta dokument se sestavi v skladu s členom 2. Če zadevna oseba ne more predložiti tega dokumenta, stopi v stik z nosilcem v kraju začasnega prebivališča, ki od pristojnega nosilca v kraju stalnega prebivališča zahteva potrdilo o tem, da je zadevna oseba upravičena do storitev.

Dokument o upravičenosti do storitev v skladu s členom 31 Uredbe, ki ga izda pristojni nosilec, v vsakem posameznem primeru, ima za izvajalca zdravstvenih storitev enak pomen kot nacionalno dokazilo o upravičenosti oseb, zavarovanih pri nosilcu v kraju začasnega prebivališča.

2. Člen 17(9) izvedbene uredbe se smiselno uporablja.

3. Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata za priznavanje storitev družinskim članom, ki jih zajema člen 31 Uredbe. Če ti družinski člani stalno prebivajo na ozemlju druge države članice kot upokojenec, izda dokument, naveden v odstavku 1 nosilec v kraju njihovega stalnega prebivališča.

Izvajanje člen 35 (1) uredbe

Člen 32

Nosilec, pri katerem se lahko prijavijo delavci v rudnikih in podobnih podjetjih ter njihovi družinski člani, ko začasno ali stalno prebivajo v državi članici, ki ni pristojna država

1. V primerih iz člena 35(1) uredbe in kadar so v državi začasnega ali stalnega prebivališča dajatve, ki se dodeljujejo po sistemu zavarovanja za bolezen ali materinstvo, ki zajema delavce v jeklarski industriji, enake tistim, ki se dodeljujejo po posebnem sistemu za delavce v rudnikih in podobnih podjetjih, se lahko delavci, ki spadajo v slednjo kategorijo, in njihovi družinski člani prijavijo pri najbližjem nosilcu na ozemlju države članice, v kateri začasno ali stalno prebivajo, ki je navedena v Prilogi 3 izvedbene uredbe, tudi če gre za nosilca sistema, ki se uporablja za delavce v jeklarski industriji; ta nosilec potem zagotavlja te dajatve.

2. Kadar so dajatve, zagotovljene v posebnem sistemu za delavce v rudnikih, ugodnejše, imajo taki delavci ali njihovi družinski člani možnost, da se prijavijo bodisi pri nosilcu, ki je odgovoren za izvajanje tega sistema, bodisi pri najbližjem nosilcu na ozemlju države članice, v kateri imajo začasno ali stalno prebivališče, ki izvaja sistem za delavce v jeklarski industriji. V slednjem primeru nosilec opozori osebo na to, da bo s prijavo pri nosilcu, ki je odgovoren za izvajanje zgoraj omenjenega posebnega sistema , pridobila ugodnejše dajatve; obvestiti ga mora tudi o imenu in naslovu tega nosilca.

Izvajanje člena 35(2) uredbe

▼M12 —————

Izvajanje člena 35(4) uredbe

Člen 33

Upoštevanje dobe , v kateri je dajatev že zagotavljal nosilec v drugi državi članici

Za izvajanje določb člena 35(4) uredbe lahko nosilec države članice, kidodeli dajatev , od nosilca v drugi državi članici zahteva, da mu predloži informacije o dobi , v kateri je ta nosilec že zagotovil dajatve za isti primer bolezni ali materinstva.

Povračilo stroškov, nastalih med začasnim bivanjem v drugi državi članici, s strani pristojnega nosilca

Člen 34 (12)

1. Če med začasnim bivanjem zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici, ki ni pristojna država, ni mogoče dokončati predpisanih postopkov, ki jih določajo členi 20(1) in (4), 21, 23 in 31 izvedbene uredbe, stroške teh dajatev na podlagi prošnje osebe povrne pristojni nosilec v skladu s stopnjami povračil, ki jih uporablja nosilec v kraju začasnega prebivališča.

2. Nosilec v kraju začasnega prebivališča na zahtevo pristojnega nosilca predloži vse potrebne informacije o teh stopnjah.

Če nosilca v kraju začasnega prebivališča in pristojnega nosilca zavezuje sporazum, ki ne predvideva povračil ali predvideva povračilo v pavšalnem znesku, mora nosilec v kraju začasnega prebivališča poleg tega pristojnemu nosilcu nakazati tudi znesek, ki ga je treba povrniti osebi v skladu z določbami odstavka 1.

3. Kadar gre za večje stroške, lahko pristojni nosilec plača ustrezen predujem osebi, takoj ko ta oseba predloži omenjenemu nosilcu zahtevek za povrnitev.

4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 lahko pristojni nosilec izvede povračilo nastalih stroškov po stopnjah, ki jih uporablja sam, v kolikor je mogoče opraviti povračilo v skladu s temi stopnjami, če stroški, ki naj bi se povrnili, ne presegajo s strani Upravne komisije določene ravni, in če se zaposlena ali samozaposlena oseba ali upokojenec strinja z uporabo te določbe. V vsakem primeru znesek povračila ne sme presegati zneska dejansko nastalih stroškov.

▼M7

5. Če zakonodaja države začasnega prebivališča ne določa stopenj povračila, lahko pristojni nosilec uveljavlja povračilo v skladu s stopnjami, ki jih uporablja, pri čemer soglasje osebe ni potrebno. V nobenem primeru znesek povračila ne sme presegati zneska dejansko nastalih stroškov.

POGLAVJE 3

INVALIDNOST, STAROST IN SMRT (POKOJNINE)

Vložitev in proučitev zahtevkov za dajatve

Člen 35 (11)

Zahtevek za invalidske dajatve, kadar je za zaposleno ali samozaposleno osebo veljala le zakonodaja, omenjena v delu A priloge IV uredbe, in v primeru, iz člena 40(2) uredbe

1. Za prejemanje dajatev po členih 37, 38 in 39 uredbe, vključno s primeri iz členov 40(2), 41(1) in 42(2) uredbe, lahko zaposlena ali samozaposlena oseba vloži zahtevek bodisi pri nosilcu države članice, zakonodaja katere je zanjo veljala v času nastopa nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost ali poslabšanje invalidnosti, bodisi pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča, ki potem posreduje zahtevek prvemu nosilcu z navedbo datuma vložitve ; ta datum veljaza datum vložitve zahtevka pri prvem nosilcu. Če pa so bile osebi dodeljene denarne dajatve iz zdravstvenega zavarovanja, se datum, ko se niso več izplačevale, po potrebi šteje kot datum vložitve zahtevka za pokojnino.

2. V primeru iz člena 41(1)(b) uredbe, nosilec, pri katerem je bila zaposlena ali samozaposlena oseba nazadnje zavarovana, sporoči znesek in datum začetka zagotavljanja dajatev po zakonodaji, ki jo izvaja, nosilcu , ki je prvotno odgovoren za izplačilo dajatev. S tem datumom se dajatve , ki so bile dodeljene pred poslabšanjem invalidnosti, ukinejo ali zmanjšajo na znesek, ki ne presega dodatka iz člena 41(1) uredbe.

3. Določbe odstavka 2 se ne uporabljajo v primeru iz člena 41(1)(d) uredbe. V tem primeru se nosilec, pri katerem je bil vlagatelj zahtevka nazadnje zavarovan, obrne na nizozemskega nosilca, da ugotovi znesek, do katerega je vlagatelj upravičen od tega nosilca.

Člen 36

Zahtevki za dajatve za starost , dajatve za preživele osebe (izvzete so dajatve za sirote) in invalidske dajatve v primerih, ki niso omenjeni v členu 35 izvedbene uredbe

1. Za prejemanje dajatev po členih 40 do 51, razen v primerih iz člena 35 izvedbene uredbe, osebe vložijo zahtevek pri nosilcu v kraju stalnegaprebivališča v skladu s postopkom, določenem z zakonodajo, ki jo ta nosilec izvaja. Če za zaposleno ali samozaposleno osebo ni veljala ta zakonodaja, nosilec v kraju stalnega prebivališča posreduje zahtevek nosilcu države članice, zakonodaja katere je za osebo nazadnje veljala, in navede datum, ko je bil zahtevek vložen. Ta datum šteje kot datum vložitve zahtevka slednjemu nosilcu.

2. Kadar vlagatelj zahtevka stalno prebiva na ozemlju države članice, zakonodaja katere za zaposleno ali samozaposleno osebo ni veljala, lahko vloži zahtevek pri nosilcu države članice, zakonodaja katere je za zaposleno ali samozaposleno osebo nazadnje veljala.

3. Kadar vlagatelj zahtevka stalno prebiva na ozemlju države, ki ni članica, vloži ta zahtevek pri pristojnemu nosilcu v tisti državi članici, zakonodaja katere je za zaposleno ali samozaposleno osebo nazadnje veljala.

Če vlagatelj vloži zahtevek pri nosilcu v državi članici, katere državljan je, slednja posreduje zahtevek pristojnemu nosilcu.

4. Zahtevek za dajatve, poslan nosilcu ene države članice, ima za posledico istočasno dodelitev dajatev po zakonodajah vseh držav članic, v katerih vlagatelj izpolnjuje pogoje, razen če vlagatelj v skladu s členom 44(2) zaprosi za odložitev vseh dajatev za starost , do katerih bi bil upravičen po zakonodaji ene ali več držav članic.

Člen 37

Dokumenti in informacije, ki morajo biti priloženi zahtevkom za dajatve iz člena 36 izvedbene uredbe

Za vložitev zahtevkov iz člena 36 izvedbene uredbe, veljajo naslednja pravila:

(a) zahtevku morajo biti priložena potrebna dodatna dokumentacija in mora biti napisan na obrazcu, ki ga določa zakonodaja:

(i) države članice, na ozemlju katere vlagatelj stalno prebiva, v primeru iz člena 36(1),

(ii) države članice, ki je za zaposleno ali samozaposleno osebo nazadnje veljala , v primerih iz člena 36(2) in (3);

(b) točnost informacij, ki jih predloži vlagatelj, se ugotovi na podlagi uradnih dokumentov, ki so priloženi obrazcu zahtevka, ali jih potrdijo pristojni organi v državi članici, na ozemlju katere vlagatelj stalno prebiva;

(c) vlagatelj zahtevka mora navesti, če je to mogoče, bodisi nosilca ali nosilce, ki izvajajo zavarovanje za invalidnost, starost ali smrt (pokojnine) v vseh državah članicah, v katerih je bila zaposlena ali samozaposlena oseba zavarovana, bodisi, v primeru zaposlene osebe, delodajalca ali delodajalce, za katere je delala na ozemlju vseh držav članic, s predložitvijo potrdil o zaposlitvi, ki jih ima v posesti;

(d) če po členu 44(2) uredbe vlagatelj zahtevka zaprosi za preložitev dodelitve dajatev za starost, do katerih bi bil upravičen po zakonodaji ene ali več držav članic, mora navesti zakonodajo, po kateri uveljavlja dajatve.

Člen 38

Potrdila o družinskih članih, ki se upoštevajo za ugotavljanje višine dajatev

1. Za prejemanje dajatev po določbah členov 39(4) ali 47(3) uredbe vlagatelj predloži potrdilo o članih njegove družine, razen njegovih otrok, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri ima sedež nosilec, odgovoren za dodelitev dajatev.

To potrdilo izda nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju stalnega prebivališča družinskih članov ali drug nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, na ozemlju katere stalno prebivajo. Smiselno se uporabljajo določbe drugega in tretjega pododstavka člena 25(2) izvedbene uredbe.

Namesto potrdila, omenjenega v prvem pododstavku, lahko nosilec, odgovoren za dodelitev dajatev , zahteva od vlagatelja zahtevka, da predloži dokumente o osebnem stanju njegovih družinskih članov, razen njegovih otrok, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri ima sedež nosilec.

2. V primeru iz odstavka 1, če zakonodaja, ki jo izvaja nosilec, določa , da morajo družinski člani živeti pod isto streho kot upokojenec, se dejstvo, da so družinski člani, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, kljub temu pretežno odvisni od vlagatelja, ugotovi na podlagi dokumentov, ki dokazujejo redno nakazovanje dela vlagateljevih prihodkov.

člen 39 (11)

Proučitev zahtevkov za invalidske dajatve , kadar je za zaposleno ali samozaposleno osebo veljala samo zakonodaja iz dela A priloge IV uredbe

1. Če je zaposlena ali samozaposlena oseba vložila zahtevek za invalidske dajatve in če nosilec ugotovi, da se uporabljajo določbe člena 37(1), ta nosilec po potrebi pridobi od nosilca , pri katerem je bila oseba nazadnje zavarovana, potrdilo o zavarovalnih dobah, ki jih je oseba dopolnila po zakonodaji, ki jo izvaja slednji nosilec.

2. Določbe odstavka 1 se smiselno uporabijo, kadar je treba, zato da bi bili izpolnjeni pogoji po zakonodaji pristojne države, upoštevati zavarovalne dobe, pred tem dopolnjene po zakonodaji druge države članice.

3. V primeru iz člena 39(3) uredbe, nosilec, ki je proučil vlagateljev primer, posreduje njegov spis nosilcu , pri katerem je bila oseba nazadnje zavarovana.

4. Pri proučevanju zahtevkov iz odstavkov 1, 2 in 3, se ne uporabljajo členi 41 do 50 izvedbene uredbe.

Člen 40

Ugotavljanje stopnje invalidnosti

Za ugotovitev stopnje invalidnosti nosilec države članice upošteva dokumente in zdravniške izvide ter informacije administrativne narave, ki jih pridobi od nosilca katerekoli druge države članice. Vsak nosilec pa si pridrži pravico, da vlagatelja zahtevka napoti na zdravniški pregled k zdravniku po lastni izbiri, razen kadar se uporablja člen 40(4) uredbe.

Proučevanje zahtevkov za invalidske dajatve ali starost ali za preživele osebe iz člena 36 izvedbene uredbe

Člen 41

Določitev nosilca, ki prouči zahtevek

1. Zahtevke za dajatve prouči nosilec, pri katerem je bil zahtevek vložen ali kateremu je bil posredovan v skladu z določbami člena 36 izvedbene uredbe. Ta nosilec se v nadaljnjem besedilu imenuje „nosilec, ki prouči zahtevek“.

2. Nosilec, ki proučuje zahtevek, nemudoma obvesti o zahtevku za dajatev vse nosilce na posebnem obrazcu, tako da lahko zahtevke sočasno in brez zamude proučijo vsi ti nosilci.

Člen 42

Obrazci, ki se uporabljajo pri proučevanju zahtevkov za dajatve

1. Pri proučevanju zahtevkov za dajatve nosilec , ki preuči zahtevek, uporabi obrazec, ki vsebuje predvsem navedbo in povzetek zavarovalnih dob ali dob prebivanja, ki jih je zaposlena ali samozaposlena oseba dopolnila po zakonodaji vseh držav članic.

2. Kadar se ti obrazci pošljejo nosilcu katerekoli druge države članice, prevzamejo vlogo dokaznih dokumentov..

Člen 43

Postopek, po katerem nosilec proučevanju zahtevek

1. Nosilec, ki prouči zahtevek, vnese v obrazec, določen v členu 42(1) izvedbene uredbe, zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji, ki jo izvaja, in pošlje izvod tega obrazca nosilcem, ki izvajajo zavarovanje za invalidnost, starost ali smrt (pokojnine) vseh držav članic, v katerih je bila zaposlena ali samozaposlena oseba zavarovana, pri čemer po potrebi priloži potrdila o zaposlitvi, ki jih je predložil vlagatelj.

2. Kadar zahtevek zadeva samo enega nosilca, ta nosilec izpolni omenjeni obrazec z navedbo:

(a) zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji, ki jo izvaja;

(b) zneska dajatev, ki bi ga vlagatelj lahko zahteval samo za te zavarovalne dobe ali dobe prebivanja;

Tako izpolnjen obrazec se vrne nosilcu, ki prouči zahtevek.

Če je mogoče pravico do dajatev pridobiti že ob upoštevanju zgolj zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji, ki jo izvaja nosilec druge države članice, in če je mogoče znesek dajatev, ki ustreza tem dobam, določiti nemudoma, medtem ko bi izračun, omenjen v pododstavku (c) terjal znatno več časa, se obrazec vrne nosilcu , ki proučuje zahtevek, z informacijami iz pododstavkov (a) in (b); informacije, omenjene v pododstavku (c), se posredujejo nosilcu, ki proučuje zahtevek, takoj ko je to mogoče.

3. Kadar se zahtevek nanaša na dva ali več nosilcev, vsak od teh nosilcev izpolni omenjeni obrazec z navedbo zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji, ki jo izvaja, in vrne obrazec nosilcu , ki proučuje zahtevek.

Če je mogoče pravico do dajatev pridobiti že ob upoštevanju zgolj zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji, ki jo izvaja eden ali več nosilcev, in če je mogoče znesek dajatev, ki ustreza tem dobam, določiti nemudoma, se nosilca , ki proučuje zahtevek, sočasno obvesti o tem znesku in o zavarovalnih dobah ali dobah prebivanja; če pa določitev tega zneska potreben daljši čas, se nosilca , ki proučuje zahtevek, obvesti, takoj ko se znesek določi.

Ob prejemu vseh obrazcev z informacijami o zavarovalnih dobah ali dobah prebivanja in, če to pride v poštev, z informacijami o znesku ali zneskih po zakonodaji ene ali več držav članic, nosilec, ki proučuje zahtevek, posreduje izvod tako izpolnjenih obrazcev vsakemu od nosilcev, ki na njih navedejo teoretični znesek in dejanski znesek dajatev, izračunan v skladu z določbami člena 46(2) uredbe, in vrnejo obrazec nosilcu , ki proučuje zahtevek.

4. Takoj ko nosilec, ki proučuje zahtevek, po prejemu informacij iz odstavkov 2 in 3, ugotovi dejstvo, da se uporabljajo določbe členov 40(2) ali 48(2) ali (3) uredbe, o tem obvesti druge nosilce.

5. V primeru iz člena 37(d) izvedbene uredbe, nosilci držav članic, zakonodaje katerih so za vlagatelja veljale, vendar pa je po njih zaprosil za preložitev dodelitve dajatev, v obrazec, določen v členu 42(1) izvedbene uredbe, vnesejo le zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, ki jih je vlagatelj zahtevka dopolnil po zakonodaji, ki jo izvajajo.

Člen 44

Nosilec, pooblaščen za odločanje o stopnji invalidnosti

1. Ob upoštevanju določb odstavkov 2 in 3 je le nosilec, ki proučuje zahtevek, pooblaščen za sprejemanje odločitev iz člena 40(4) uredbe v zvezi s stopnjo invalidnosti vlagatelja zahtevka. To odločitev sprejme, takoj ko je mogoče ugotoviti, ali so, po potrebi ob upoštevanju člena 45 uredbe, izpolnjeni pogoji za upravičenost, določeni z zakonodajo, ki jo nosilec izvaja. O tej odločitvi nemudoma obvesti druge zadevne nosilce.

2. Če po upoštevanju člena 45 uredbe pogoji za upravičenost, razen tistih v zvezi s stopnjo invalidnosti, določenih z zakonodajo, ki jo izvaja nosilec, ki proučuje zahtevek, niso izpolnjeni, ta nosilec nemudoma obvesti pristojnega nosilca za invalidnost druge države članice, zakonodaja katere je za zaposleno ali samozaposleno osebo nazadnje veljala. Ta nosilec je, če so pogoji za upravičenost, določeni z zakonodajo, ki jo izvaja, izpolnjeni, pooblaščen, da sprejme odločitev o stopnji invalidnosti vlagatelja zahtevka; o tej odločitvi nemudoma obvesti druge zadevne nosilce.

3. Po potrebi se lahko zadeva pod enakimi pogoji posreduje nazaj nosilcu , pristojnemu za invalidnost države članice, zakonodaja katere je za zaposleno ali samozaposleno osebo najprej veljala.

Člen 45

Začasno izplačevanje dajatev in predujem izplačila dajatev

1. Če nosilec, ki proučuje zahtevek, ugotovi, da je vlagatelj zahtevka upravičen do dajatev po zakonodaji, ki jo izvaja nosilec, ne da bi bilo treba upoštevati zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic, te dajatve začne nemudoma izplačevati na začasni podlagi.

2. Če vlagatelj zahtevka ni upravičen do dajatev po odstavku 1, vendar pa iz informacij, ki jih v skladu s členom 43(2) ali (3) izvedbene uredbe prejme nosilec, ki proučuje zahtevek, izhaja, da se pridobi pravica po zakonodaji druge države članice ob upoštevanju zgolj zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po tej zakonodaji, nosilec, ki izvaja to zakonodajo, izplača dajatve, kot začasne, takoj ko ga je nosilec, ki proučuje zahtevek, obvestil o obveznosti, da to stori.

3. Če se v primeru iz odstavka 2, pravica do dajatev pridobi po zakonodaji več kot ene države članice ob upoštevanju zgolj zavarovalnih dob ali dob prebivanja, dopolnjenih po vsaki o teh zakonodaj, je začasno izplačilo dajatev dolžnost nosilca, ki je prvi obvestil nosilca, ki proučuje zahtevek, o taki pravici; dolžnost nosilca, ki preuči zahtevek, je, da obvesti druge zadevne nosilce.

4. Nosilec, ki mora izplačati dajatve odstavkih 1, 2 in 3, o tem nemudoma obvesti vlagatelja zahtevka, pri čemer ga izrecno opozori na začasno naravo sprejetega ukrepa in na dejstvo, da pritožba ni mogoča.

5. Če po odstavkih 1, 2 ali 3 vlagatelju zahtevka ni začasno izplačljiva nobena dajatev, vendar pa iz pridobljenih informacij izhaja, da se pravica pridobi po členu 46(2) uredbe, mu nosilec , ki proučuje zahtevek, izplača ustrezen predujem, ki ga je treba povrniti in katerega znesek je čim bližji znesku, ki mu bo verjetno dodeljen po členu 46(2) uredbe.

6. Dve državi članici ali pristojni organi teh držav članic se lahko dogovorijo tudi o uporabi drugih načinov izplačila dajatev na začasni osnovi v primerih, ki se nanašajo le na nosilce teh držav. O vseh teh dogovorih se obvesti Upravno komisijo.

Člen 46 (11)

Zneski, na podlagi dob prostovoljnega zavarovanja ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja, ki se ne smejo upoštevati po členu 15(1)(b) izvedbene uredbe

Za izračun teoretičnega zneska in dejanskega zneska dajatev v skladu s členom 46(2)(a) in (b) uredbe se uporabljajo pravila, določena v členu 15(1)(b), (c) in (d) izvedbene uredbe.

Dejansko izplačljiva dajatev, izračunana v skladu s členom 46(2) uredbe, se poveča za znesek, ki ustreza dobam prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja, ki niso bile upoštevane po členu 15(1)(b) izvedbene uredbe. To povečanje se izračuna v skladu z določbami zakonodaje države članice, po kateri so bile dopolnjene dobe prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja.

Primerjava iz člena 46(3) uredbe, se opravi ob upoštevanju zgoraj omenjenega povečanja.

Člen 47 (11)

Izračun zneskov, izplačljivih glede na dobe prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja

V skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, nosilec vsake države članice izračuna znesek, ki ustreza dobam prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja, za katere po členu 46a(3)(c) uredbe ne veljajo določbe o odvzemu , zmanjšanju ali mirovanju v drugih državah članicah.

Člen 48 (11)

Obveščanje vlagatelja zahtevka o odločitvah nosilcev

1. Končna odločitev vsakega od nosilcev se uradno sporoči nosilcu , ki proučuje zahtevek. Vsaka od teh odločitev mora navajati tudi razloge in roke za pritožbo, kot jih določa zakonodaja. Ko nosilec, ki proučuje zahtevek, prejme vse odločitve, jih posreduje vlagatelju zahtevka v njegovem jeziku v obliki povzetka, s priloženimi zgoraj omenjenimi odločitvami. Roki za pritožbo začnejo teči šele na dan, ko vlagatelj zahtevka prejme povzetek odločitev.

2. Ko nosilec, ki proučuje zahtevek, vlagatelju pošlje povzetek, določen v odstavku 1, hkrati pošlje po en izvod vsakemu od zadevnih nosilcev, ki mu priloži po en izvod odločitev drugih nosilcev.

Člen 49 (11)

Ponovni izračun dajatev

1. Za izvajanje členov 43(3) in (4), 49(2) in (3) in 51(2) uredbe se smiselno uporabljajo določbe člena 45 izvedbene uredbe.

2. V primeru ponovnega izračuna, odvzema ali mirovanja dajatve nosilec , ki je sprejel tako odločitev, nemudoma obvesti osebo in vse druge nosilce, pri katerih je oseba vložila zahtevek, po potrebi prek nosilca, ki proučuje zahtevek. V odločitvi morajo biti navedeni razlogi in roki za pritožbo, kot jih določa zakonodaja. Roki za pritožbo začno teči šele na dan, ko odločitev prejme oseba.

Člen 50

Ukrepi za hitrejšo dodelitev dajatev

(a)

(i) Kadar za zaposleno ali samozaposleno osebo, ki je državljan ene države članice, začne veljati zakonodaja druge države članice, za pokojnine pristojni nosilec v slednji državi članici, z vsemi razpoložljivimi sredstvi v času prijave osebe, posreduje ustanovi , ki jo imenuje pristojni organ iste države članice, vse informacije o identifikaciji osebe, ime imenovanega pristojnega nosilca ter številko zavarovanja, ki mu jo je ta dodelil.

(ii) Poleg tega pristojni nosilec iz pododstavka (i) ustanovi , ki je imenovana po določbah pododstavka (i), kolikor je to mogoče, posreduje tudi vse druge informacije, ki bi lahko bile v pomoč oziroma bi pospešile dodelitev pokojnine.

(iii) Take informacije se pod pogoji, ki jih določi Upravna komisija, posredujejo ustanovi, ki jo imenuje pristojni organ države članice.

(iv) Za izvajanje določb pododstavkov (i), (ii) in (iii) se osebe brez državljanstva in begunci obravnavajo kot državljani države članice, zakonodaja katere je za njih najprej veljala.

(b) Na zahtevo osebe ali nosilca, pri kateri je ta trenutno zavarovana, nosilci izdelajo pregled zavarovanja z začetkom najmanj leto pred datumom, ko bo oseba dosegla starost za upokojitev.

2. Upravna komisija določi postopke za izvajanje določb odstavka 1.

Administrativna preverjanja in zdravstveni pregledi

Člen 51

1. Ko oseba, ki prejema dajatve , zlasti:

(a) invalidske dajatve

(b) dajatve za starost, dodeljene v primeru nezmožnosti za delo;

(d) dajatve za starost, dodeljene v primeru prekinitve poklicne dejavnosti;

(e) dajatve za preživele osebe, dodeljene v primeru invalidnosti ali nezmožnosti za delo;

(f) dajatve, dodeljene pod pogojem, da premoženje prejemnika ne presega določene višine,

začasno ali stalno prebiva na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri je nosilec , ki je odgovoren za izplačilo, se na zahtevo tega nosilca opravljajo administrativna preverjanja in zdravstveni pregledi, ki jih opravi nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča prejemnika v skladu s postopki določenimi z zakonodajo, ki jo izvaja slednji nosilec. Nosilec odgovoren za izplačilo, pa si pridržuje pravico, da naroči pregled prejemnika pri zdravniku po lastni izbiri.

2. Če se ugotovi, da je prejemnik iz odstavka 1, zaposlena ali samozaposlena oseba ali da ima sredstva, ki presegajo določeno višino za prejemanje dajatev, nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča pošlje poročilo nosilcu, odgovornemu za izplačilo in ki je naročil preverjanje ali pregled. To poročilo mora navajati zlasti naravo zaposlitve ali samozaposlitve, ki jo opravlja oseba, višino zaslužka ali sredstev, ki jih je oseba imela v zadnjem celem četrtletju, običajni zaslužek, ki ga na istem območju prejemajo zaposlene ali samozaposlene osebe v poklicu, ki je primerljiv s poklicem, ki ga je opravljala ta oseba, preden je postala invalid, v referenčnem obdobju, ki ga določi nosilec , odgovoren za izplačilo, in po potrebi tudi mnenje zdravstvenega strokovnjaka o zdravstvenem stanju osebe.

Člen 52

Ko oseba po mirovanju dajatev, ki jih je prejemala, znova pridobi pravico do dajatev, medtem ko stalno prebiva na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, si zadevni nosilci izmenjajo vse potrebne informacije za ponovno priznanje navedenih dajatev.

Izplačilo dajatev

Člen 53

Načini izplačil dajatev

1. Če nosilec, odgovoren za izplačilo v državi članici, osebam, ki so upravičene do dajatev in ki stalno prebivajo na ozemlju druge države članice, dajatev, do katerih so le-te upravičene ne izplačuje neposredno, take dajatve na zahtevo nosilca, odgovornega za izplačilo, izplačuje organ za zvezo v slednji državi članici, ali pa nosilec v kraju stalnega prebivališča navedene osebe, ki je upravičena do dajatev, v skladu s postopkom, ki je določen v členih 54 do 58 izvedbene uredbe; če nosilec, odgovoren za izplačilo, izplačuje dajatve neposredno osebi, ki je upravičena do njih, o tem obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča. Postopek izplačila, ki ga uporabljajo nosilci v državah članicah, je naveden v Prilogi 6.

2. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav se lahko dogovorijo tudi o drugačnem postopku za izplačilo dajatev v primerih, ki se nanašajo le na pristojne nosilce teh držav članic. O vseh sklenjenih dogovorih je treba obvestiti Upravno komisijo.

3. Določbe dogovorov o izplačilu dajatev, ki se uporabljajo na dan pred začetkom veljavnosti uredbe, se uporabljajo še naprej, če so navedene v Prilogi 5.

Člen 54

Obvestilo organu za izplačilo o podrobnem razporedu izplačil

Nosilec, odgovoren za izplačilo dajatev, pošlje v dvojniku organu za zvezo v državi članici, na ozemlju katere stalno prebiva oseba, ki je upravičena do dajatev, ali nosilcu v kraju stalnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: „organ za izplačilo“) podroben časovni razpored izplačil, ki jih je treba opraviti; razpored mora organ za izplačilo prejeti najmanj 20 dni pred datumom zapadlosti dajatev.

Člen 55

Plačilo zapadlih zneskov na račun organa za izplačilo

1. Deset dni pred dnem, ko dajatev zapade, nosilec odgovoren za izplačilo, v valuti države članice, na ozemlju katere je, izplača znesek, potreben za izplačilo, določeno v razporedu, ki ga določa člen 54 izvedbene uredbe. Izplačilo se opravi prek državne banke ali prek druge banke v državi članici, na ozemlju katere je nosilec odgovoren za izplačilo, na račun, odprt v imenu državne banke ali druge banke v državi članici, na ozemlju katere je organ za izplačilo, v korist tega organa. To izplačilo pomeni izpolnitev vseh obveznosti. Nosilec odgovoren za izplačilo, obenem pošlje ustanovi za izplačilo tudi obvestilo o izplačilu.

2. Banka, na račun katere je bilo nakazano plačilo, knjiži v dobro organa za izplačilo vrednost plačila po menjalnem tečaju v valuti države članice, na ozemlju katere je organ.

3. Imena in registrirani sedeži in poslovalnice bank iz odstavka 1 so našteti v Prilogi 7.

Člen 56

Izplačila zapadlih zneskov osebam, ki so upravičene do dajatev, opravljena s strani organa za izplačilo

1. Izplačila, navedena v razporedu, določenem v členu 54 izvedbene uredbe, izplača osebam, ki so upravičene do dajatev, organ za izplačilo v imenu nosilca odgovornega za izplačilo. Izplačila se opravijo v skladu s postopkom, določenim v zakonodaji, ki jo izvaja organ za izplačilo.

2. Takoj ko organ za izplačilo ali kaka druga ustanova, ki jo slednji imenuje, izve za kakršnokoli okoliščino, ki upravičuje mirovanje ali odvzem dajatev, se vsa izplačila ustavijo. To se zgodi tudi, kadar oseba, upravičena do dajatev, prenese svoje stalno prebivališče na ozemlje druge države.

3. Organ za izplačilo sporoči nosilcu odgovornemu za izplačilo dajatev, razlog za ustavitev izplačevanja. V primeru smrti upravičenca do dajatev, ali njegovega zakonca, ali v primeru ponovne poroke vdove ali vdovca ustanova za izplačilo obvesti navedenega nosilca o datumu tega dogodka.

Člen 57

Poravnava računov za izplačila iz člena 56 izvedbene uredbe

1. Vsi računi za izplačila iz člena 56 izvedbene uredbe, se poravnajo ob koncu vsakega plačilnega obdobja, da se ugotovijo zneski, ki so bili dejansko izplačani osebi, upravičeni do dajatev, ali njenemu zakonitemu ali pooblaščenemu predstavniku, kakor tudi neizplačani zneski.

2. Skupni znesek, izražen v številkah in besedah v valuti države članice, na ozemlju katere je nosilec, odgovoren za izplačilo, se potrdi kot skladen z izplačili, ki jih je opravil organ za izplačilo, s potrdilom, ki ga podpiše predstavnik tega organa.

3. Organ za izplačilo jamči, da so bila tako ugotovljena izplačila pravilno opravljena.

4. Razlika med vsotami, ki jih je izplačal nosilec, odgovoren za izplačilo, izraženimi v valuti države članice, na ozemlju katere je ta nosilec, in vrednostjo izplačil, izraženo v isti valuti, ki jih je opravil organ za izplačilo, se prenese v breme nosilca, odgovornega za izplačila iz istega naslova v naslednjem obdobju

Člen 58

Povrnitev stroškov, nastalih pri izplačilu dajatev

Stroške, ki nastanejo pri izplačilu dajatev, zlasti poštnine in bančne provizije, lahko od prejemnikov izterja organ za izplačilo po pogojih, ki jih določa zakonodaja, ki jo izvaja ta organ.

Člen 59

Obvestilo o prenosu stalnega prebivališča osebe, ki je upravičena do dajatev

Kadar oseba, ki je upravičena do dajatev po zakonodaji ene ali več držav članic, prenese stalno prebivališče z ozemlja ene države na ozemlje druge, o tem obvesti nosilca ali nosilce, odgovorne za izplačilo dajatev, in organ za izplačilo.

POGLAVJE 4

NESREČE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI

Izvajanje členov 52 in 53 uredbe

Člen 60

Storitve v primeru stalnega prebivališča v državi članici, ki ni pristojna država

1. Za prejemanje storitev po členu 52(a) uredbe mora zaposlena ali samozaposlena oseba predložiti nosilcu v kraju stalnega prebivališča potrdilo, da je upravičena do storitev. To potrdilo, ki po potrebi temelji na informacijah, ki jih predloži delodajalec, izda pristojni nosilec. Poleg tega, če tako določa zakonodaja pristojne države, zaposlena ali samozaposlena oseba predloži nosilcu v kraju stalnega prebivališča tudi potrdilo pristojnega nosilca o prejemu obvestila o nesreči pri delu ali o poklicni bolezni. Če oseba ne predloži teh dokumentov, jih nosilec v kraju stalnega prebivališča pridobi od pristojnega nosilca, do njihovega prejema pa osebi nudi storitve po sistemu zdravstvenega zavarovanja, če izpolnjuje pogoje za upravičenost do njih.

2. Potrdilo velja, dokler nosilec v kraju stalnega prebivališča ne prejme obvestila o njegovem preklicu. Kadar pa navedeno potrdilo izda francoski nosilec, velja za dobo enega leta od dneva izdaje in ga je treba vsako leto podaljšati.

3. Če je oseba sezonski delavec, potrdilo iz odstavka 1, velja celoten čas predvidenega trajanja sezonskega dela, razen če v vmesnem času pristojni nosilec obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča o njegovem preklicu.

4. Ob vsakem zahtevku za storitev oseba predloži dodatno dokumentacijo za nudenje storitev po zakonodaji države članice, na ozemlju katere stalno prebiva.

▼M14 —————

7. Oseba obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča o vsaki spremembi, ki bi lahko vplivala na njeno upravičenost do dajatev, zlasti o vsaki prekinitvi ali spremembi zaposlitve ali samozaposlitve ali o prenosu stalnega ali začasnega prebivališča. Podobno tudi v primeru, ko oseba preneha biti zavarovana ali preneha biti upravičena do storitev, pristojni nosilec ustrezno obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča. Nosilec v kraju stalnega prebivališča lahko kadarkoli zahteva od pristojnega nosilca, da mu zagotovi informacije o zavarovanju osebe ali o njeni upravičenosti do storitev..

8. V primeru obmejnih delavcev se lahko izdajajo medicinski izdelki, povoji, očala in pripomočki manjših vrednosti ter opravljajo laboratorijske analize in preiskave le na ozemlju države članice, v kateri so bile predpisane v skladu z določbami te države članice.

9. Dve ali več držav članic ali pristojnih organov teh držav se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovori tudi o drugačnih izvedbenih določbah.

Člen 61

Denarne dajatve, ki niso pokojnine, v primeru stalnega prebivališča v državi članici, ki ni pristojna država

1. Za prejemanje dajatev, ki niso pokojnine, po členu 52(b) uredbe zaposlena ali samozaposlena oseba v treh dneh po nastopu nezmožnosti za delo vloži zahtevek pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča, predloži obvestilo o prenehanju dela ali, če tako določa zakonodaja, ki jo izvaja pristojni nosilec ali nosilec v kraju stalnega prebivališča, potrdilo o nezmožnosti za delo, ki ga izda lečeči zdravnik osebe.

2. Če lečeči zdravnik v državi stalnega prebivališča ne izda potrdilo o nezmožnosti za delo, oseba vloži zahtevek neposredno pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča v roku, ki ga določa zakonodaja, ki jo ta izvaja.

Nosilec nemudoma zagotovi zdravniško potrditev nezmožnost za delo in izda potrdilo iz odstavka 1. Tako potrdilo mora navajati predvideno trajanje nezmožnosti za delo in se nemudoma pošlje pristojnemu nosilcu.

3. V primeru, v katerih se odstavek 2 ne uporablja, nosilec v kraju stalnega prebivališča čim prej, v vsakem primeru pa v roku treh dni po dnevu, ko je oseba vložila zahtevek, zagotovi zdravniški pregled osebe , kot če bi bila zavarovana pri tem nosilcu. Poročilo zdravnika, ki opravi pregled, navaja zlasti predvideno trajanje nezmožnosti za delo in se pošlje pristojnemu nosilcu v kraju stalnega prebivališča v roku treh dni od dne pregleda.

4. Nosilec v kraju stalnega prebivališča potem opravi vsa potrebna administrativna preverjanja ali zdravniške preglede osebe, kot če bi bila ta zavarovana pri njej. Takoj ko ugotovi, da je oseba sposobna za nadaljevanje dela, o tem obvesti osebo in pristojnega nosilca in navede datuma prenehanja nezmožnosti za delo. Brez poseganja v določbe odstavka 6 se obvestilo osebi šteje kot odločitev, sprejeta v imenu pristojnega nosilca.

5. V vseh primerih si pristojni nosilec pridržuje pravico, da naroči pregled osebe pri zdravniku po svoji izbiri.

6. Če se pristojni nosilec odloči, da zadrži denarne dajatve, ker oseba ni upoštevala postopkov, ki jih določa zakonodaja države stalnega prebivališča, ali če ugotovi, da je oseba sposobna nadaljevati delo, o svoji odločitvi obvesti osebo in obenem pošlje izvod te odločitve nosilcu v kraju stalnega prebivališča.

7. Ko oseba ponovno začne delati, o tem ustrezno obvesti pristojnega nosilca, če tako obvestilo zahteva zakonodaja, ki jo izvaja ta nosilec.

8. Pristojni nosilec izplača denarne dajatve na ustrezen način, predvsem z mednarodnim denarnim nakazilom in o tem ustrezno obvesti nosilca v kraju stalnega prebivališča in osebo. Kadar denarne dajatve izplača nosilec v kraju stalnega prebivališča v imenu pristojnega nosilca, slednji obvesti osebo o njenih pravicah in nosilca v kraju stalnega prebivališča o znesku denarnih dajatev, o datumih izplačil in o najdaljši dobi, v kateri se lahko dajatve dodelijo v skladu z zakonodajo pristojne države.

9. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav članic se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo o drugih izvedbenih določbah.

Izvajanje člena 55 uredbe

▼M14

Člen 62

Storitve v primeru začasnega prebivališča v državi članici, ki ni pristojna država

1. Za prejemanje storitev iz člena 55(1)(a)(i) Uredbe predloži zaposlena ali samozaposlena oseba izvajalcu storitve dokument, ki ga izda pristojni nosilec in ki dokazuje, da je ta oseba upravičena do storitev. Ta dokument je sestavljen v skladu s členom 2. Če zadevna oseba ne more predložiti tega dokumenta, se obrne na nosilca v kraju začasnega prebivališča, da zahteva od pristojnega nosilca potrdilo, ki potrjuje, da je zadevna oseba upravičena do storitev.

Dokument o upravičenosti do storitev v skladu s členom 55(1)(a)(i) Uredbe, ki ga izda pristojni nosilec, ima v vsakem posameznem primeru za izvajalca storitve enak učinek kakor nacionalno dokazilo o upravičenosti oseb, ki so zavarovane pri nosilcu v kraju začasnega prebivališča.

2. Člen 60(9) izvedbene Uredbe se uporablja po analogiji.

Člen 63

Storitve za zaposlene ali samozaposlene osebe, ki prenesejo stalno prebivališče ali se vrnejo v državo svojega stalnega prebivališča, in za zaposlene ali samozaposlene osebe, z odobritvijo, da odidejo v drugo državo članico na zdravljenje

1. Za prejemanje storitev po določbah člena 55(1)(b)(i) uredbe zaposlena ali samozaposlena oseba nosilcu v kraju stalnega prebivališča predložipotrdilo, da je upravičena do nadaljnjega prejemanja navedenih storitev. To potrdilo, ki ga izda pristojni nosilec, mora po potrebi navajati zlasti najdaljšo dobo zagotavljanja storitev v skladu z določbami zakonodaje pristojne države. Če potrdila zaradi višje sile ni mogoče izdati vnaprej, se lahko na zahtevo osebe izda po njenem odhodu.

▼M14

2. Člen 60(9) izvedbene Uredbe se uporablja po analogiji.

3. Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata tudi za zagotavljanje storitev v primeru iz člena 55(1)(c)(i) uredbe.

Člen 64

Denarne dajatve , ki niso pokojnine, v primeru začasnega bivanja v državi članici, ki ni pristojna država

Določbe člena 61 izvedbene uredbe se smiselno uporabljajo za denarne dajatve, ki niso pokojnine po členu 55(1)(a)(ii) uredbe. Brez poseganja v obveznost predložitve potrdila o nezmožnosti za delo pa zaposleni ali samozaposleni osebi, ki začasno biva na ozemlju države članice, ne da bi tam opravljala poklicno dejavnost, ni treba predložiti obvestila o prenehanju dela iz člena 61(1) izvedbene uredbe.

Izvajanje členov 52 do 56 uredbe

Člen 65

Izjave, poizvedbe in izmenjava informacij med nosilci pri nesrečah pri delu ali poklicnih bolezni , do katerih pride v državi članici, ki ni pristojna država

1. Kadar se nesreča pri delu zgodi ali se diagnoza poklicne bolezni prvič postavi na ozemlju države članice, ki ni pristojna država, je treba izdati izjavo o nesreči pri delu ali o poklicni bolezni v skladu z določbami zakonodaje pristojne države brez poseganja v zakonske določbe, ki veljajo na ozemlju države članice, v kateri se nesreča pri delu zgodi oziroma v kateri je bila prvič postavljena diagnoza poklicne bolezni, in ki se v takem primeru uporablja naprej. Ta izjava mora biti poslana pristojnemu nosilcu, izvod pa se pošlje nosilcu v kraju stalnega ali začasnega prebivališča.

2. Nosilec države članice, na ozemlju katere se je zgodila nesreča pri delu ali je bila prvič postavljena diagnoza poklicne bolezni, pristojnemu nosilcu v dvojniku posreduje zdravniško potrdilo, izdano na njenem ozemlju, in vse potrebne informacije, ki jih lahko zahteva slednji nosilec.

3. Če v primeru nesreče, ki se je zgodila med potovanjem po ozemlju države članice, ki ni pristojna država, obstaja razlog za preiskavo na ozemlju prve države članice, lahko pristojni nosilec imenuje zdravnika, ki bo osebo pregledal, in o tem obvesti organe te države članice. Ti organi pomagajo pri pregledu, predvsem tako, da imenujejo osebo, ki pomaga pri proučevanju uradnih poročil in drugih dokumentov, povezanih z nesrečo.

4. Ob koncu zdravljenja se pristojnemu nosilcu posreduje podrobno poročilo skupaj z zdravniškimi potrdili v zvezi s trajnimi posledicami nesreče ali bolezni, predvsem pa o trenutnem stanju osebe in o okrevanju po poškodbah ali o stanju po zdravljenju poškodb. Nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča izplača ustrezne honorarje v skladu s stopnjami, ki jih uporablja, vendar za to izstavi račun pristojnemu nosilcu.

5. Pristojni nosilec na zahtevo obvesti nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča o odločitvi glede datuma okrevanja po poškodbah ali datuma zaključka zdravljenja ter, kjer je to predvideno, o odločitvi v zvezi z dodelitvijo pokojnine.

Člen 66

Dvom glede narave nesreče pri delu ali poklicne bolezni

1. Kadar v primerih iz členov 52 ali 55(1) uredbe, pristojni nosilec ugovarja uporabi zakonodaje o nesrečah pri delu ali poklicnih boleznih, o tem nemudoma obvesti nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča, ki je zagotovil storitve; za te storitve se potem šteje, kot da izhajajo iz zdravstvenega zavarovanja in se še naprej zagotavljajo na tej osnovi ob predložitvi potrdila ►M14 iz člena 21 ◄ izvedbene uredbe.

2. Ko je o zadevi dosežena končna odločitev, pristojni nosilec o tem nemudoma obvesti nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča , ki je zagotovil storitev. Kadar ne gre za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, ta nosilec še naprej zagotavlja navedene storitve iz zdravstvenega zavarovanja, če je zaposlena ali samozaposlena oseba do njih upravičena. V drugih primerih se storitve, ki jih je oseba prejela iz zdravstvenega zavarovanja, štejejo kot dajatve za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen.

Izvajanje člena 57 uredbe

Člen 67 (7)

Postopek v primeru izpostavljenosti tveganju poklicne bolezni v več državah članicah

1. V primeru zajetem v člen 57(1) uredbe, se obvestilo o poklicni bolezni pošlje bodisi pristojnemu nosilcu za poklicne bolezni v državi članici, po zakonodaji katere je oseba, ki ima bolezen, nazadnje opravljala dejavnost, ki bi lahko povzročila to bolezen, bodisi nosilcu v kraju stalnega prebivališča, ki posreduje obvestilo navedenemu nosilcu.

2. Če pristojni nosilec iz odstavka 1, ugotovi, da je oseba nazadnje opravljala dejavnost, ki bi lahko povzročila to poklicno bolezen, v drugi državni članici, posreduje obvestilo in spremno dokumentacijo ustreznemu nosilcu te države članice.

3. Kadar nosilec v državi članici, po zakonodaji katere je oseba, ki ima poklicno bolezen , nazadnje opravljala dejavnost, ki bi lahko povzročila poklicno bolezen, ugotovi, da ta oseba ali preživela oseba ne izpolnjuje pogojev po zakonodaji, ki jo nosilec izvaja, ob upoštevanju določb člena 57(2), (3) in (4) uredbe, ta nosilec:

(a) nosilcu države članice, po zakonodaji katere je oseba , ki ima bolezen, prej opravljala dejavnost, ki bi lahko povzročila to bolezen, posreduje obvestilo in vso spremno dokumentacijo, vključno z ugotovitvami in poročili o zdravniških pregledih, ki jih je naročil prvi nosilec in izvod odločitve, omenjene v (b);

(b) sočasno obvesti osebo o svoji odločitvi z navedbo razlogov za zavrnitev dajatev, utemeljitve in rokov za pritožbo ter datuma, ko je bil spis poslan nosilcu , omenjenem pod (a).

4. Kadar je to potrebno, se lahko zadeva po enakem postopku pošlje nazaj ustreznemu nosilcu države članice, po zakonodaji katere je osebo, ki ima bolezen, prvič opravljala dejavnost, ki bi lahko povzročila to poklicno bolezen.

Člen 68 (7)

Izmenjava informacij med nosilci v primeru pritožbe na odločitev o zavrnitvi zahtevka — Izplačilo predujmov v primeru pritožbe

1. Kadar se vloži pritožba zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka, ki jo sprejeme nosilec ene države članice, po zakonodaji katere je oseba, ki trpi za boleznijo, opravljala dejavnost, ki bi lahko povzročila to poklicno bolezen, ta nosilec o tem obvesti nosilca, ki mu je bilo obvestilo posredovano v skladu s postopkom, določenim v členu 67(3) izvedbene uredbe, kasneje pa ga obvesti tudi o sprejeti končni odločitvi.

2. Če je bila pravica do dajatev ob upoštevanju določb člena 57(2), (3) in (4) uredbe pridobljena po zakonodaji, ki jo izvaja slednji nosilec, ta nosilec izplača predujem v znesku, ki se po potrebi ugotovi s posvetovanjem z nosilcem, proti odločitvi katerega je bila vložena pritožba. Slednji nosilec povrne znesek predujma, če ima pritožba za posledico, da mora zagotoviti dajatve. Znesek se potem odšteje od skupnega zneska dajatev, do katerih je oseba upravičena.

Člen 69 (7)

Poazdelitev stroškov denarnih dajatev v primeru sklerogene pnevmokonioze

Za izvajanje člena 57(5) uredbe se uporabljajo naslednja pravila:

(a) pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere se dodelijo denarne dajatve v skladu s členom 57(1) uredbe, (v nadaljnjem besedilu „nosilec, odgovoren za izplačilo denarnih dajatev“) uporabi obrazec, ki vsebuje predvsem potrdilo in povzetek vseh zavarovalnih dob (starostno zavarovanje) ali dob prebivanja, ki jih je dopolnila oseba, ki ima bolezen, po zakonodaji vsake od držav članic;

(b) nosilec, odgovoren za izplačilo denarnih dajatev, posreduje ta obrazec nosilcem za starostno zavarovanje v državah članicah, v katerih je bila oseba, ki ima bolezen, zavarovana; vsak od teh nosilcev vpiše v obrazec zavarovalne dobe (starostno zavarovanje) ali dobe prebivanja, ki so bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo izvaja, in vrne obrazec nosilcu , odgovornemu za izplačilo denarnih dajatev;

(c) nosilec, odgovoren za izplačilo denarnih dajatev, potem porazdeli stroške med sabo in drugimi nosilci; slednjim pošlje v odobritev obvestilo o njihovem deležu skupaj z ustreznimi dokazili, zlasti glede skupne vsote dodeljenih denarnih dajatev in izračuna odstotnih deležev;

(d) ob koncu vsakega koledarskega leta nosilec, odgovoren za izplačilo denarnih dajatev, posreduje vsakemu od pristojnih nosilcev potrdilo o denarnih dajatvah, izplačanih v upoštevanem finančnim letu, innavede znesek, ki ga mora izplačati vsak od njih v skladu z deležem, določenim po točki (c); vsak od teh nosilcev povrne znesek dolga nosilcu, odgovornemu za izplačilo denarnih dajatev, čim hitreje, najkasneje pa v roku treh mesecev.

Izvajanje člena 58(3) uredbe

Člen 70

Potrdilo o družinskih članih, ki se upoštevajo pri izračunu denarnih dajatev, vključno s pokojninami

1. Za prejemanje dajatev po določbah člena 58(3) uredbe vlagatelj zahtevka predloži potrdilo o družinskih članih, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri je nosilec, odgovoren za izplačilo denarnih dajatev.

To potrdilo izda nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju stalnega prebivališča družinskega člana ali drug nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, na ozemlju katere imajo stalno prebivališče. Določbe drugega in tretjega pododstavka člena 25(2) izvedbene uredbe se uporabljajo smiselno.

Namesto potrdila, navedenega v prvem pododstavku, lahko nosilec , odgovoren za dodelitev denarnih dajatev, zahteva od vlagatelja zahtevka, da predloži dokumente o osebnem stanju družinskih članov , ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri je naveden nosilec.

2. Če v primeru iz odstavka 1, zakonodaja, ki jo izvaja nosilec, zahteva, da morajo družinski člani živeti pod isto streho kot vlagatelj zahtevka, se dejstvo, da so družinski člani, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, kljub temu pretežno odvisni od vlagatelja, ugotovi na podlagi dokumentov, ki dokazujejo redno nakazovanje dela vlagateljevih zaslužkov.

Izvajanje člena 60 uredbe

Člen 71

Poslabšanje poklicne bolezni

1. V primerih, zajetih v členu 60(1) uredbe, vlagatelj zahtevka predloži nosilcu države članice, od katerega zahteva pravico do dajatev, vse informacije o dajatvah, ki so bile že prej dodeljene za to poklicno bolezen. Ta nosilec lahko zaprosi vsakega drugega nosilca, ki je bil prej pristojen, da pridobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne.

2. V primeru, zajetem v členu 60(1) uredbe, pristojni nosilec, odgovoren za izplačilo denarnih dajatev, obvesti drugega nosilca in ga zaprosi za odobritev zneska stroškov, ki jih bo kril slednji nosilec glede na poslabšanje, skupaj z ustreznimi dokazili. Ob koncu vsakega koledarskega leta prvi nosilec pošlje drugemu potrdilo o denarnih dajatvah, izplačanih v upoštevanem finančnem letu in navede znesek, ki ga mora plačati slednji nosilec, ki opravi izplačilo prvemu nosilcu čim hitreje, najkasneje pa v roku treh mesecev.

3. V primeru iz prvega stavka člena 60(2)(b) uredbe, nosilec odgovoren za izplačilo denarnih dajatev, obvesti pristojne nosilce in jih zaprosi za odobritev sprememb prejšnjega deleža stroškov skupaj z ustreznimi dokazili.

4. V primeru iz drugega stavka člena 60(2)(b) uredbe, se smiselno uporabljajo določbe odstavka 2.

Izvajanje člena 61(5) in (6)

Člen 72

Ocena stopnje nezmožnosti za delo v primeru nesreče pri delu, ki se zgodi prej ali kasneje, ali poklicne bolezni, diagnoza katere je postavljena prej ali kasneje

1. Za oceno stopnje nezmožnosti, za ugotovitev pravice do dajatev ali za določitev zneska take dajatve v primerih iz člena 61(5) in (6) uredbe, vlagatelj zahtevka predloži pristojnemu nosilcu države članice, zakonodaja katere je zanj veljala v času, ko se je zgodila nesreča pri delu ali ko je bila prvič postavljena diagnoza poklicne bolezni, vse informacije o prejšnjih ali kasnejših nesrečah pri delu ali poklicnih bolezni, ko je zanj veljala zakonodaja kake druge države članice, ne glede na stopnjo nezmožnosti, ki so jo povzročili ti prejšnji ali kasnejši primeri.

2. V skladu z zakonodajo, ki jo izvaja, pristojni nosilec za pridobitev pravice do dajatev in za določitev zneska dajatve upošteva stopnjo nezmožnosti, ki so jo povzročili ti prejšnji in kasnejši primeri.

3. Pristojni nosilec lahko zaprosi kateregakoli prej ali kasneje pristojnega nosilca, da ji posreduje informacije, za katere meni, da so potrebne.

Kadar je prejšnjo ali kasnejšo nezmožnost za delo povzročila nesreča, ki se je zgodila, ko je za osebo veljala zakonodaja države članice, ki ne razlikuje med vzroki za nastanek nezmožnosti za delo, nosilec, pristojen za to prejšnjo ali kasnejšo nezmožnost za delo, ali ustanova, ki jo imenuje pristojni organ države članice, na zahtevo pristojnega nosilca druge države članice posreduje informacije o stopnji prejšnje ali kasnejše nezmožnosti za delo in, kolikor je to mogoče, vse informacije, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti, ali je nezmožnost posledica nesreče pri delu v smislu zakonodaje, ki jo izvaja nosilec druge države članice. Kadar je tako, se smiselno uporabljajo določbe odstavka 2.

Izvajanje člena 61(1) uredbe

Člen 73

Nosilci, pri katerih se lahko delavci v rudnikih in podobnih podjetjih prijavijo med začasnim ali stalnim prebivanjem v državi članici, ki ni pristojna država

1. V primerih iz člena 62(1) uredbe, in kadar so v državi začasnega ali stalnega prebivališča dajatve po sistemu zavarovanja za nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki vključujejo delavce v jeklarski industriji, enakovredne tistim, ki se dodeljujejo po posebnem sistemu za delavce v rudnikih in podobnih podjetjih, se lahko delavci, ki spadajo v slednjo kategorijo, prijavijo pri najbližjem nosilcu na ozemlju države članice, v kateri začasno ali stalno prebivajo, ki je navedena v Prilogi 3 izvedbene uredbe, tudi če je slednji nosilec v sistemu, ki se uporablja za delavce v jeklarski industriji, in ta nato zagotovi dajatve.

2. Kadar so dajatve, ki se zagotavljajo po posebnem sistemu za delavce v rudnikih in podobnih podjetjih, ugodnejše, imajo ti delavci možnost, da se prijavijo bodisi pri nosilcu, ki je odgovoren za izvajanje tega sistema, bodisi pri najbližjem nosilcu na ozemlju države članice, v kateri začasno ali stalno prebivajo, ki izvaja sistem za delavce v jeklarski industriji. V slednjem primeru nosilec opozori osebo na dejstvo, da bi s prijavo pri nosilcu odgovornemu za izvajanje zgoraj omenjenega posebnega sistema, pridobil ugodnejše dajatve; obvestiti ga mora tudi o imenu in naslovu tega nosilca.

Izvajanje člena 62(2) uredbe

Člen 74

Upoštevanje dobe , v kateri je dajatve že zagotovil nosilec druge države članice

Za namene člena 61(2) uredbe lahko nosilec države članice, ki je bil določen za zagotavljanje dajatev, zaprosi nosilca v drugi državi članici, da mu posreduje informacije o dobi, v kateri je slednji nosilec že zagotavljal dajatve za isti primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni.

Predložitev in proučitev zahtevkov za pokojnine, razen pokojnin za poklicne bolezni, zajetih v členu 57 uredbe

Člen 75

1. Za prejemanje pokojnine ali dopolnilnega dodatka po zakonodaji države članice, zaposlena ali samozaposlena oseba ali njegove preživele osebe, ki stalno prebiva na ozemlju druge države članice, vložijo zahtevek bodisi pri pristojnemu nosilcu bodisi pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča, ki posreduje zahtevek pristojnemu nosilcu. Za vložitev zahtevka veljajo sledeča pravila:

(a) zahtevku morajo biti priložena zahtevana potrdila in mora biti vložen z obrazcem, določenim z zakonodajo, ki jo izvaja pristojni nosilec;

(b) točnost informacij, ki jih predloži vlagatelj, se ugotovi na podlagi uradnih dokumentov, priloženih obrazcu zahtevka, ali jo morajo potrditi pristojni organi države članice, na ozemlju katere vlagatelj stalno prebiva.

2. Pristojni nosilec obvesti vlagatelja o svojih odločitvah neposredno ali prek organa za zvezo pristojne države; izvod te odločitve pošlje tudi organu za zvezo države članice, na ozemlju katere vlagatelj stalno prebiva.

Administrativna preverjanja in zdravniški pregledi

Člen 76

1. Administrativna preverjanja in zdravstveni pregledi, vključno z zdravstvenemi pregledi v primeru ponovnega ugotavljanja pravice dopokojnine, na zahtevo pristojnega nosilca opravi nosilec v državi članici, na ozemlju katere je oseba, upravičena do dajatev, v skladu s postopki, ki jih določa zakonodaja, ki jo izvaja slednji nosilec. Pristojni nosilec si pridržuje pravico, da naroči pregled upravičenca pri zdravniku po svoji izbiri.

2. Oseba, ki prejema pokojnino zase ali za siroto, obvesti nosilca, odgovornega za izplačilo, o vsaki spremembi njenega položaja ali položaja sirote, ki bi lahko vplivala na pravico do pokojnine.

Izplačevanje pokojnin

Člen 77

Izplačevanje pokojnin, za katere je odgovoren nosilec ene države članice, upokojencem, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju druge države članice, se izvede v skladu z določbami členov 53 do 58 izvedbene uredbe.

POGLAVJE 5

POMOČI OB SMRTI

Izvajanje členov 64, 65 in 66 uredbe

Člen 78

Predložitev zahtevka za pomoč ob smrti

Za prejemanje pomoči ob smrti po zakonodaji države članice, ki ni tista, v kateri ima oseba stalno prebivališče, mora vlagatelj predložiti zahtevek bodisi pri pristojnemu nosilcu bodisi pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča.

Zahtevku mora biti priložena spremna dokumentacija, ki je zahtevana po zakonodaji, ki jo izvaja pristojni nosilec.

Točnost informacij, ki jih predloži vlagatelj, se ugotovi na podlagi uradnih dokumentov, priloženih zahtevku, ali jih morajo potrditi pristojni organi države članice, na ozemlju katere vlagatelj stalno prebiva.

Člen 79

Potrdilo o dobah

1. Za uporabo določb člena 64 uredbe mora vlagatelj predložiti pristojnemu nosilcu potrdilo z navedbo zavarovalnih dob ali dob prebivanja, ki jih je zaposlena ali samozaposlena oseba dopolnila po zakonodaji, ki je zanjo nazadnje veljala.

2. To potrdilo na zahtevo vlagatelja izda nosilec zdravstvenega ali starostnega zavarovanja, odvisno od primera, pri katerem je bila zaposlena ali samozaposlena oseba nazadnje zavarovana. Če vlagatelj ne predloži tega potrdila, ga pristojni nosilec pridobi od enega od omenjenih nosilcev.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo, če je za izpolnitev pogojev določenih z zakonodajo pristojne države, treba upoštevati zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji druge države članice.

POGLAVJE 6

DAJATVE ZA BREZPOSELNOST

Izvajanje člena 67 uredbe

Člen 80

Potrdilo o zavarovalnih dobah ali dobah zaposlitve

1. Za uporabo določb člena 67(1), (2) ali (4) uredbe mora oseba predložiti pristojnemu nosilcu potrdilo z navedbo zavarovalnih dob ali dob zaposlitve, ki jih je kot zaposlena oseba dopolnila po zakonodaji, ki je nazadnje zanjo veljala, skupaj z vsemi drugimi informacijami, zahtevanimi po zakonodaji, ki jo izvaja ta nosilec.

2. To potrdilo na zahtevo vlagatelja izda bodisi pristojni nosilec, odgovoren za brezposelnost v državi članici, zakonodaja katere je za osebo nazadnje veljala, bodisi kak drug nosilec, ki ga imenuje pristojni organ v tej državi članici. Če vlagatelj ne predloži potrdila, ga pristojni nosilec pridobi od enega od omenjenih nosilcev.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo, če je za izpolnitev pogojev določenih z zakonodajo pristojne države treba upoštevati zavarovalne dobe ali dobe zaposlitve, pridobljene po zakonodaji druge države članice.

Izvajanje člena 68 uredbe

Člen 81

Potrdilo za izračun dajatev

Kadar je za izračun dajatev odgovoren nosilec, zajet v členu 68(1) uredbe, in kadar oseba ni opravljala svoje zadnje zaposlitve najmanj štiri tedne na ozemlju države članice, v kateri je ta nosilec, oseba predloži temu nosilcu potrdilo z navedbo narave zadnje zaposlitve, ki jo je opravljala najmanj štiri tedne na ozemlju druge države članice, in gospodarsko panogo, v kateri je opravljala to zaposlitev. Če oseba ne predloži potrdila, ga ta nosilec pridobi bodisi od pristojnega nosilca za brezposelnost države članice, v kateri je bila oseba nazadnje zavarovana, bodisi od drugega nosilca , ki ga imenuje pristojni organ te države članice.

Člen 82

Potrdilo o družinskih članih, ki se upoštevajo pri izračunu dajatev

1. Za uporabo določb člena 68(2) uredbe mora vlagatelj predložiti pristojnemu nosilcu potrdilo o družinskih članih, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri je ta nosilec.

2. To potrdilo izda nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, na ozemlju katere stalno prebivajo ti družinski člani. Potrdilo mora dokazovati, da se družinskih članov ne upošteva pri izračunu dajatev za brezposelnost, do katerih je upravičena kaka druga oseba po zakonodaji te države članice.

To potrdilo velja 12 mesecev od dneva izdaje. Mogoče ga je podaljšati; v tem primeru velja od datuma podaljšanja. Oseba nemudoma obvesti pristojnega nosilca o vsakem dogodku, zaradi katerega bi bilo treba spremeniti to potrdilo. Taka sprememba začne veljati z dnem, ko se ta dogodek zgodi.

3. Kadar nosilec, ki je izdal potrdilo iz odstavka 1, ne more potrditi, da se družinskih članov ne upošteva že pri izračunu dajatev za brezposelnost za kako drugo osebo po zakonodaji države članice, na ozemlju katere stalno prebivajo, oseba ob predložitvi potrdila pristojnemu nosilcu priloži potrdilo z izjavo o tem.

Določbe drugega pododstavka drugega odstavka se smiselno uporabljajo za to izjavo.

Izvajanje člena 69 uredbe

Člen 83

Pogoji in omejitve za ohranitev pravice do dajatev v primeru, če brezposelna oseba odide v drugo državo članico

1. Za ohranitev pravice do dajatev brezposelna oseba, zajeta v členu 69(1) uredbe, predloži nosilcu v kraju, kamor je odšla, potrdilo, v katerem pristojni nosilec potrjuje, da je oseba še vedno upravičena do dajatev po pogojih, določenih v odstavku 1(b) omenjenega člena. Pristojni nosilec v tem potrdilu navede predvsem:

(a) znesek dajatev, ki se izplačujejo brezposelni osebi po zakonodaji pristojne države;

(b) datum, ko je brezposelna oseba prenehala biti na razpolago službam za zaposlovanje pristojne države;

(d) najdaljšo dobo v skladu s členom 69(1)(c) uredbe, v kateri se lahko ohrani pravica do dajatev ;

(e) dejstva, ki lahko vplivajo na upravičenost do dajatev.

2. Brezposelna oseba, ki namerava oditi v drugo državo članico, da bi si tam poiskala zaposlitev, mora pred odhodom zaprositi za potrdilo iz odstavka 1. Če brezposelna oseba ne predloži navedenega potrdila, ga nosilec v kraju, kamor je oseba odšla, pridobi od pristojnega nosilca. Službe za zaposlovanje pristojne države morajo zagotoviti, da je brezposelna oseba obveščena o svojih obveznostih iz člena 69 uredbe in iz tega člena.

3. Nosilec v kraju, kamor je brezposelna oseba odšla, obvesti pristojnega nosilca o datumu, ko se je brezposlena oseba prijavila, kot tudi o datumu začetka izplačila dajatev, in izplačuje dajatve pristojne države v skladu s postopkom, ki ga določa zakonodaja države članice, v katero je brezposelna oseba odšla.

Nosilec v kraju, kamor je brezposelna oseba odšla, opravi preverjanja ali poskrbi, da se ta izvajajo, kot če bi obravnavala brezposelno osebo, ki je upravičena do dajatev po zakonodaji, ki jo izvaja. Pristojnega nosilca obvesti o vse dogodkih, ki spadajo v okvir odstavka 1(e) zgoraj, takoj ko zanje izve; v primerih, ko pride do mirovanja ali odvzema dajatev, pa nemudoma prekine njihovo izplačevanje. Pristojni nosilec ga nemudoma obvesti, v kolikšni meri in od katerega datuma vpliva to dejstvo na upravičenost osebe do dajatev. Izplačevanje dajatev se lahko ponovno nadaljuje, kadar to pride v poštev, šele po prejemu teh informacij. Kadar je treba dajatve zmanjšati, nosilec v kraju, kamor je brezposelna oseba odšla, še naprej izplačuje zmanjšani znesek dajatev, ki se prilagodi, po prejemu odgovora od pristojnega nosilca.

4. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav članic se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo tudi o drugih izvedbenih določbah.

Izvajanje člena 71 uredbe

Člen 84

Brezposelne osebe, ki so bile prej zaposlene in so med svojo zadnjo zaposlitvijo stalno prebivale v državi članici, ki ni pristojna država

1. V primerih iz členov 71(1)(a)(ii) in v prvem stavku člena 71(1)(b)(ii) uredbe, se nosilec v kraju stalnega prebivališča za izvajanje določb člena 80 izvedbene uredbe šteje kot pristojni nosilec.

2. Z zahtevkom za dajatve po določbah člena 71(1)(b)(ii) uredbe brezposelna oseba, ki je bila prej zaposlena, predloži nosilcu v kraju stalnega prebivališča poleg potrdila iz člena 80 izvedbene uredbe, tudi potrdilo nosilca države članice, zakonodaja katere je zanjo nazadnje veljala, z navedbo, da nima pravice do dajatev po členu 69 uredbe.

3. Za namene člena 71(2) uredbe nosilec v kraju stalnega prebivališča zaprosi pristojnega nosilca za vse informacije v zvezi z upravičenostjo brezposelne osebe, ki je bila prej zaposlena oseba, od slednjega nosilca.

POGLAVJE (8) 7

DRUŽINSKE DAJATVE

Izvajanje člena 72 uredbe

Člen 85 (A)

Potrdilo o dobi zaposlitve ali samozaposlitve

1. Za uporabo določb člena 72 uredbe predloži oseba pristojnemu nosilcu potrdilo z navedbo zavarovalne dobe ali dobe zaposlitve oziroma samozaposlitve, določene po zakonodaji, ki je zanjo nazadnje veljala.

2. To potrdilo na zahtevo osebe izda bodisi pristojni nosilec za družinske dajatve države članice, v kateri je bila oseba nazadnje zavarovana, bodisi drug nosilec, ki ga imenuje pristojni organ v navedeni državi članici. Če oseba ne predloži tega potrdila, ga pristojni nosilec pridobi od enega ali drugega zgoraj omenjenega nosilca, razen če lahko nosilec zdravstvenega zavarovanja posreduje izvod potrdila, določenega v členu 16 (1) izvedbene uredbe.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo, če je za izpolnitev pogojev določenih z zakonodajo pristojne države treba upoštevati zavarovalne dobe oziroma dobe zaposlitve ali samozaposlitve, pred tem dopolnjene po zakonodaji druge države članice.

Izvajanje členov 73 in 75(1) in (2) uredbe (8)

Člen 86 (8)

1. Za prejemanje družinskih dajatev po členu 73 uredbe zaposlena oseba vloži zahtevek pri pristojnemu nosilcu, po potrebi preko svojega delodajalca.

2. V utemeljitev svojega zahtevka zaposlena oseba predloži potrdilo za svoje družinske člane, ki stalno prebivajo na ozemlju države članice, ki ni tista, v kateri je pristojni nosilec. Tako potrdilo izda bodisi organ, pristojen za matične zadeve v državi stalnega prebivališča teh družinskih članov, bodisi pristojen nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju stalnega prebivališča teh družinskih članov, bodisi kak drug nosilec, ki ga imenuje pristojen organ države članice, na ozemlju katere imajo družinski člani stalno prebivališče. Tako potrdilo je treba vsako leto obnoviti.

3. Kadar zakonodaja pristojne države določa, da se družinske dajatve lahko izplačajo ali se morajo izplačati drugi osebi, kot je zaposlena oseba, slednja v utemeljitev svojega zahtevka predloži tudi informacije o posamezniku, ki se mu bodo družinske dajatve izplačevale v državi stalnega prebivališča (ime, priimek, popoln naslov).

4. Pristojni organi dveh ali več držav članic se lahko dogovorijo o posebnih postopkih za izplačilo družinskih dajatev, predvsem z namenomolajšanja izvajanja člena 75(1) in (2) uredbe. Tak dogovor se posreduje Upravni komisiji.

5. Zaposlena oseba obvesti pristojnega nosilca, po potrebi prek svojega delodajalca:

— o vsaki spremembi položaja družinskih članov, ki bi lahko vplivala na upravičenost do družinskih dajatev,

— o vsaki spremembi števila družinskih članov, ki so upravičeni do dajatev,

— o vsakem prenosu stalnega ali začasnega prebivališča teh družinskih članov,

— o vsakem opravljanju poklicne dejavnosti, na podlagi katere so družinske dajatve pridobijo tudi po zakonodaji države članice, na ozemlju katere stalno prebivajo družinski člani.

Člen 87 (8)

…

Izvajanje člena 74 uredbe

Člen 88 (8)

Določbe člena 86 izvedbene uredbe se smiselno uporabljajo tudi za brezposelne osebe, ki so bile prej zaposlene ali samozaposlene in so zajete v členu 74 uredbe.

Člen 89 (8)

…

POGLAVJE 8

DAJATVE ZA VZDRŽEVANE OTROKE UPOKOJENCEV IN ZA SIROTE

Izvajanje členov 77, 78 in 79 uredbe

Člen 90

1. Za prejemanje dajatev iz členov 77 ali 78 uredbe vlagatelj zahtevka vloži zahtevek pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča v skladu s postopki, določenimi v zakonodaji, ki jo izvaja ta nosilec.

2. Če vlagatelj zahtevka ne prebiva stalno na ozemlju države članice, v kateri je pristojni nosilec, lahko vloži zahtevek bodisi pri pristojnem nosilcu bodisi pri nosilcu v kraju stalnega prebivališča, ki potem posreduje zahtevek pristojnemu nosilcu in navede datum, ko je bil vložen. Ta datum šteje kot datum vložitve zahtevka pri pristojnemu nosilcu.

3. Če pristojni nosilec iz odstavka 2 ugotovi, da oseba ni upravičena do dajatev po zakonodaji, ki jo izvaja, nemudoma posreduje zahtevek skupaj z vso potrebno dokumentacijo in informacijami nosilcu države članice, zakonodaja katere je za zaposleno ali samozaposleno osebo veljala najdlje.

Po potrebi se lahko zadeva pod enakimi pogoji posreduje tudi nazaj nosilcu države članice, po zakonodaji katere je oseba dopolnila najkrajšo zavarovalno dobo ali dobo prebivanja.

4. Upravna komisija po potrebi določi vse dodatne postopke potrebne za vložitev zahtevka za dajatve.

Člen 91

1. Izplačilo dajatev po členih 77 ali 78 uredbe se izvede v skladu z določbami členov 53 do 58 izvedbene uredbe.

2. Pristojni organi držav članic lahko po potrebi imenujejo nosilca pristojnega za plačilo dajatev po členih 77 ali 78 uredbe.

Člen 92

Oseba, ki se ji izplačujejo dajatve po členih 77 ali 78 uredbe za otroke ali sirote upokojenca, obvesti nosilca, ki je odgovoren za izplačilo takih dajatev:

— o vsaki spremembi v položaju otrok ali sirot, ki bi lahko vplivala na upravičenost do dajatev,

— o vsaki spremembi števila otrok ali sirot, za katere se izplačujejo dajatve,

— o vsakem prenosu stalnega prebivališča otrok ali sirot,

— o vsakem opravljanju poklicne dejavnosti, iz katere izhaja upravičenost do družinskih dajatev ali družinskih dodatkov za take otroke ali sirote.

NASLOV V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 93

Povračilo dajatev zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za materinstvo, ki niso določene v členih 94 in 95 izvedbene uredbe

▼M7

1. Dejanski znesek storitev, zagotovljenih na podlagi členov 19(1) in (2) Uredbe za zaposlene in samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki stalno prebivajo na ozemlju iste države članice, in storitve, zagotovljene na podlagi členov 21(2), 22, 22a ►M14 ————— ◄ , 25(1), (3) in (4), 26, 31, ►M14 ali 34a ◄ Uredbe, pristojni nosilec povrne nosilcu, ki je nudil omenjene storitve, kot je razvidno iz računov tega nosilca.

2. V primerih iz drugega pododstavka člena 21(2), drugega pododstavka člena 22(3) in v ►M2 ————— ◄ ter 31 uredbe, ter za izvajanje odstavka 1 se nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskih članov ali upokojenca šteje kot pristojni nosilec.

3. Če dejanski stroški dajatev iz odstavka 1, niso prikazani v računovodskih izkazih nosilca, ki jih je zagotovil, in če ni bil sklenjen po odstavku 6 noben dogovor, se stroški, ki jih je treba povrniti, določijo na osnovi pavšalnega izplačila, izračunanega iz vseh ustreznih referenc na podlagi razpoložljivih podatkov. Upravna komisija oceni podlage, ki se uporabijo pri izračunu pavšalnih plačil, in sprejme odločitev o njihovi višini.

4. Za povračila dajatev se ne smejo upoštevati stopnje, ki bi bile višje od tistih, ki se uporabljajo za storitve, ki se zagotavljajo zaposlenim ali samozaposlenim osebam, za katere velja zakonodaja , ki jo izvaja nosilec, ki je zagotavljal dajatve iz odstavka 1.

5. Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo tudi za povrnitev denarnih dajatev, ki se izplačujejo v skladu z določbami drugega stavka člena 18(8) izvedbene uredbe.

6. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav članic se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo o drugih načinih ocenjevanja zneskov, ki jih je treba povrniti, zlasti na osnovi pavšalnih zneskov.

Člen 94

Povračilo storitev zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za materinstvo za družinske člane zaposlene ali samozaposlene osebe, ki ne prebivajo stalno v isti državi članici kot ta oseba

1. Znesek storitev, ki se zagotavljajo po členu 19(2) uredbe družinskim članom zaposlene ali samozaposlene osebe, ki ne prebivajo stalno na ozemlju iste države članice kot oseba, pristojni nosilec povrne nosilcem, ki so zagotovili te storitve, na osnovi pavšalnega zneska za vsako koledarsko leto, ki je kar najbliže dejansko nastalim stroškom.

2. Pavšalno plačilo se določi z množenjem povprečnih letnih stroškov na družino s povprečnim letnim številom družin, ki se upoštevajo, in z znižanjem rezultata za 20 odstotkov.

3. Faktorji, potrebni za izračun navedenega pavšalnega zneska, se določijo na naslednji način:

(a) povprečni letni strošek na družino se za vsako državo članico pridobi z deljenjem letnih izdatkov za vse storitve, ki jih zagotavljajo nosilci v tej državi članici vsem družinskim članom zaposlenih in samozaposlenih oseb, za katere velja zakonodaja omenjene države članice, po upoštevanih sistemih socialne varnosti, s povprečnim letnim številom takih zaposlenih ali samozaposlenih oseb z družinskimi člani; sistemi socialne varnosti, ki se upoštevajo v ta namen, so navedeni v Prilogi 9 izvedbene uredbe;

(b) pri poslovanju med nosilcema dveh držav članic je povprečno letno število družin, ki se upoštevajo, enako povprečnemu letnemu številu zaposlenih ali samozaposlenih oseb, za katere velja zakonodaja ene od teh držav članic in katerih družinski člani so upravičeni do storitev, ki jih zagotavlja nosilec druge države članice.

4. Število družin, ki se upošteva v skladu z določbami odstavka 3(b), se določi s pomočjo seznama, ki ga v ta namen vodi nosilec v kraju stalnega prebivališča na podlagi dokumentacije, ki jo izda pristojni nosilec o pravicah oseb. V primeru spora se pripombe nosilcev posredujejo Revizijskemu odboru, ki ga določa člen 101(3) izvedbene uredbe.

5. Upravna komisija določi načine in postopke za določanje faktorjev potrebnih za izračun, omenjenih v odstavkih 3 in 4.

6. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav članic se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo o drugih načinih ocenjevanja zneskov, ki jih je treba povrniti.

Člen 95 (14)

Povračilo stroškov storitev, zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za materinstvo za upokojence in njihove družinske člane, ki ne prebivajo stalno v državi članici, po zakonodaji katere prejemajo pokojnino in so upravičeni do storitev

1. Znesek storitev, ki se zagotavljajo po členih 28(1) in 28a uredbe, povrne pristojni nosilec nosilcu, ki je zagotovil te dajatve, na podlagi pavšalnega zneska, čim bližjega dejansko nastalim stroškom.

2. Pavšalni znesek se določi z množenjem povprečnih letnih stroškov na upokojenca s povprečnim letnim številom upokojencev in njihovih družinskih članov, ki se upoštevajo, in z znižanjem rezultata za 20 %.

3. Faktorji, potrebni za izračun tega pavšalnega zneska, se določijo v skladu z naslednjimi pravili:

(a) povprečni letni strošek na upokojenca se dobi za vsako državo članico z deljenjem letnih izdatkov za vse storitve , ki jih zagotavljajo nosilci v tej državi članici vsem upokojencem, katerih pokojnine so izplačljive po zakonodaji te države članice po upoštevanih sistemih socialne varnosti, in za njihove družinske člane, s povprečnim letnim številom upokojencev in njihovih družinskih članov; sistemi socialne varnosti, ki se upoštevajo v ta namen, so navedeni v Prilogi 9

(b) pri poslovanju med nosilcema v dveh državah članicah je povprečno letno število upokojencev in njihovih družinskih članov, ki se upoštevajo, enako povprečnemu letnemu številu upokojencev in njihovih družinskih članov, omenjenem v členu 28(2) uredbe, ki so med stalnim prebivanjem na ozemlju ene od držav članic upravičeni do storitev, ki jih zagotavlja nosilec druge države članice.

4. Število upokojencev, ki se upošteva v skladu z določbami tretjega odstavka 3(b), se določi s pomočjo seznama, ki ga v ta namen vodi nosilec v kraju stalnega prebivališča na podlagi dokumentacije, ki jo izda pristojni nosilec o pravicah oseb. V primeru spora se pripombe nosilcev posredujejo Revizijskemu odboru, ki ga določa člen 101(3) izvedbene uredbe.

5. Upravna komisija določi načine in postopke za določanje faktorjev potrebnih za izračun, omenjenih odstavkih 3 in 4.

6. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav članic se lahko po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo o uvedbi drugih načinov ocenjevanja zneskov, ki jih je treba povrniti.

Izvajanje člena 63(2) uredbe

Člen 96

Povračilo storitev, ki jih po sistemih zavarovanja za nesreče pri delu in poklicne bolezni zagotavlja nosilec ene države članice v imenu nosilca druge države članice

Za namene člena 63(2) uredbe se smiselno uporabljajo določbe člena 93 izvedbene uredbe.

Izvajanje člena 70(2) uredbe

Člen 97

Povračilo dajatev za brezposelnost, ki se izplačajo brezposelnim osebam, ki odidejo v drugo državo članico, da bi si tam poiskale zaposlitev

1. Znesek dajatev, izplačanih po členu 69 uredbe, povrne pristojni nosilec nosilcu, ki je izplačal te dajatve, kot je prikazano v računovodskih izkazih slednjega nosilca.

2. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav se lahko:

— po prejemu mnenja Upravne komisije dogovorijo o drugih načinih določanja zneskov, ki jih je treba povrniti, zlasti pavšalnih zneskov, ali o drugih načinih plačila,

— ali

— odpovejo vsem povračilom med nosilci.

Člen 98 (8)

…

Skupne določbe o povračilih

Člen 99

Administrativni stroški

Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav se lahko v skladu z določbami tretjega stavka člena 84(2) uredbe dogovorijo o povišanju zneska dajatev iz členov 93 do 98 izvedbene uredbe za določen odstotek zato, da se upoštevajo tudi administrativni stroški. Ta odstotek se lahko spreminja glede na dajatve.

Člen 100

Zapozneli zahtevki

1. Pri poravnavanju računov med nosilci držav članic nosilcu, odgovornemu za izplačilo, ni treba upoštevati zahtevkov za povračilo dajatev, ki so bile zagotovljene v koledarskem letu pred tremi ali več leti pred datumom vložitve zahtevkov, ne glede na to, ali so vloženi pri nosilcu za zvezo ali pri nosilcu, odgovornemu za izplačilo v pristojni državi.

2. Za zahtevke v zvezi s pavšalnimi plačili triletno obdobje teče od dne objave povprečnih letnih stroškov storitev, kot se določijo v skladu s členi 94 in 95 izvedbene uredbe, v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 101 (8)

Poročilo o zahtevkih

1. Upravna komisija na podlagi členov 36, 63 in 70 uredbe pripravi poročilo o zahtevkih za vsako koledarsko leto.

2. Upravna komisija lahko poskrbi za vsa preverjanja, za proučitev statističnih in računovodskih podatkov, ki so potrebni za pripravo poročila o zahtevkih iz odstavka 1, zlasti za zagotovitev njihove skladnost s pravili, določenimi v tem naslovu.

3. Upravna komisija sprejme odločitve iz tega člena, na podlagi poročila Revizijskega odbora, ki posreduje svoje mnenje z navedbo razlogov, na katerih tako mnenje temelji. Upravna komisija določi načine delovanja in sestavo Revizijskega odbora.

Člen 102 (8)

Naloge Revizijskega odbora — Postopek povračil

1. Revizijski odbor:

(a) zbira potrebne podatke o plačilih in skrbi za izračune, potrebne za izvajanje tega naslova;

(b) Upravni komisiji posreduje periodične obračune na podlagi izvajanja uredbe, predvsem glede finančnih vidikov;

(d) Upravni komisiji predloži predloge in ugotovitve, ki se ji pošiljajo v skladu s členi 94(4) in 95(4) izvedbene uredbe;

(e) Upravni komisiji posreduje predloge v zvezi z izvajanjem člena 101 izvedbene uredbe;

(f) opravlja delo, študije in naloge, ki mu jih posreduje Upravna komisija.

2. Povračila, določena v členih 36, 63 in 70 uredbe za vse pristojne nosilce države članice nosilcem - upnikom druge države članice se opravljajo prek ustanov, ki jih imenujejo pristojni organi držav članic. Ustanove, preko katerih se opravljajo povračila, obveščajo Upravno komisijo o zneskih, povrnjenih v rokih in v skladu s postopki, ki jih določi ta Komisija.

3. Kadar so povračila določena na osnovi dejanskih zneskov zagotovljenih dajatev, kot je prikazano v računovodskih izkazih nosilcev, se ta opravijo za vsako koledarsko polovico leta v naslednji koledarski polovici leta.

4. Kadar so povračila določena na pavšalni osnovi, se opravijo za vsako koledarsko leto; v takem primeru pristojni nosilci izplačajo predujem nosilcem — upnikom prvi dan vsake koledarske polovice leta v skladu s postopkom, ki ga določi Upravna komisija.

5. Pristojni organi dveh ali več držav članic se lahko dogovorijo za drugačne roke povračil ali drugačne postopke za izplačilo predujmov.

Člen 103

Zbiranje statističnih in računovodskih podatkov

Pristojni organi držav članic sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje tega naslova , zlasti tiste, ki so potrebni za zbiranje statističnih in računovodskih podatkov.

Člen 104 (8)

Vnos sporazumov o povračilih med državami članicami ali pristojnimi organi držav članic v Prilogo 5

1. Določbe, ki so podobne določbam v členih 36(3), 63(3) in 70(3) uredbe ter členih 93(6), 94(6) in 95(6) izvedbene uredbe in veljajo dan pred začetkom veljavnost uredbe, se uporabljajo še naprej, če so vključene v Prilogo 5 izvedbene uredbe.

2. Določbe, ki so podobne določbam iz odstavka 1, in se začno uporabljati za poslovanje med dvema ali več državami članicami po začetku veljavnosti uredbe, se vnesejo v Prilogo 5 izvedbene uredbe. Enako velja tudi za določbe, dogovorjene po členu 97(2) izvedbene uredbe.

Stroški administrativnih preverjanj in zdravniških pregledov

Člen 105

1. Stroške, nastale pri administrativnih preverjanjih in zdravniških pregledih, opazovanjih, zdravniških obiskih in preverjanjih vseh vrst, potrebnih za dodelitev, prejemanje ali ponovno ugotavljanje dajatev, povrne nosilec, v imenu katerega so bila ta preverjanja opravljena, nosilcu, ki je bil odgovoren zanje, na podlagi cenika, ki ga uporablja slednji nosilec.

2. Dve ali več držav članic ali pristojni organi teh držav se lahko dogovorijo o drugačnih načinih povračil, zlasti na pavšalni osnovi, lahko pa se tudi odrečejo vsem povračilom med nosilci.

Taki dogovori se vnesejo v Prilogo 5 izvedbene uredbe. Dogovori, ki veljajo na dan pred začetkom veljavnosti uredbe, se uporabljajo še naprej, če so vključeni v to prilogo.

Skupne določbe za izplačevanje denarnih dajatev

Člen 106

Pristojni organi vsake države članice v predpisanem roku in v skladu s postopki, ki jih določi Upravna komisija, obvestijo to Komisijo o znesku denarnih dajatev, ki so jih izplačali nosilci v njihovi pristojnosti, prejemnikom, ki stalno ali začasno prebivajo na ozemlju druge države članice.

Člen 107 (9) (11) (12) (14)

Pretvorbe valut

▼M7

1. Za namene naslednjih določb:

(a) Uredba: člen 12(2), (3) in (4), člen 14d(1), zadnji stavek člena 19(1)(b), zadnji stavek člena 22(1)(ii), predzadnji stavek člena 25(1)(b), člen 41(1)(c) in (d), člen 46(4), člen 46a(3), člen 50, zadnji stavek člena 52(b), zadnji stavek člena 55(1)(ii), prvi pododstavek člena 70(1), člen 71(1)(a)(ii) in (b)(ii) predzadnji stavek;

(b) Izvedbena uredba: člen 34(1), (4) in (5),

količnik za pretvorbo v valuto zneskov, navedenih v drugi valuti, naj bo stopnja, ki jo izračuna Komisija in temelji na mesečnem povprečju v referenčnem obdobju določenem v odstavku 2, o referenčnih menjalnih tečajih, ki jih objavi Evropska centralna banka.

2. Referenčno obdobje je:

— januar za menjalne tečaje, ki se uporabljajo od 1. aprila naprej,

— april za menjalne tečaje,ki se uporabljajo od 1. julija naprej,

— julij za menjalne tečaje, ki se uporabljajo od 1. oktobra naprej,

— oktober za menjalne tečaje, ki se uporabljajo od 1. januarja naprej.

▼M7 —————

4. Datum, ki se upošteva za določanje menjalnih tečajev, ki se uporabi v primerih iz odstavka 1, določi Upravna komisija na predlog Revizijskega odbora.

5. Menjalni tečaji, ki se uporabljajo v primerih iz odstavka 1, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v predzadnjem mesecu pred mesecem, od prvega dne meseca od katerega dalje se uporabljajo.

6. V primerih, ki jih odstavek 1 ne zajema, se pretvorba opravi po uradnem menjalnem tečaju na dan plačila tako za izplačilo kot za povračilo dajatev.

NASLOV VI

RAZNE DOLOČBE

Člen 108

Dokazilo o statusu sezonskega delavca

Zaposlena oseba, zajeta v členu 1(c) uredbe, dokaže, da je sezonski delavec, s predložitvijo svoje pogodbe o zaposlitvi, ki jo žigosa služba za zaposlovanje države članice, na ozemlju katere dela ali je delal. Če oseba na ozemlju te države članice ni sklenila pogodbe o zaposlitvi, nosilec v kraju zaposlitve v primeru zahtevka za dajatve po potrebi izda potrdilo, da je na podlagi informacij, ki jih je predložila oseba, delo, ki ga opravlja ali ga je opravljala, sezonske narave.

Člen 109

Dogovor o plačevanju prispevkov

Delodajalec, ki nima poslovalnice v državi članici, na ozemlju katere je zaposlena oseba zaposlena, se lahko s to osebo dogovori, da bo prevzela dolžnosti delodajalca, kar zadeva plačevanje prispevkov.

Delodajalec o takem dogovoru obvesti pristojnega nosilca ali, če je to potrebno, nosilca, ki ga imenuje pristojni organ omenjene države članice.

Člen 110

Medsebojna administrativna pomoč v zvezi s povračilom dajatev, ki niso bile dolgovane

Če nosilec države članice, ki je zagotovil dajatev, namerava ukrepati proti osebi, ki je prejemala dajatve, do katerih ni bila upravičena, nosilec v kraju stalnega prebivališča take osebe ali nosilec, ki ga imenuje pristojni organ države članice, na ozemlju katere ta oseba stalno prebiva, nudi vso pomoč prvemu nosilcu.

Člen 111

Povračilo neupravičeno izplačanih dajatev nosilcu socialne varnosti in terjatve ustanov, ki nudijo denarno pomoč

1. Če je pri dodelitvi ali ponovni ugotovitvi dajatev za invalidnost, starost ali smrt (pokojnine) v skladu s Poglavjem 3 Naslova III uredbe nosilec države članice izplačal prejemniku dajatev v znesku, ki presega znesek, do katerega je upravičen, lahko ta nosilec zahteva od nosilca druge države članice, ki je odgovoren za izplačilo ustreznih dajatev temu prejemniku, da preplačani znesek odšteje od preostalih dajatev, ki jih še izplačuje temu prejemniku. Slednji nosilec nakaže odšteti znesek nosilcu — upniku. Kadar preplačanega zneska ni mogoče odšteti od preostalih dajatev, se uporabljajo določbe odstavka 2.

2. Kadar nosilec države članice izplača prejemniku dajatve v znesku, ki presega znesek, do katerega je upravičen, lahko ta nosilec v skladu s pogoji in roki, določenimi v zakonodaji, ki jo izvaja, zahteva od nosilca druge države članice, ki je odgovoren za izplačilo dajatev temu prejemniku, da odšteje preplačani znesek od zneskov, ki jih izplačuje temu prejemniku. Slednji nosilec opravi to odštevanje po pogojih in v rokih, ki jih za to določa zakonodaja, ki jo izvaja, kot če bi znesek preplačal sam, odšteti znesek pa nakaže nosilcu - upniku.

3. Kadar oseba, za katero se uredba uporablja, prejme denarno pomoč na ozemlju države članice v obdobju, ko je bila upravičena do dajatev po zakonodaji druge države članice, lahko ustanova, ki je nudila denarno pomoč, v kolikor je zakonsko upravičena do povračila dajatev, ki jih prejema navedena oseba, zahteva od nosilca druge države članice, ki jeodgovoren za izplačilo dajatev tej osebi, da odšteje znesek izplačane denarne pomoči od zneskov, ki jih izplačuje navedeni osebi.

Kadar je družinski član osebe, za katero se uporablja uredba, prejemal denarno pomoč na ozemlju države članice v času, ko je bila ta oseba upravičena do dajatev po zakonodaji druge države članice za tega družinskega člana, lahko ustanova , ki je zagotovila denarno pomoč, če je zakonsko upravičena do povračila dajatev, ki jih prejema omenjena oseba za tega družinskega člana, zahteva od nosilca druge države članice, ki je odgovorna za plačilo dajatev v korist te osebe, da odšteje znesek izplačane denarne pomoči od zneskov, ki jih izplačuje omenjeni osebi za družinskega člana.

Nosilec, odgovoren za izplačilo, opravi to odštevanje po pogojih in v rokih, ki so predvideni za to v zakonodaji, ki jo izvaja, in nakaže odšteti znesek ustanovi — upnici.

Člen 112

Kadar nosilec opravi izplačila, ki niso upravičena, bodisi neposredno bodisi prek drugega nosilca, in ko jih je nemogoče povrniti, ti zneski končno bremenijo prvega nosilca, razen kadar je neupravičeno izplačani znesek posledica goljufije.

Člen 113

Povrnitev neupravičeno zagotovljenih storitev osebam, zaposlenim v mednarodnem prometu

1. Če pristojni nosilec ne prizna pravice do storitev, stroške storitev, ki jih je osebi, zaposleni v mednarodnem prometu, že zagotovil nosilec v kraju začasnega prebivališča na podlagi predpostavke iz členov 20(1) ali 62(1) izvedbene uredbe, povrne pristojni nosilec.

2. Stroški, povzročeni nosilcu v kraju začasnega prebivališča glede osebe, zaposlene v mednarodnem prometu, ki se ni predhodno prijavila pri nosilcu v kraju začasnega prebivališča in ni upravičena do storitev , vendar je kljub temu prejemala storitve po predložitvi potrdila iz členov 20(1) ali 62(1) izvedbene uredbe, povrne nosilec , ki ga kot pristojnega nosilca navede v potrdilu, ali drug nosilec, ki ga v ta namen imenuje pristojni organ države članice.

3. Pristojni nosilec ali v primeru iz odstavka 2, nosilec, naveden kot pristojni, ali nosilec, ki je imenovan v ta namen, bremeni prejemnika dajatev za vrednost storitev, ki so mu bile zagotovljene, vendar do njih ni bil upravičen. Omenjeni nosilec o tem dolgu obvesti Revizijski odbor iz člena 101(3) izvedbene uredbe, ki o tem izda poročilo.

Člen 114

Začasno plačevanje dajatev v primeru spora glede zakonodaje, ki se uporabi ali glede nosilca, ki bi moral zagotoviti dajatve

V primeru spora med nosilci ali pristojnimi nosilci dveh ali več držav članic glede tega, katera zakonodaja naj se uporabi po Naslovu II uredbe, ali glede tega, kateri nosilec naj zagotavlja dajatve, oseba, ki bi bila upravičena do dajatev , če ne bi bilo tega spora, začasno prejema dajatve, določene z zakonodajo, ki jo izvaja nosilec v kraju stalnega prebivališča oziroma, če ta oseba ne prebiva stalno na ozemlju ene od držav članic, dajatve po zakonodaji, ki jo izvaja nosilec, pri katerem je prvotno vložila zahtevek.

Člen 115

Postopki za zdravniške preglede, opravljene v državi, ki ni pristojna država

Nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča, ki mora po členu 87 uredbe opraviti zdravniški pregled, ravna v skladu s postopki, določenimi z zakonodajo, ki jo izvaja.

Če takih postopkov ni, zaprosi pristojnega nosilca za informacije o postopkih, ki jih mora upoštevati.

Člen 116

Sporazumi o povračilu prispevkov

1. Sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 92(2) uredbe, se vnesejo v Prilogo 5 izvedbene uredbe.

2. Sporazumi, sklenjeni za izvajanje člena 51 uredbe, se še naprej uporabljajo, če so vključeni v Prilogo 5 izvedbene uredbe.

NASLOV VIa

DOLOČBE, KI UREJAJO ELEKTRONSKO OBDELAVO PODATKOV

Člen 117

Obdelava podatkov

1. Na podlagi raziskav in predlogov Tehnične komisije, navedene v členu 117c izvedbene uredbe, Upravna komisija prilagodi novim tehnikam obdelave podatkov vzorce dokumentov ter postopke in načine za prenos podatkov, potrebne za uporabo Uredbe in izvedbene uredbe.

2. Upravna komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev splošne uporabe teh prilagojenih vzorcev, usmerjanih poti in postopkov, ob upoštevanju razvoja novih tehnik obdelave podatkov v vsaki državi članici.

Člen 117a

Telematske storitve

1. Države članice postopoma uvedejo uporabo telematskih storitev za izmenjavo tistih podatkov med nosilci, ki so potrebni za uporabo uredbe in izvedbene uredbe.

Evropska komisija zagotovi podporo dejavnostim skupnega interesa, takoj ko države članice vzpostavijo telematske storitve.

2. Upravna komisija na podlagi predlogov Tehnične komisije, navedene v členu 117c izvedbene uredbe, sprejme pravila o skupni arhitekturi telematskih storitev, zlasti glede varnosti in uporabe standardov.

Člen 117b

Delovanje telematskih storitev

1. Vsaka država članica je odgovorna za upravljanje svojega dela telematskih storitev v skladu z določbami Skupnosti o zaščiti posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

2. Upravna komisija sprejme določbe za delovanje skupnega dela telematskih storitev.

Člen 117c

Tehnična komisija za obdelavo podatkov

1. Upravna komisija ustanovi Tehnično komisijo, ki predloži poročila in utemeljeno mnenje pred sprejemanjem odločitev na podlagi členov 117, 117a in 117b. Upravna komisija določi način delovanja in sestavo Tehnične komisije.

2. Tehnična komisija:

(a) zbira ustrezne tehnične dokumente in pripravlja študije/raziskave ter opravlja druge naloge, ki se zahtevajo v okviru tega naslova;

(b) Upravni komisiji predlaga poročila in utemeljena mnenja, navedena v prvem odstavku;

NASLOV VII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 118 (6) (12)

Prehodne določbe v zvezi s pokojninami za zaposlene osebe

1. Kadar je zavarovalni primer nastopil pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka uporabe izvedbene uredbe na ozemlju države članice in kadar pokojnina do takrat še ni bila dodeljena, se na podlagi takega zahtevka dajatev v skladu s tem zavarovalnim primerom za obdobje do tega datuma izračuna dvakrat:

(a) za obdobje pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka uporabe izvedbene uredbe na ozemlju države članice v skladu z uredbo ali sporazumi, ki so v uporabi med državami članicami.

(b) za obdobje, ki se začne s 1. oktobrom 1972 ali na dan začetka uporabe izvedbene uredbe na ozemlju države članice, v skladu z uredbo.

Če pa je znesek, izračunan v skladu z določbami, omenjenimi v (a), večji od zneska, izračunanega v skladu z določbami, omenjenimi v (b), je oseba še naprej upravičena do zneska, izračunanega po določbah, omenjenimi v (a).

2. Pri zahtevku za dajatve za invalidnost, starost ali za dajatve za preživele osebe, vloženem pri nosilcu države članice po 1. oktobru 1972 ali po datumu začetka uporabe izvedbene uredbe na ozemlju države članice ali na delu ozemlja te države, je treba po uradni dolžnosti ponovno ovrednotiti dajatve , ki jih je za isti zavarovalni primer pred tem datumom dodelil nosilec ali nosilci v eni ali več državah članicah, v skladu z uredbo; po takem ponovnem ovrednotenju se višina dodeljene dajatve ne sme znižati.

Člen 119 (6) (12)

Prehodne določbe v zvezi s pokojninami za samozaposlene osebe

(a) za obdobje pred 1. julijem 1982 ali pred datumom začetka uporabe izvedbene uredbe na ozemlju države članice v skladu z uredbo ali sporazumi, ki so v uporabi med državami članicami pred tem datumom;

(b) za obdobje, ki se začne s 1. julijem 1982 ali na dan začetka uporabe izvedbene uredbe na ozemlju države članice, v skladu z uredbo.

2. Pri zahtevku za dajatve za invalidnost ali starost ali preživele osebe, vloženem pri nosilcu države članice po 1. juliju 1982 oziroma po datumu začetka uporabe izvedbene uredbe na ozemlju države članice ali na delu ozemlja te države, je treba po uradni dolžnosti ponovno ovrednotiti dajatve, ki jih je za isti zavarovalni primer pred tem datumom dodelil nosilec ali nosilci v eni ali več državah članicah v skladu z uredbo; po takem ponovnem ovrednotenju se višina dodeljene dajatve ne sme znižati.

Člen 119a (5)

Prehodne določbe v zvezi s pokojninami za uporabo zadnjega dela člena 15 (1) (a) izvedbene uredbe

1. Kadar je datum nastopa zavarovalnega primera pred 1. januarjem 1987 in kadar po tem zahtevku pokojnina do tega datuma še ni bila dodeljena, iz takega zahtevka v zvezi z dajatvami na podlagi tega zavarovalnega primera za obdobje do tega datuma jo je treba izračunati dvakrat.

(a) za obdobje pred 1. januarjem 1987, v skladu z določbami uredbe ali sporazumov, ki veljajo med državami članicami

(b) za obdobje, ki se začne 1. januarja 1987, v skladu z določbami uredbe.

Če pa je znesek, izračunan v skladu z določbami, omenjenimi v (a), večji od zneska, izračunanega v skladu z določbami točke (b), je oseba še naprej upravičena do zneska, izračunanega po določbah točke (a).

2. Pri zahtevku za dajatve za invalidnost ,starost ali za preživele osebe, vložene pri nosilcu države članice po 1. januarju 1987, je treba po uradni dolžnosti v skladu z določbami uredbe ponovno ovrednotiti dajatve , ki jih je pred tem datumom že dodelil za isti zavarovalni primer nosilec ali nosilci v eni ali več drugih držav članic, brez poseganja v določbe člena 3.

3. Vse pravice oseb, ki so jim bile dodeljene pokojnine pred 1. januarjem 1987 na ozemlju države članice, se lahko na njihovo zahtevo ponovno preučijo glede na določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 3811/86 ( 3 ).

4. Če je zahteva iz odstavka 3, vložena v roku enega leta po 1. januarju 1987, se upravičenost do pravic po Uredbi (EGS) št. 3811/86 pridobi od 1. januarja 1987 ali od datuma upravičenosti do pokojnine, kadar je slednji datum poznejši od 1. januarja 1987; v takem primeru se ni mogoče sklicevati na določbe zakonodaje države članice v zvezi z odvzemom ali omejitvijo pravic proti tem osebam.

5. Če je zahteva iz odstavka 3, vložena po izteku roka enega leta po 1. januarju 1987, se upravičenost do pravic, pridobljenih po Uredbi (EGS) št. 3811/86, ki niso bile odvzete ali časovno omejene , pridobi z datumom vložitve zahteve, razen če se lahko uporabljajo ugodnejše določbe zakonodaje katere od držav članic.

▼M4

Člen 120

Osebe, ki študirajo ali se poklicno izobražujejo

Določbe te uredbe razen členov 10 in 10a se smiselno uporabljajo za študente.

Člen 121

Dopolnilni izvedbeni sporazumi

1. Dve ali več držav članic ali pristojni organi držav članic lahko po potrebi sklenejo sporazume za dopolnitev administrativnega postopka za uporabo uredbe. Taki sporazumi so navedeni v Prilogi 5 izvedbene uredbe.

2. Sporazumi, podobni tistim, ki so omenjeni v odstavku 1, ki veljajo na dan pred 1. oktobrom 1972, se uporabljajo še naprej, če so vključeni v Prilogo 6 izvedbene uredbe.

▼M5

Člen 122

Posebne določbe v zvezi s spremembami prilog

Priloge k izvedbeni uredbi se lahko spremenijo z uredbo Komisije, in to na zahtevo države članice ali držav članic ali njihovih pristojnih organov in po prejetju soglasnega mnenja upravne komisije.