This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01968L0193-20200216
Council Directive of 9 April 1968 on the marketing of material for the vegetative propagation of the vine (68/193/EEC)
Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (68/193/EGS)
Direktiva Sveta z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (68/193/EGS)
- Date of document:
- 16/02/2020
- Date of effect:
- 16/02/2020
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Consolidation: basic act:
- 31968L0193
01968L0193 — SL — 16.02.2020 — 018.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA SVETA z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L 093 17.4.1968, str. 15) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 71 |
16 |
25.3.1971 |
||
|
L 352 |
43 |
28.12.1974 |
||
|
L 257 |
27 |
8.10.1977 |
||
|
L 16 |
23 |
20.1.1978 |
||
|
L 236 |
13 |
26.8.1978 |
||
|
L 148 |
47 |
27.5.1982 |
||
|
L 362 |
8 |
31.12.1985 |
||
|
L 118 |
23 |
7.5.1986 |
||
|
L 151 |
82 |
17.6.1988 |
||
|
L 353 |
48 |
17.12.1990 |
||
|
L 53 |
20 |
23.2.2002 |
||
|
L 165 |
23 |
3.7.2003 |
||
|
UREDBA (ES) št. 1829/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. septembra 2003 |
L 268 |
1 |
18.10.2003 |
|
|
L 164 |
37 |
24.6.2005 |
||
|
IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2020/177 Besedilo velja za EGP z dne 11. februarja 2020 |
L 41 |
1 |
13.2.2020 |
|
spremenjena z:
|
L 73 |
14 |
27.3.1972 |
||
|
AKT O pogojih pristopa helenske republike in prilagoditvah pogodb |
L 291 |
17 |
19.11.1979 |
|
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
|
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
DIREKTIVA SVETA
z dne 9. aprila 1968
o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte
(68/193/EGS)
Člen 1
Ta direktiva se uporablja za material za vegetativno razmnoževanje trte (v nadaljnjem besedilu „razmnoževalni material“), ki se trži v Skupnosti.
Člen 2
1. V tej direktivi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
Trta: rastline rodu Vitis (L.), namenjene za pridelavo grozdja ali za uporabo kot razmnoževalni material za te rastline.
Sorta: skupina rastlin znotraj iste botanične sistematske enote najnižje znane stopnje, ki jo je mogoče:
opredeliti z izraženimi lastnostmi, ki izhajajo iz danega genotipa ali kombinacije genotipov;
razlikovati od katere koli druge skupine rastlin po vsaj eni od teh lastnosti; in
obravnavati kot enoto glede na njeno sposobnost, da se pri razmnoževanju ne spremeni.
Klon: klon je vegetativno potomstvo sorte, ki je povsem enako rastlini trte, izbrane na podlagi sortne identitete, fenotipskih značilnosti in zdravstvenega stanja.
Razmnoževalni material
Sadike trte
ukoreninjeni potaknjenci: necepljeni ukoreninjeni deli olesenele rozge ali zelene rozge, ki so namenjeni sajenju brez cepljenja ali za uporabo kot podlage;
ukoreninjene cepljenke: s cepljenjem združeni deli olesenele rozge ali zelene rozge, katerih podzemni del je ukoreninjen.
Deli rastlin trte
olesenele rozge: enoletni oleseneli poganjki;
zelene rozge: neoleseneli poganjki;
ključi podlag za cepljenje: deli olesenele rozge ali zelene rozge, ki so pri pridelavi ukoreninjenih cepljenk namenjeni za tvorbo podzemnega dela;
cepiči: deli olesenele rozge ali zelene rozge, ki so pri pridelavi ukoreninjenih cepljenk ali pri cepljenju rastlin in situ namenjeni za tvorbo nadzemnega dela,
potaknjenci: deli olesenele rozge ali zelene rozge, namenjeni za pridelavo ukoreninjenih potaknjencev.
Matični nasadi: nasadi za pridelavo ključev podlag za cepljenje, potaknjencev ali cepičev.
Trsnice: nasadi za vzgojo ukoreninjenih potaknjencev ali ukoreninjenih cepljenk.
Izvorni razmnoževalni material: razmnoževalni material
ki je bil pridelan po pooblastilu pridelovalca v skladu z uveljavljeno prakso vzdrževanja istovetnosti sorte in, če je primerno, klona, ter preprečevanja bolezni;
ki je namenjen pridelavi osnovnega razmnoževalnega materiala ali certificiranega razmnoževalnega materiala;
ki izpolnjuje pogoje, iz Prilog I in II za osnovni razmnoževalni material. Ti prilogi se lahko spremenita v skladu s postopkom, iz člena 17(2), zato da se določijo dodatni ali strožji pogoji za potrjevanje izvornega razmnoževalnega materiala;
za katerega je bilo z uradnim preverjanjem ugotovljeno, da izpolnjuje zgornje pogoje.
Osnovni razmnoževalni material: razmnoževalni material
ki je bil pridelan po pooblastilu pridelovalca v skladu z uveljavljeno prakso vzdrževanja istovetnosti sorte in, kjer je primerno, klona, ter preprečevanja bolezni, in ki je pridobljen z vegetativnim razmnoževanjem neposredno iz izvornega razmnoževalnega materiala;
ki je namenjen proizvodnji certificiranega razmnoževalnega materiala;
ki izpolnjuje pogoje, iz Prilog I in II za osnovni razmnoževalni material; in
za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje.
Certificiran material: razmnoževalni material
ki je pridobljen neposredno iz osnovnega razmnoževalnega materiala ali izvornega razmnoževalnega materiala;
ki je namenjen za:
ki izpolnjuje pogoje, iz Prilog I in II za certificirani material; in
za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje.
Standardni material: razmnoževalni material,
ki ima sortno istovetnost in čistost;
ki je namenjen za:
ki izpolnjuje pogoje, iz Prilog I in II za standardni material; in
za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje.
Uradni ukrepi: ukrepi, ki jih sprejmejo
državni organi; ali
pravna oseba javnega ali zasebnega prava ki deluje pod nadzorom države; ali
v primeru pomožnih dejavnosti, ki so tudi pod državno kontrolo, katera koli fizična oseba, pooblaščena za ta namen,
pod pogojem, da osebam, navedenim v (b) in (c) takšni ukrepi ne prinašajo nobenih osebnih koristi.
Trženje:
dobava razmnoževalnega materiala za uradno testiranje in inšpekcijskim organom;
dobava razmnoževalnega materiala izvajalcem storitev dodelave ali pakiranja, pod pogojem, da izvajalec storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem razmnoževalnem materialu.
2. Države članice lahko kot prehodni ukrep po uveljavitvi zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo, predpišejo, da je razmnoževalni material, ki je bil uporabljen za postavitev matičnih nasadov ali trsnic, enakovreden razmnoževalnemu materialu, potrjenemu ali preverjenemu v skladu z določbami te direktive, če je, preden je bil uporabljen v ta namen, dajal enaka zagotovila kakor razmnoževalni material, ki je potrjen ali preverjen v skladu z določbami te direktive.
Člen 3
1. Države članice zahtevajo, da razmnoževalni material trte ne sme biti dan na trg, če:
ni bil uradno potrjen kot „izvorni razmnoževalni material“, „osnovni razmnoževalni material“ ali „certificiran razmnoževalni material“ ali v primeru razmnoževalnega materiala, ki ni namenjen uporabi za podlage, če ni uradno pregledan standardni material, in
ne izpolnjuje pogojev, iz Priloge II.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice kot prehodni ukrep do 1. januarja 2005 na svojem ozemlju dovolijo trženje standardnega materiala, namenjenega za podlage in odvzetega od matičnih rastlin, ki so obstajale 23. februarja 2002.
3. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice na svojem ozemlju odobrijo pridelovalcem, da dajo na trg ustrezno količino razmnoževalnega materiala:
namenjenega za poskuse ali za znanstvene namene;
za selekcijo;
namenjenega ohranjanju genske raznovrstnosti.
Pogoji, pod katerimi lahko države članice izdajo takšno odobritev, se lahko določijo v skladu s postopkom, predpisanim v členu 17(2).
V primeru gensko spremenjenega materiala se takšna odobritev lahko izda samo, če so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, da bi se izognili tveganjem za zdravje ljudi in okolje. Za oceno tveganja za okolje in druge preglede, ki naj se izvedejo v zvezi s tem, se ustrezno uporabi člen 5ba.
4. V primeru razmnoževalnega materiala, proizvedenega z in vitro metodami razmnoževanja, se lahko v skladu s postopkom, iz člena 17(2), sprejmejo naslednje določbe:
odstopanje od posebnih določb te direktive;
pogoji, ki veljajo za takšen razmnoževalni material;
oznake, ki se lahko uporabljajo za takšen razmnoževalni material;
pogoji, ki zagotavljajo, da je bila najprej preverjena sortna pristnost.
5. Komisija, ki ravna v skladu s postopkom iz člena 17(3), lahko zahteva, da se po določenih datumih razmnoževalni material, razen tistega za uporabo za podlage, lahko da na trg samo, če je bil uradno potrjen kot „izvorni razmnoževalni material“, „osnovni razmnoževalni material“ ali „certificirani razmnoževalni material“:
v vsej Skupnosti, v primeru nekaterih sort trte, za katere se lahko potrebe Skupnosti pokrijejo, ob upoštevanju njihove genske raznovrstnosti, če je treba v okviru vzpostavljenega programa, z razmnoževalnem materialom, ki je uradno potrjen kot „izvorni razmnoževalni material“, „osnovni razmnoževalni material“ ali „certificiran razmnoževalni material“, in
v primeru razmnoževalnega materiala sort, razen tistih iz (a), če je namenjen uporabi na ozemlju držav članic, ki so v skladu s to direktivo pred tem že zahtevale, da se „standardnega materiala“ ne sme več tržiti.
Člen 4
Države članice smejo glede pogojev, določenih v prilogah I in II, sprejeti dodatne ali strožje zahteve za potrjevanje razmnoževalnega materiala ali za preverjanje standardnega materiala, pridelanega na svojem ozemlju.
Ta določba se v primeru cepljenja ne uporablja za razmnoževalni material, pridelan v drugi državi članici ali v tretji državi, ki je v skladu s členom 15(2) priznan kot enakovreden.
Člen 5
1. Vsaka država članica vzpostavi katalog sort trte, uradno sprejetih za potrjevanje in za preverjanje kot standardni razmnoževalni material na njenem ozemlju. Katalog je na vpogled javnosti. V katalogu so opredeljene glavne morfološke in fiziološke lastnosti, po katerih se sorte razlikujejo med seboj. Za tiste sorte, ki so bile dne 31. decembra 1971 že sprejete, se lahko sklicuje na opis v uradnih ampelografskih publikacijah.
2. Države članice zagotovijo, da so sorte in kloni, ki so sprejeti v kataloge drugih držav članic, sprejeti za potrjevanje in preverjanje standardnega razmnoževalnega materiala tudi na njihovem ozemlju, brez poseganja v Direktivo Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino ( 1 ) glede pravil za razvrstitev sort trte.
3. Če je to primerno, vsaka država članica vzpostavi tudi seznam klonov, uradno sprejetih za potrjevanje na njenem ozemlju.
Države članice zagotovijo, da so kloni, sprejeti za potrjevanje v drugi državi članici, sprejeti za potrjevanje tudi na njenem ozemlju.
Člen 5a
Države članice zagotovijo, da se sorta, ki ni razločljiva, nespremenljiva in dovolj izenačena, ne sprejme.
Člen 5b
1. Sorta se šteje za različno, če se jasno razločuje glede na izražene lastnosti, ki izhajajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov, od katere koli druge sorte, katere obstoj je splošno znan v Skupnosti.
Sorta se šteje za splošno znano v Skupnosti, če je na dan, ko je pravilno vložena vloga za njeno sprejetje, bodisi vpisana v katalog zadevne države članice ali druge države članice bodisi je predmet vloge za sprejetje v zadevni državi članici ali drugi državi članici, razen če pogoji iz prvega stavka tega odstavka niso več izpolnjeni v vseh zadevnih državah članicah, preden je sprejeta odločitev glede vloge za sprejetje nove sorte, ki se ocenjuje.
2. Sorta se šteje za nespremenljivo, če izražene lastnosti, vključene v preizkušanje različnosti. ali katerih koli drugih lastnosti, ki se uporabljajo za opis sorte, po ponovnem razmnoževanju ostanejo nespremenjene.
3. Sorta se šteje za izenačeno, če je ob upoštevanju razlik, ki jih je mogoče pričakovati zaradi določenih posebnosti pri njenem razmnoževanju, dovolj izenačena v izražanju lastnosti, ki so vključene v preizkušanje različnosti, ali katerih koli drugih lastnosti, ki se uporabljajo za opis sorte.
Člen 5ba
1. V primeru gensko spremenjene sorte v smislu točk 1 in 2 člena 2 Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS ( 2 ), se sorta lahko sprejme, samo če so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, da bi se izognili škodljivim vplivom na zdravje ljudi in okolje.
2. Glede gensko spremenjenih sort v smislu odstavka 1:
se izvede posebna ocena tveganja za okolje, enakovredna oceni, iz Direktive 2001/18/ES in v skladu z načeli, navedenimi v Prilogi II ter na podlagi informacij določenih v Prilogi III navedene direktive;
na predlog Komisije, z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta se uvedejo postopki, namenjeni zagotovitvi enakovrednosti posebnih ocen tveganja in drugih ustreznih zahtev, zlasti glede obvladovanja tveganja, označevanja, kakršnega koli potrebnega spremljanja, obveščanja javnosti in zaščitne klavzule, s tistimi, ki jih je uvedla Direktiva 2001/18/ES. Do začetka veljavnosti navedene uredbe se gensko spremenjene sorte sprejme za vključitev v nacionalni katalog samo, če so bile sprejete za trženje v skladu z Direktivo 2001/18/ES;
Členi 13 do 24 Direktive 2001/18/ES se ne uporabljajo več za gensko spremenjene sorte trte, odobrene v skladu z Uredbo iz točke (b).
3.
Če so proizvodi, pridobljeni materiala za razmnoževanje trte, namenjeni za uporabo kot živila ali v živilih s področja uporabe člena 3 ali kot krma ali v krmi s področja uporabe člena 15 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ( 3 ), se zadevna sorta trte sprejme le, če je bila odobrena v skladu z navedeno uredbo.
Države članice zagotovijo, da se sorta trte, iz katere materiala za razmnoževanje so bili pridobljeni proizvodi, namenjeni uporabi v živilih in krmi v skladu s členoma 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah zakonodaje o živilih, ustanovitvi Evropske agencije za varnost živil ter postopkih v zvezi z varno hrano ( 4 ), sprejme le, če je bila odobrena na podlagi ustrezne zakonodaje.
Člen 5c
Države članice zagotovijo, da za sorte in, kjer je primerno, klone, ki izvirajo iz drugih držav članic, veljajo iste zahteve kot za domače sorte ali klone, zlasti glede postopka sprejetja.
Člen 5d
1. Države članice predvidijo, da sprejem sort temelji na rezultatih uradnih preizkušanj, predvsem pridelovalnih poskusov, ki zajemajo dovolj veliko število lastnosti za opis sorte. Metode, ki se uporabljajo pri določevanju lastnosti, morajo biti natančne in zanesljive.
2. V skladu s postopkom iz ►M11 člen 17(2) ◄ se ob upoštevanju trenutnih znanstvenih in tehnoloških spoznanj določijo:
lastnosti, ki jih je treba kot minimum zajeti s preizkušanjem,
minimalne zahteve za izvedbo preizkušanj.
3. Če je znano, da se razmnoževalni material določene sorte v drugi državi trži pod drugim imenom, je treba v katalogu navesti tudi to ime.
Člen 5e
1. Sprejete sorte se uradno preverjajo v rednih časovnih presledkih. Če kateri koli pogoj za sprejem za potrjevanje ali preverjanje ni več izpolnjen, se sprejem prekliče in sorta črta iz kataloga.
2. Vse vloge ali umiki vlog za sprejetje sorte, vpisi v katalog sort in spremembe v njem se nemudoma sporočijo drugim državam članicam in Komisiji. Na podlagi obvestil držav članic Komisija objavi enoten katalog sort.
Člen 5f
Države članice zagotovijo, da so sprejete gensko spremenjene sorte jasno označene kot take v katalogu sort. Nadalje zagotovijo, da vsaka oseba, ki trži tako sorto, v svojem prodajnem katalogu za vinsko trto jasno označi, da je sorta gensko spremenjena in navede namen spremembe.
Člen 5g
1. Države članice zahtevajo, da se sorte in, kjer je primerno, kloni, ki so sprejeti v katalog, vzdržujejo z ohranjevalno selekcijo.
2. Vzdrževanje mora biti vedno preverljivo na podlagi evidenc, ki jih vodijo odgovorni za vzdrževanje sorte in, kjer je primerno, klona.
3. Od odgovornih za vzdrževanje sorte se lahko zahtevajo vzorci. Po potrebi se lahko vzorci odvzamejo uradno.
4. Če se vzdrževanje izvaja v drugi državi članici kot v tisti, v kateri je bila sorta sprejeta, si zadevne države članice pri nadzoru nudijo upravno pomoč.
▼M1 —————
Člen 7
Države članice predvidijo, da se razmnoževalni material med pridelavo in izkopom ali pridobivanjem od matične trte, pakiranjem, shranjevanjem in prevozom hrani v ločenih serijah in označi s sorto ter, kjer je to v primeru izvornega razmnoževalnega materiala, osnovnega materiala in certificiranega materiala primerno, s klonom.
Člen 8
1. Države članice zahtevajo, da se razmnoževalni material trži le v zadosti izenačenih partijah in v zapečatenih pakiranjih oziroma snopih, ki so opremljeni s plombo in oznakami, kakor je predpisano v členih 9 in 10. Pakiranje mora biti v skladu z določbami Priloge III.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 glede pakiranja, pečatenja in označevanja določi Komisija v skladu s postopkom, iz člena 17(2), določbe, ki se uporabljajo za prodajo majhnih količin končnemu porabniku kot tudi za trženje trte v loncih, zabojih ali škatlah.
Člen 9
Države članice zahtevajo, da so pakiranja in svežnji razmnoževalnega materiala zapečateni uradno ali pod uradnim nadzorom, tako da jih ni mogoče odpreti, ne da bi poškodovali pečat, ali odstranili uradno etiketo iz člena 10(1) ali ne da bi bili, kadar gre za pakiranje, na embalaži vidni poskusi odpiranja. Da bi zagotovili pravilno pečatenje, mora mehanizem za pečatenje vsebovati vsaj uradno etiketo ali uraden pečat. V skladu s postopkom, predpisanim v členu 17(2), se lahko sprejme odločitev, glede tega, ali posamezen mehanizem za pečatenje izpolnjuje zahteve tega člena. Nadaljnje zapečatenje je možno le, če je uradno ali pod uradnim nadzorom.
Člen 10
1. Države članice zahtevajo, da je na zunanji strani pakiranj in svežnjev razmnoževalnega materiala z mehanizmom za pečatenje pritrjena uradna etiketa v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki ustreza specifikaciji iz Priloge IV. Barva etikete je bela z diagonalno vijolično črto za izvorni material, bela za osnovni material, modra za certificirani material in temno rumena za standardni material.
2. Vendar pa lahko države članice pridelovalcem na svojem ozemlju dovolijo trženje več kot enega pakiranja ali svežnja cepljene ali ukoreninjene trte enakih lastnosti z uporabo ene etikete, ki ustreza specifikaciji iz Priloge IV. V takih primerih morajo biti pakiranja ali svežnji povezani skupaj tako, da se povezava ob ločitvi poškoduje in je ni mogoče ponovno namestiti. Etiketo se pritrdi z mehanizmom za povezovanje. Ponovno pečatenje ni dovoljeno.
3. Brez poseganja v člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko države članice zahtevajo, da vsako pošiljko materiala, pridelanega na njihovem ozemlju, spremlja tudi enoten dokument, ki med drugim vsebuje naslednje podatke: naravo blaga, sorto in, kjer je primerno, klon, kategorijo, količino, pošiljatelja in prejemnika. Pogoji glede spremnega dokumenta se določijo v skladu s postopkom, iz člena 17(3) te direktive.
4. Uradna etiketa, predvidena v odstavku 1, lahko vključuje tudi fitosanitarne spremne dokumente, predvidene v Direktivi Komisije 92/105/EGS ( 5 ), ki vzpostavlja stopnjo standardizacije za rastlinske potne liste. Vendar pa so vsi pogoji, ki veljajo za uradno označevanje in za rastlinske potne liste, opredeljeni, in morajo biti priznani kot enakovredni.
5. Države članice predpišejo, da mora prejemnik materiala za vegetativno razmnoževanje trte uradne etikete hraniti najmanj eno leto in da jih mora dati na razpolago uradnemu nadzornemu organu.
6. Komisija bo do 23. februarja 2004 sestavila poročilo skupaj s predlogi, če bodo potrebni, o prometu z materialom za razmnoževanje trte in zlasti o uporabi uradnih etiket in spremnih dokumentov, ki so jih uvedle države članice.
Člen 10a
V primeru razmnoževalnega materiala sorte, ki je bila gensko spremenjena, mora biti na vsaki etiketi ali dokumentu, uradnem ali ne, ki je pritrjen na ali ki spremlja serijo materiala v skladu s to direktivo, jasno označeno, da je bila sorta gensko spremenjena, in gensko spremenjeni organizmi morajo biti imenovani.
Člen 11
►M2 1. ◄ Države članice s sistemom uradnega nadzora, ki ga same določijo ali odobrijo, zagotovijo, da je ohranjena istovetnost razmnoževalnega materiala vse od tedaj, ko ga izkopljejo iz zemlje ali odrežejo z matičnih trsov, do dostave končnemu porabniku. V skladu z zahtevami iz te direktive pripravijo primerne postopke za uradno preverjanje razmnoževalnega materiala med trženjem, glede skladnosti z zahtevami te direktive, vsaj s preverjanjem vzorcev.
2. Brez poseganja v prosti pretok materiala znotraj Skupnosti države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pristojnim organom dostavijo med trženjem razmnoževalnega materiala, uvoženega iz tretje države, naslednji podatki:
vrsta (botanično ime);
sorta in, kjer je primerno, klon; v primeru ukoreninjenih cepljenk se ti podatki nanašajo tako na podlage kot tudi na cepiče;
kategorija;
narava razmnoževalnega materiala;
država pridelave in uradni nadzorni organ;
odpremna država, če je različna od države pridelave;
uvoznik;
količina materiala.
Način, na katerega so ti podatki podani, se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 17(2).
Člen 12
Države članice zagotovijo, da za razmnoževalni material, ki se trži v skladu s to direktivo, skladno s prisilnimi ali neprisilnimi predpisi, ne veljajo nobene tržne omejitve glede njegovih lastnosti, ureditve preizkušanja, označevanja in pečatenja razen tistih, ki so predpisane v tej direktivi.
Člen 12a
Države članice zagotovijo, da za razmnoževalni material sort trte in, kjer je primerno, klonov, ki so bili uradno sprejeti v eni od držav članic za potrjevanje in preverjanje standardnega razmnoževalnega materiala v skladu s to direktivo, na njihovem ozemlju ne veljajo nobene tržne omejitve glede sorte in, kjer je primerno, klona, brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1493/1999.
Člen 13
Države članice predvidijo, da je lahko razmnoževalni material, ki je pridobljen neposredno iz baznega materiala, potrjenega v eni izmed držav članic in pridelanega v drugi državi članici, potrjen tudi v državi, ki je pridelala bazni material, če je bil razmnoževalni material med rastjo pregledan v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi I, in če je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz Priloge II.
Člen 14
1. Da bi odpravili morebitne začasne težave pri dobavi razmnoževalnega materiala v Skupnosti, ki jih ni mogoče premagati na kakršenkoli drugi način, se lahko v skladu s postopkom, iz člena 17(2), sprejme odločitev, da morajo države članice na vsem ozemlju Skupnosti za določeno obdobje dovoliti trženje takšne količine razmnoževalnega materiala kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve, kot je potrebna, da se težave premagajo.
2. Za kategorijo razmnoževalnega materiala katere koli sorte mora biti barva etikete takšna, kakršna je določena za ustrezno kategorijo; v vseh drugih primerih je etiketa rjave barve. Na etiketi mora biti vedno navedeno, da je ta razmnoževalni material kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.
3. Pravila za uporabo odstavka 1 se lahko sprejmejo po postopku iz ►M11 člen 17(2) ◄ .
Člen 14a
Za iskanje boljših drugih možnosti za nekatere določbe te direktive, se lahko v skladu s postopkom, iz člena 17(3), odloči, da se organizira začasne poskuse v skladu s pogoji, določenimi na ravni Skupnosti.
Člen 15
1. Direktiva se ne uporablja za razmnoževalni material, ki je dokazano namenjen za izvoz v tretje države.
2.
Na predlog Komisije Svet s kvalificirano večino določi, ali material za vegetativno razmnoževanje trte, proizveden v tretji državi, nudi glede pogojev za njegovo sprejetje in ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegove proizvodnje zaradi trženja, enaka jamstva kot material, proizveden v Skupnosti, in ali izpolnjuje zahteve iz te direktive.
Nadalje Svet določi vrste in kategorije materiala za vegetativno razmnoževanje trte, za katerega se lahko dopusti trženje znotraj ozemlja Skupnosti v skladu s točko (a).
Dokler Svet ne sprejme odločitve v skladu s točko (a) in brez poseganja v Direktivo Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o zaščitnih ukrepih pred vnosom organizmov, ki so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode v Skupnost in pred njihovim širjenjem znotraj Skupnosti ( 6 ), se lahko državam članicam dovoli, da sprejmejo takšne odločitve v skladu s postopkom iz člena 17(2). Pri tem zagotovijo, da nudi material, ki bo uvožen, jamstva, ki so v vsakem pogledu enakovredna tistim, ki jih nudi material za vegetativno razmnoževanje trte, pridelan v Skupnosti v skladu s to direktivo. Takšen uvožen material zlasti spremlja dokument, ki vsebuje podatke, predpisane v členu 11(2).
Člen 16
1. V Skupnosti se primerjalni testi in poskusi Skupnosti izvajajo za naknadno kontrolo vzorcev materiala za razmnoževanje vinske trte, ki je dan v promet v okviru določb te direktive, ne glede na to, ali so določbe obvezne ali neobvezne, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo rastlin, in je odvzet med vzorčenjem. Primerjalni testi in poskusi lahko obsegajo:
2. Ti primerjalni testi in poskusi se uporabijo za uskladitev tehničnih metod pri potrjevanju in za preverjanje zadovoljitve pogojev, ki jih mora razmnoževalni material izpolnjevati.
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 določi podrobne določbe za izvajanje primerjalnih testov in poskusov. Komisija obvesti odbor iz člena 17 o tehničnih ureditvah za izvajanje testov in poskusov ter o njihovih rezultatih. Če se pojavijo problemi v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, Komisija o tem obvesti Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin.
4. Skupnost lahko za izvajanje testov in poskusov, predvidenih v odstavkih 1 in 2, nameni finančne prispevke.
Finančni prispevki ne presegajo proračunskih sredstev, ki jih proračunski organ odobri za zadevno proračunsko leto.
5. Testi in poskusi, za katere se finančni prispevki Skupnosti lahko namenijo, ter podrobna pravila za zagotavljanje finančnih prispevkov se določijo v skladu s postopkom iz člena 17.
6. Teste in poskuse, predvidene v odstavkih 1 in 2, lahko izvajajo samo državni organi ali pravne osebe, ki delujejo pod pristojnostjo države.
Člen 16a
Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive glede zadev, ki jih vsebujejo v nadaljevanju navedene določbe, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja, iz člena 17(2):
Člen 16b
Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive glede zadev, ki jih vsebujejo v nadaljevanju navedene določbe, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja, iz člena 17(3):
Člen 17
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za seme in razmnoževalni material zapoljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: „odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji ( 7 ).
Obdobje, predpisano v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, se določi na en mesec.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Obdobje, predpisano v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, traja dva meseca.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 17a
O kakršnikoli spremembi prilog zaradi razvoja znanstvenih spoznanj ali tehnik se odloča v skladu s postopkom, predpisanim v ►M11 člen 17(2) ◄ .
Člen 18
Ta direktiva ne posega v določbe nacionalne zakonodaje o varstvu zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali o varstvu industrijske in trgovinske lastnine.
Člen 18a
V skladu s postopkom, določenim v ►M11 člen 17(2) ◄ , se lahko država članica, če to zahteva, delno ali v celoti oprosti obveznosti uporabe te direktive, vendar z izjemo členov 12(1) in 12a, če je gojenje trte in trženje razmnoževalnega materiala na njenem ozemlju minimalnega gospodarskega pomena.
Člen 18b
Ta direktiva ne posega v Uredbo Sveta (EGS) št. 234/68 ( 8 ) z dne 27. februarja 1968 o vzpostavitvi skupne ureditve trga z živim drevjem in drugimi rastlinami, čebulicami, korenikami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem.
Člen 19
Države članice najpozneje do 1. julija 1969 sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, in o tem takoj obvestijo Komisijo.
The Federal Republic of Germany is hereby authorized to comply, in respect of the territory of the former German Democratic Republic, with Article 3 (1) at a date later than that referred to above, but not later than 1 January 1995.
The Federal Republic of Germany shall ensure that the material in respect of which it applies this authorization is not introduced into parts of the Community other than the territory of the former German Democratic Republic unless it is established that the provisions of this Directive are complied with.
Člen 20
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
POGOJI, KI SE NANAŠAJO NA NASAD
Oddelek 1: Istovetnost, čistost in stanje nasada
1. Nasad je sortno istoveten in čist ter, če je to primerno, tudi klonsko istoveten in čist.
2. Stanje nasada in stopnja razvoja rastlin med rastjo sta takšna, da omogočata zadostno preverjanje sortne istovetnosti in čistosti nasada med rastjo in, če je to primerno, njegove klonske istovetnosti in čistosti ter njegovega zdravstvenega stanja.
Oddelek 2: Zdravstvene zahteve za matične nasade, namenjene za pridelavo vseh kategorij razmnoževalnega materiala, in trsnice vseh kategorij
1. Ta oddelek se uporablja za matične nasade, namenjene za pridelavo vseh kategorij razmnoževalnega materiala, in trsnice vseh navedenih kategorij.
2. Z vizualnim pregledom je ugotovljeno, da so matični nasadi in trsnice prosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov iz oddelkov 6 in 7 v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.
Matični nasadi in trsnice se vzorčijo in testirajo glede navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov iz oddelka 7 v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto. V primeru dvoma glede navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov iz oddelkov 6 in 7 v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto se matični nasadi in trsnice vzorčijo in testirajo.
3. Vizualni pregled ter, če je to ustrezno, vzorčenje in testiranje zadevnih matičnih nasadov in trsnic se izvedejo v skladu z oddelkom 8.
4. Vzorčenje in testiranje iz točke 2 potekata v najustreznejšem obdobju leta ob upoštevanju podnebnih razmer in pogojev za gojenje trte ter biologije nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, povezanih z navedeno trto.
Države članice pri vzorčenju in testiranju uporabljajo protokole Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: EPPO) ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, se uporabijo ustrezni protokoli, določeni na nacionalni ravni. Države članice v navedenem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.
Kar zadeva vzorčenje in testiranje trt v matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo izvornega razmnoževalnega materiala, države članice uporabijo biološko indeksiranje na indikatorskih rastlinah, da ocenijo navzočnost virusov, viroidov, bolezni, podobnih virusnim, in fitoplazem, ali druge enakovredne mednarodno priznane protokole.
Oddelek 3: Zahteve glede tal in proizvodni pogoji za matične nasade, namenjene za pridelavo vseh kategorij razmnoževalnega materiala, in trsnice vseh kategorij razmnoževalnega materiala
1. Trta v matičnih nasadih in trsnicah se lahko zasadi le v tleh ali, če je to ustrezno, v loncih z rastnimi substrati, prostimi kakršnih koli škodljivih organizmov, ki lahko gostijo viruse iz oddelka 7. Odsotnost takšnih škodljivih organizmov se ugotovi z vzorčenjem in testiranjem.
Navedeno vzorčenje in testiranje se opravita ob upoštevanju podnebnih razmer in biologije škodljivih organizmov, ki lahko gostijo viruse iz oddelka 7.
2. Vzorčenje in testiranje se ne opravita, če uradni nadzorni organ na podlagi uradnega pregleda ugotovi, da je zemlja prosta škodljivih organizmov, ki lahko gostijo viruse iz oddelka 7.
Vzorčenje in testiranje se prav tako ne opravita, kadar se trta v zemlji, namenjeni za pridelavo, ni gojila najmanj pet let in kadar ni nobenega dvoma glede nenavzočnosti škodljivih organizmov, ki lahko gostijo viruse iz oddelka 7, v zadevni prsti.
3. Za vzorčenje in testiranje države članice uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, države članice uporabijo ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v navedenem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.
Oddelek 4: Zahteve glede enote pridelave, mesta pridelave ali območja
1. Matični nasadi in trsnice se postavijo pod primernimi pogoji, da se prepreči kakršno koli tveganje kontaminacije s škodljivimi organizmi, ki lahko gostijo viruse iz oddelka 7.
2. Trsnic ni dovoljeno postaviti v vinograd ali matični nasad. Najmanjša razdalja od vinograda ali matičnega nasada znaša 3 metre.
3. Poleg zahtev v zvezi z zdravjem in tlemi ter proizvodnih pogojev iz oddelkov 2 in 3 se razmnoževalni material prideluje v skladu z zahtevami za enoto pridelave, mesto pridelave ali območje, kot je določeno v oddelku 8, da se omeji navzočnost škodljivih organizmov iz navedenega oddelka.
Oddelek 5: Uradni pregledi
1. Za razmnoževalni material, pridelan v matičnih nasadih in trsnicah, je z letnimi uradnimi pregledi nasadov ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz oddelkov 2 do 4.
2. Navedene uradne preglede izvaja uradni nadzorni organ v skladu z oddelkom 8.
3. Dodatni uradni pregledi nasadov se izvedejo v primeru sporov glede zadev, o katerih se lahko odloči ne glede na kakovost razmnoževalnega materiala.
Oddelek 6: Seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, katerih navzočnost je treba v skladu s točko 2 oddelka 2 preveriti z vizualnim pregledom ter v primeru dvoma z vzorčenjem in testiranjem
|
Rod ali vrsta razmnoževalnega materiala trte, razen semen |
Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi |
|
|
Žuželke in pršice |
|
Necepljena Vitis vinifera L. |
Viteus vitifoliae Fitch [VITEVI] |
|
|
Žuželke in pršice |
|
Vitis L., razen necepljene Vitis vinifera L. |
Viteus vitifoliae Fitch [VITEVI] |
|
|
Bakterije |
|
Vitis L. |
Xylophilus ampelinus Willems et al. [XANTAM] |
|
|
Virusi, viroidi, bolezni, podobne virusnim, in fitoplazme |
|
Vitis L. |
Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al. [PHYPSO] |
Oddelek 7: Seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, katerih navzočnost je treba v skladu s točko 2 oddelka 2 in oddelkom 8 preveriti z vizualnim pregledom ter v posebnih primerih z vzorčenjem in testiranjem
|
Rod ali vrsta |
Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi |
|
|
Virusi, viroidi, bolezni, podobne virusnim, in fitoplazme |
|
Razmnoževalni material Vitis L., razen semen |
Arabis mosaic virus [ARMV00] Grapevine fanleaf virus [GFLV00] Grapevine leafroll associated virus 1 [GLRAV1] Grapevine leafroll associated virus 3 [GLRAV3] |
|
|
Virusi, viroidi, bolezni, podobne virusnim, in fitoplazme |
|
Podlage Vitis spp. in njihovih hibridov, razen Vitis vinifera L. |
Arabis mosaic virus [ARMV00] Grapevine fanleaf virus [GFLV00] Grapevine leafroll associated virus 1 [GLRAV1] Grapevine leafroll associated virus 3 [GLRAV3] Grapevine fleck virus [GFKV00] |
Oddelek 8: Zahteve glede ukrepov za matične nasade in, če je to ustrezno, trsnice Vitis L. po kategorijah v skladu s točko 2 oddelka 2
Vitis L.
1. Izvorni razmnoževalni material, osnovni razmnoževalni material in certificirani material
Vizualni pregledi
Uradni nadzorni organ vsaj enkrat v rastni dobi izvede vizualni pregled matičnih nasadov in trsnic za vse nadzorovane nekarantenske škodljive organizme iz oddelkov 6 in 7.
2. Izvorni razmnoževalni material
Vzorčenje in testiranje
Vse trte v matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo izvornega razmnoževalnega materiala, se vzorčijo in testirajo glede navzočnosti Arabis mosaic virusa, Grapevine fanleaf virusa, Grapevine leafroll associated virusa 1 in Grapevine leafroll associated virusa 3. Navedeno vzorčenje in testiranje se ponavljata v petletnih intervalih.
Poleg vzorčenja in testiranja glede virusov iz prvega odstavka se matični nasadi, namenjeni za pridelavo podlag, enkrat vzorčijo in testirajo glede navzočnosti Grapevine fleck virusa.
Rezultati vzorčenja in testiranja so na voljo pred sprejetjem zadevnih matičnih nasadov.
3. Osnovni razmnoževalni material
Vzorčenje in testiranje
Vse trte v matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo osnovnega razmnoževalnega materiala, se vzorčijo in testirajo glede navzočnosti Arabis mosaic virusa, Grapevine fanleaf virusa, Grapevine leafroll associated virusa 1 in Grapevine leafroll associated virusa 3.
Vzorčenje in testiranje se začneta pri šestletnih matičnih nasadih in ponavljata v šestletnih intervalih.
Rezultati vzorčenja in testiranja so na voljo pred sprejetjem zadevnih matičnih nasadov.
4. Certificirani material
Vzorčenje in testiranje
Reprezentativni delež trte v matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo certificiranega materiala, se vzorči in testira glede prisotnosti Arabis mosaic virusa, Grapevine fanleaf virusa, Grapevine leafroll associated virusa 1 in Grapevine leafroll associated virusa 3.
Vzorčenje in testiranje se začneta pri desetletnih matičnih nasadih in ponavljata v desetletnih intervalih.
Rezultati vzorčenja in testiranja so na voljo pred sprejetjem zadevnih matičnih nasadov.
5. Izvorni razmnoževalni material, osnovni razmnoževalni material in certificirani material
Zahteve glede enote pridelave, mesta pridelave ali območja in glede na zadevne nadzorovane nekarantenske škodljive organizme
Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al.
Trta se prideluje na območjih, za katera je znano, da so prosta Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al., ali
na trti na enoti pridelave v zadnji popolni rastni dobi niso bili opaženi simptomi Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al. ali
v zvezi z navzočnostjo Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al. so izpolnjeni naslednji pogoji:
Xylophilus ampelinus Willems et al.
Trta se prideluje na območjih, za katera je znano, da so prosta Xylophilus ampelinus Willems et al., ali
na trti na enoti pridelave v zadnji popolni rastni dobi niso bili opaženi simptomi Xylophilus ampelinus Willems et al. ali
v zvezi z navzočnostjo Xylophilus ampelinus Willems et al. so izpolnjeni naslednji pogoji:
Arabis mosaic virus, Grapevine fanleaf virus, Grapevine leafroll associated virus 1 in Grapevine leafroll associated virus 3
V zvezi z navzočnostjo Arabis mosaic virusa, Grapevine fanleaf virusa, Grapevine leafroll associated virusa 1 in Grapevine leafroll associated virusa 3 so izpolnjeni naslednji pogoji:
vse trte v matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo izvornega razmnoževalnega materiala, in izvorni razmnoževalni material se vzdržujejo v objektih, zaščitenih pred žuželkami, da se zagotovi, da so prosti Grapevine leafroll associated virusa 1 in Grapevine leafroll associated virusa 3.
Viteus vitifoliae Fitch
Trta se prideluje na območjih, za katera je znano, da so prosta Viteus vitifoliae Fitch, ali
trta se cepi na podlage, odporne proti Viteus vitifoliae Fitch, ali
6. Standardni material
Vizualni pregledi
Uradni nadzorni organ vsaj enkrat v rastni dobi izvede vizualni pregled matičnih nasadov in trsnic za vse nadzorovane nekarantenske škodljive organizme iz oddelkov 6 in 7.
Zahteve glede enote pridelave, mesta pridelave ali območja in glede na zadevne nadzorovane nekarantenske škodljive organizme
Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al.
Trta se prideluje na območjih, za katera je znano, da so prosta Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al., ali
na trti na enoti pridelave v zadnji popolni rastni dobi niso bili opaženi simptomi Candidatus Phytoplasma solani Quaglino et al. ali
Xylophilus ampelinus Willems et al.
Trta se prideluje na območjih, za katera je znano, da so prosta Xylophilus ampelinus Willems et al., ali
na trti na enoti pridelave v zadnji popolni rastni dobi niso bili opaženi simptomi Xylophilus ampelinus Willems et al. ali
v zvezi z navzočnostjo Xylophilus ampelinus Willems et al. so izpolnjeni naslednji pogoji:
Arabis mosaic virus, Grapevine fanleaf virus, Grapevine leafroll associated virus 1 in Grapevine leafroll associated virus 3
Simptomi vseh virusov (Arabis mosaic virusa, Grapevine fanleaf virusa, Grapevine leafroll associated virusa 1 in Grapevine leafroll associated virusa 3) so bili opaženi na največ 10 % trt v matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo standardnega materiala, navedene trte pa so bile izločene iz razmnoževanja.
Viteus vitifoliae Fitch
Trta se prideluje na območjih, za katera je znano, da so prosta Viteus vitifoliae Fitch, ali
trta se cepi na podlage, odporne proti Viteus vitifoliae Fitch, ali
če razmnoževalni material, ki je namenjen za trženje, kaže simptome Viteus vitifoliae Fitch, se celotna partija navedenega materiala zaplini ali tretira z vročo vodo ali na drug ustrezen način v skladu s protokoli EPPO ali drugimi mednarodno priznanimi protokoli, da se zagotovi, da je prost Viteus vitifoliae Fitch.
PRILOGA II
POGOJI, KI SE NANAŠAJO NA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL
I. SPLOŠNI POGOJI
1. Razmnoževalni material mora biti sortno istoveten in čist, in če je potrebno tudi klonsko čist; za trženje standardnega materiala je dovoljeno 1-odstotno odstopanje.
2. Minimalna tehnična čistost razmnoževalnega materiala mora biti 96 %.
Za tehnično nečisto se šteje:
v celoti ali delno izsušen razmnoževalni material, tudi če je bil po izsušitvi namočen v vodi;
Potaknjenci: poškodovan, ukrivljen ali ranjen razmnoževalni material, zlasti če ga je poškodovala toča ali pozeba ali če je bil zmečkan ali polomljen;
material, ki ne izpolnjuje zahtev iz točke III spodaj.
3. Olesenele rozge morajo doseči ustrezno stopnjo zrelosti lesa.
4. Razmnoževalni material je praktično brez kakršnih koli škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo njegovo uporabnost in kakovost.
Razmnoževalni material izpolnjuje tudi zahteve glede karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje iz izvedbenih aktov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031, ter ukrepe, sprejete v skladu s členom 30(1) navedene uredbe.
II. POSEBNI POGOJI
1. Ukoreninjene cepljenke
Ukoreninjene cepljenke, ki so sestavljene iz kombinacije iste kategorije razmnoževalnega materiala, se uvrstijo v to kategorijo.
Ukoreninjene cepljenke, ki so sestavljene iz različnih kategorij razmnoževalnega materiala, se uvrstijo v nižjo kategorijo elementov, ki jo sestavljajo.
2. Začasno odstopanje
Države članice se lahko odločijo, da točke 1 ne uporabljajo do 31. julija 2010 za ukoreninjene cepljenke iz izvornega razmnoževalnega materiala, cepljenega na bazni razmnoževalni material. Če se države članice odločijo, da ne bodo uporabljale točke 1, namesto tega uporabljajo naslednje pravilo.
Ukoreninjene cepljenke iz izvornega razmnoževalnega materiala, cepljenega na bazni razmnoževalni material, se razvrstijo kot izvorni razmnoževalni material.
III. KLASIRANJE
1. Ključi podlag za cepljenje, potaknjenci in cepiči
Premer
To zadeva največji premer prereza. Ta standard ne velja za zelene potaknjence.
Ključi podlag za cepljenje in cepiči:
zgornji premer: 6,5 do 12 mm;
največji spodnji premer: 15 mm, razen pri cepičih, namenjenih za cepljenje rastlin in situ.
potaknjenci;
2. Ukoreninjeni potaknjenci
A. Premer
Premer, izmerjen na sredini internodija, tik pod zgornjim poganjkom, naj ne bo manjši od 5 mm. Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene potaknjence iz zelenega razmnoževalnega materiala.
B. Dolžina
Razdalja med najnižjo točko, pri kateri poženejo korenine, in zgornjim poganjkom naj ne bo manjša od:
30 cm za ukoreninjene potaknjence, namenjene za cepljenje; toda 20 cm za ukoreninjene potaknjence, namenjene za Sicilijo;
20 cm za ostale ukoreninjene potaknjence.
Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene potaknjence iz zelenega razmnoževalnega materiala.
C. Korenine
Vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi.
D. Peta
Rez se naredi dovolj pod diafragmo, tako da se ta ne poškoduje, toda ne več kot 1 cm pod njo.
3. Ukoreninjene cepljenke
A. Dolžina
Steblo mora biti dolgo najmanj 20 cm.
Ta standard se ne uporablja za ukoreninjene cepljenke iz zelenega razmnoževalnega materiala.
B. Korenine
Vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi.
C. Spojno mesto
Vsaka rastlina naj ima primerno, pravilno in trdo zraščeno spojno mesto.
D. Peta
Rez se naredi dovolj pod diafragmo, tako da se ta ne poškoduje, toda ne več kot 1 cm pod njo.
PRILOGA III
PAKIRANJE
Sestava pakiranj in snopov
|
1 – Tip |
2 – Število posameznih kosov |
3 – Največja količina |
|
1. Ukoreninjene cepljenke |
25, 50, 100, ali večkratniki števila 100 |
500 |
|
2. Ukoreninjeni potaknjenci |
50, 100, ali večkratniki števila 100 |
500 |
|
3. Cepiči |
|
|
|
— z najmanj petimi uporabnimi očesi |
100 ali 200 |
200 |
|
— z enim uporabnim očesom |
500 ali večkratniki števila 500 |
5 000 |
|
4. Ključi podlag za cepljenje |
100 ali večkratniki števila 100 |
1 000 |
|
5. Potaknjenci |
100 ali večkratniki števila 100 |
500 |
POSEBNI POGOJI
I. Majhne količine
Kadar je potrebno, je lahko velikost (število posameznih kosov) pakiranj in snopov vseh tipov in kategorij razmnoževalnega materiala, naštetih v stolpcu 1 zgoraj, manjša od najmanjše označene količine v stolpcu 2 zgoraj.
II. Trta s koreninami v katerem koli substratu v lončkih in škatlah
Število posameznih kosov in največja količina se ne uporabljajo.
PRILOGA IV
OZNAČEVANJE
A. ETIKETA
I. Zahtevani podatki
1. Standardi ES
2. Država pridelave
3. Organ, pristojen za potrjevanje ali preverjanje, in država članica ali njune začetnice
4. Ime in naslov osebe, odgovorne za zapečatenje, ali njena identifikacijska številka
5. Vrsta
6. Tip materiala
7. Kategorija
8. Sorta in, če je ustrezno, klon. Pri ukoreninjenih cepljenkah se ta oznaka uporablja za ključe podlag za cepljenje in cepiče.
9. Referenčna številka partije
10. Količina
11. Dolžina – samo za ključe podlag za cepljenje: to vključuje najmanjšo dolžino ključev zadevne partije
12. Leto pridelave.
II. Minimalni pogoji
Etiketa mora izpolnjevati naslednje zahteve:
etiketa mora biti neizbrisno tiskana in čitljiva
etiketa se nalepi tako, da je dobro vidna
podatki, določeni v točki A.I., ne smejo biti skriti, zakriti ali delno prekriti z drugim napisom ali sliko
podatki, določeni v točki A.I., morajo biti zapisani v istem vidnem polju.
III. Odstopanja glede majhnih količin, namenjenih končnim uporabnikom
1. Več kot en kos
V skladu s točko I.10. mora biti na etiketi napis:Natančno število enot na paket ali snop.
2. Samo en kos
Naslednji podatki, določeni v točki A.I., niso potrebni:
IV. Odstopanja glede trte v lončkih, zabojih ali škatlah
Pri ukoreninjenih rastlinah vinske trte v kakršnem koli substratu v lončkih, zabojih ali škatlah, ko pakiranja tega materiala zaradi svoje sestave ne morejo izpolniti zahtev za pečatenje (vključno z označevanjem):
razmnoževalni material se hrani v ločenih partijah, ki so ustrezno označene s sorto in, kjer je primerno, s klonom in številom posameznih kosov;
uradna etiketa ni obvezna;
je razmnoževalni material opremljen s spremnim dokumentom, kot to določa točka B.
B. SPREMNI DOKUMENT
I. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni
Ko države članice zahtevajo, da je treba dostaviti spremni dokument, mora dokument:
biti dostavljen v najmanj dveh izvodih (pošiljatelj in prejemnik);
spremljati dostavo (izvod prejemnika) od kraja pošiljatelja do kraja prejemnika;
vsebovati vse podatke o posameznih partijah dostave, kot jih določa naslednja točka II;
biti shranjen še najmanj eno leto in biti na razpolago uradnim nadzornim organom.
II. Podatki, ki jih je treba vključiti
1. Standardi ES
2. Država pridelave
3. Organ, pristojen za potrjevanje ali preverjanje, in država članica ali njune začetnice
4. Zaporedna številka
5. Pošiljatelj (naslov, registrska številka)
6. Prejemnik (naslov)
7. Vrsta
8. Tip(-i) materiala
9. Kategorija(-e)
10. Sorta in, če je primerno, klon(-i). Pri ukoreninjenih cepljenkah se ta oznaka uporablja za ključe podlag za cepljenje in cepiče.
11. Število posameznih kosov na partijo
12. Skupno število partij
13. Datum dostave.
( 1 ) UL L 179, 17.7.1999, str. 1.
( 2 ) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.
( 3 ) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
( 4 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
( 5 ) UL L 4, 8.1.1993, str. 22.
( 6 ) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
( 7 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 8 ) UL L 55, 2.3.1968, str. 1.
