| |
| EVROPSKA KOMISIJA | EUROPEAN COMMISSION |
| Bruselj, 9.3.2021 | Brussels, 9.3.2021 |
| COM(2021) 118 final | COM(2021) 118 final |
| SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ | COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS |
| Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje | 2030 Digital Compass: the European way for the Digital Decade |
| 1.Združevanje moči: digitalna preobrazba za odpornost Evrope | 1.Joining forces: digital transformation for Europe’s resilience |
| V samo enem letu je pandemija COVID-19 korenito spremenila vlogo in dojemanje digitalizacije v naših družbah in gospodarstvih ter povečala njen tempo. Digitalne tehnologije so zdaj nujne za delo, učenje, zabavo, druženje, nakupovanje in dostop do vsega, od zdravstvenih storitev do kulture. Pokazala je tudi ključno vlogo, ki jo lahko ima prelomna inovacija 1 . Pandemija je razkrila tudi ranljivosti našega digitalnega prostora, njegovo odvisnost od neevropskih tehnologij in vpliv dezinformacij na naše demokratične družbe. | In just a year, the COVID-19 pandemic has radically changed the role and perception of digitalisation in our societies and economies, and accelerated its pace. Digital technologies are now imperative for working, learning, entertaining, socialising, shopping and accessing everything from health services to culture. It has also shown the decisive role that disruptive innovation can play 1 . The pandemic has also exposed the vulnerabilities of our digital space, its dependencies on non-European technologies, and the impact of disinformation on our democratic societies. |
| Glede na te izzive je naša izražena ambicija pomembnejša, kot kdaj koli prej: prizadevati si za digitalne politike, ki ljudi in podjetja opolnomočajo, da izkoristijo trajnostno in uspešnejšo digitalno prihodnost, osredotočeno na človeka. Evropa se mora opreti na svoje prednosti – na odprt in konkurenčen enotni trg, stroga pravila, ki vključujejo evropske vrednote, svojo prodornost v pravični mednarodni trgovini, ki temelji na pravilih, trdno industrijsko bazo, visoko usposobljene državljane in močno civilno družbo. Hkrati mora natančno oceniti in obravnavati morebitne strateške slabosti, ranljivosti in odvisnosti z visokim tveganjem, ki ogrožajo uresničitev njenih ambicij, ter pospešiti povezane naložbe 2 . | In the light of these challenges, our stated ambition is more relevant than ever: to pursue digital policies that empower people and businesses to seize a human centred, sustainable and more prosperous digital future. |
| Tako bo Evropa digitalno suverena v medsebojno povezanem svetu z gradnjo in uvedbo tehnoloških zmogljivosti na način, ki bo opolnomočil ljudi in podjetja, da izkoristijo potencial digitalne preobrazbe, ter pomagal graditi bolj zdravo in bolj zeleno družbo 3 . | Europe will have to build on its strengths – an open and competitive single market, strong rules embedding European values, being an assertive player in fair and rule-based international trade, its solid industrial base, highly-skilled citizens and a robust civil society. |
| V govoru o stanju v Uniji septembra 2020 je predsednica von der Leyen napovedala, da bo morala Evropa zagotoviti digitalno suverenost s skupno vizijo EU za leto 2030 na podlagi jasnih ciljev in načel. Predsednica je posebej poudarila evropsko računalništvo v oblaku, vodilno vlogo na področju etične umetne inteligence, varno digitalno identiteto za vse in močno izboljšano podatkovno infrastrukturo, infrastrukturo superračunalnikov in infrastrukturo za povezljivost. V odgovor je Evropski svet pozval Komisijo, naj do marca 2021 predstavi celovit digitalni kompas, v katerem bodo zastavljene digitalne ambicije za leto 2030, vzpostavljen sistem spremljanja ter opredeljeni ključni mejniki in sredstva za uresničitev teh ambicij. | At the same time, it needs to carefully assess and address any strategic weaknesses, vulnerabilities and high-risk dependencies which put at risk the attainment of its ambitions and will need to accelerate associated investment 2 . |
| Ta politična spodbuda zahteva okrepitev prizadevanj, ki so se v zadnjem desetletju začela za pospešitev evropske digitalne preobrazbe – spodbujanje nadaljnjega napredka pri doseganju brezhibno delujočega enotnega digitalnega trga 4 in okrepitev ukrepov, opredeljenih v strategiji Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope 5 . V strategiji je vzpostavljen program reforme politike 6 , ki se je že začel z aktom o upravljanju podatkov, aktom o digitalnih storitvah, aktom o digitalnih trgih in strategijo za kibernetsko varnost. Naložbe, potrebne za digitalni prehod, bodo prejele podporo iz številnih instrumentov proračuna Unije, med drugim iz kohezijskih programov, Instrumenta za tehnično podporo in programa za digitalno Evropo. Z dogovorom sozakonodajalcev, da bi se najmanj 20 % mehanizma za okrevanje in odpornost moralo porabiti za digitalni prehod, se bo podprl ta načrt reform in zagotovila sredstva za vzpostavitev digitalnega desetletja Evrope na trdnih temeljih. | That is the way for Europe to be digitally sovereign in an interconnected world by building and deploying technological capabilities in a way that empowers people and businesses to seize the potential of the digital transformation, and helps build a healthier and greener society. 3 |
| 2.Vizija za leto 2030: opolnomočenje državljanov in podjetij | In the State of the Union Address in September 2020, President von der Leyen announced that Europe should secure digital sovereignty with a common vision of the EU in 2030, based on clear goals and principles. The President put special emphasis on a European Cloud, leadership in ethical artificial intelligence, a secure digital identity for all, and vastly improved data, supercomputer and connectivity infrastructures. In response, the European Council invited the Commission to present a comprehensive Digital Compass by March 2021, setting out digital ambitions for 2030, establishing a monitoring system and outlining key milestones and the means of achieving these ambitions. |
| Evropska pot do digitaliziranega gospodarstva in družbe je pot solidarnosti, blaginje in trajnostnosti, ki temelji na opolnomočenju državljanov in podjetij ter hkrati zagotavlja varnost in odpornost digitalnega ekosistema in dobavnih verig. | This political impetus calls for an intensification of the work begun in the past decade to accelerate Europe’s digital transformation – building on progress towards a fully functioning Digital Single Market 4 , and intensifying actions defined in the strategy for Shaping Europe’s digital future 5 . The strategy set out a programme of policy reform 6 , which have started already with the Data Governance Act, the Digital Services Act, the Digital Markets Act and the Cybersecurity Strategy. A number of Union budget instruments will support the investments necessary for the digital transition, including the Cohesion programmes, the Technical Support Instrument, and the Digital Europe Programme. The agreement by the co-legislators that a minimum of 20% of the Recovery and Resilience Facility should support the digital transition and will help underpin this reform agenda, with funding to build Europe’s Digital Decade on solid foundations. |
| Eno ključnih spoznanj pandemije je, da lahko digitalizacija združi ljudi, ne glede na to, kje se fizično nahajajo. Digitalna infrastruktura in hitra povezljivost ljudem prinašata nove priložnosti. Digitalizacija lahko postane odločilni dejavnik za uveljavljanje pravic in svoboščin, ki bo ljudem omogočal, da navezujejo stike izven določenih ozemelj, družbenih položajev ali družbene skupnosti, in odpiral nove možnosti za učenje, zabavo, delo, raziskovanje in izpolnjevanje ambicij. To bo omogočilo družbo, v kateri je geografska razdalja manj pomembna, saj lahko ljudje delajo, se učijo, komunicirajo z javnimi upravami, upravljajo finance in plačila, uporabljajo sisteme zdravstvenega varstva in avtomatizirane prometne sisteme, sodelujejo v demokratičnem življenju, se zabavajo ali srečujejo in razpravljajo z ljudmi kjer koli v EU, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih. | 2.The Vision for 2030: empowered citizens and businesses |
| Vendar pa je kriza izpostavila tudi ranljivosti našega digitalnega prostora, njegovo večjo odvisnost od kritičnih tehnologij, ki pogosto niso iz EU, opozorila na zanašanje na nekaj velikih tehnoloških podjetij, povečala dotok ponarejenih proizvodov in kibernetske kraje in povečala vpliv dezinformacij na naše demokratične družbe. Pojavil se je tudi nov digitalni razkorak, ne le med dobro povezanimi mestnimi območji ter podeželskimi in oddaljenimi ozemlji, ampak tudi med tistimi, ki lahko v celoti izkoristijo obogaten, dostopen in varen digitalni prostor z velikim izborom storitev, in tistimi, ki tega ne morejo. Podoben razkorak se je pojavil med podjetji, ki so že lahko izkoristila celoten potencial digitalnega okolja, in tistimi, ki še niso popolnoma digitalizirana. V tem smislu je pandemija COVID-19 razkrila novo „digitalno revščino“, zato je nujno zagotoviti, da lahko vsi državljani in podjetja v Evropi digitalno preobrazbo izkoristijo za boljše in uspešnejše življenje. Evropska vizija za leto 2030 je digitalna družba, v kateri ni nihče zapostavljen. | The European way to a digitalised economy and society is about solidarity, prosperity, and sustainability, anchored in empowerment of its citizens and businesses, ensuring the security and resilience of its digital ecosystem and supply chains. |
| Digitalno podprte zdravstvene rešitve | One of the key lessons of the pandemic is that digitalisation can bring people together independently of where they are physically located. Digital infrastructure and rapid connectivity bring people new opportunities. Digitalisation can become a decisive enabler of rights and freedoms, allowing people to reach out beyond specific territories, social positions or community groups, and opening new possibilities to learn, have fun, work, explore and fulfil one’s ambitions. This will enable a society where geographical distance matters less, because people can work, learn, interact with public administrations, manage their finance and payments, make use of health care systems, automated transport systems, participate to democratic life, be entertained or meet and discuss with people anywhere in the EU, including in rural and remote areas. |
| Pandemija COVID-19 je pokazala potencial in utrla pot za splošno uporabo inovativne telemedicine, oskrbe na daljavo in robotskih rešitev za zaščito zdravstvenega osebja in pomoč pacientom pri oskrbi na daljavo na domu. Digitalne tehnologije lahko državljane opolnomočijo za spremljanje njihovega zdravstvenega stanja in prilagajanje življenjskega sloga, podpirajo samostojno življenje, preprečujejo nenalezljive bolezni in povečujejo učinkovitost ponudnikov zdravstvenih storitev in storitev oskrbe ter zdravstvenih sistemov. Z ustreznimi digitalnimi spretnostmi in znanji bodo lahko državljani uporabljali orodja, ki jim bodo pomagala nadaljevati dejavno poklicno življenje tudi v starejši dobi, zdravstveni delavci in negovalci pa bodo lahko izkoristili vse prednosti digitalno omogočenih zdravstvenih rešitev za spremljanje in zdravljenje svojih pacientov. | However, the crisis also exposed the vulnerabilities of our digital space, its increased dependency on critical, often non-EU based, technologies, highlighted the reliance on a few big tech companies, saw a rise in an influx of counterfeit products and cyber theft, and magnified the impact of disinformation on our democratic societies. A new digital divide has also emerged, not only between well-connected urban areas and rural and remote territories, but also between those who can fully benefit from an enriched, accessible and secure digital space with a full range of services, and those who cannot. A similar divide emerged between those businesses already able to leverage the full potential of digital environment and those not yet fully digitalised. In this sense, the COVID-19 pandemic has exposed a new ”digital poverty”, making it imperative to ensure that all citizens and businesses in Europe can leverage the digital transformation for a better and more prosperous life. The European vision for 2030 is a digital society where no-one is left behind. |
| Digitalizacija ljudem zagotavlja nove vire blaginje 7 , podjetnikom omogoča inovacije, ustanovitev in rast podjetij, ne glede na to, kje živijo, odpiranje trgov in naložb v Evropi in po svetu ter ustvarjanje novih delovnih mest v času, ko se čedalje več Evropejcev počuti ogrožene v svoji gospodarski varnosti ali okolju. | Digitally enabled health solutions |
| Digitalne tehnologije lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Sprejetje digitalnih rešitev in uporaba podatkov bosta pomagala pri prehodu na podnebno nevtralno, krožno in odpornejše gospodarstvo. Nadomestitev službenih potovanj z videokonferencami zmanjšuje emisije, digitalne tehnologije pa omogočajo bolj zelene procese v kmetijstvu, na področju energije, v stavbah, industriji ali na področju urbanističnega načrtovanja in storitvah, kar prispeva k predlaganemu evropskemu cilju, tj. zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in bolje varovati okolje. Digitalne infrastrukture in tehnologije same morajo postati bolj trajnostne in energijsko učinkovite ter gospodarne z viri. Z inovacijami in ambicioznimi ekološkimi standardi bodo lahko podjetja pri digitalni preobrazbi sprejela digitalne tehnologije z nižjim okoljskim odtisom ter večjo energijsko učinkovitostjo in učinkovitejšo rabo materialov. | The COVID-19 pandemic has shown the potential and paved the way for generalised use of innovative telemedicine, remote care and robotics solutions for protecting medical staff and helping patients being remotely cared for at their home. Digital technologies can empower citizens to monitor their health status, adapt their lifestyles, support independent living, prevent non-communicable diseases, and bring efficiency to health and care providers and health systems. Coupled with adequate digital skills, citizens will be using tools that help them to continue active professional life as they age, and health professionals and carers will be able to reap the full benefits of digitally enabled health solutions to monitor and treat their patients. |
| Digitalno podprte zelene rešitve – digitalni potni list za proizvode | Digitalisation endows people with new sources of prosperity 7 , allowing entrepreneurs to innovate, set up and grow their business wherever they live, opening markets and investments across Europe and globally, and creating new jobs at a time when an increasing number of Europeans feel threatened in their economic security or environment. |
| Prehod na trajnostno gospodarstvo zahteva pametnejše upravljanje podatkov o proizvodih v celotnem življenjskem ciklu proizvodov. Večina teh informacij obstaja, vendar niso na voljo tistim, ki bi jih lahko najbolje uporabili. Digitalne tehnologije omogočajo označevanje, lociranje in skupno rabo podatkov o proizvodih ter sledenje takim podatkom v vrednostnih verigah do ravni posameznih sestavnih delov in materialov. Začenši z baterijami za električna vozila in uporabo v industriji bo evropski digitalni potni list za proizvode (kot del pobude za trajnostne proizvode) izboljšal informacije, ki so na voljo podjetjem, spodbujal učinkovito rabo virov in opolnomočil potrošnike, da sprejmejo trajnostne odločitve. | Digital technologies can significantly contribute to the achievement of the European Green Deal objectives. The uptake of digital solutions and the use of data will help in the transition to a climate neutral, circular and more resilient economy. The substitution of business travel by videoconferencing reduces emissions while digital technologies allow greener processes in agriculture, energy, buildings, industry or city planning and services, thus contributing to Europe’s proposed goal to reduce greenhouse gas emissions by at least 55% by 2030 and a better protection of our environment. Digital infrastructures and technologies themselves will have to become more sustainable and energy and resource efficient. With innovation and ambitious eco-standards, businesses, in their digital transformation, will be able to adopt digital technologies with lower environmental footprint and higher energy and material efficiency. |
| Odporne, varne in zanesljive infrastrukture in tehnologije so bistvenega pomena za zagotavljanje spoštovanja evropskih pravil in vrednot. Močan enotni trg, pravična konkurenca in delujoča trgovina, ki temelji na pravilih, so ključna sredstva za gospodarski uspeh in odpornost EU. | Digitally enabled green solutions – Digital Product Passport |
| Istočasno se digitalne tehnologije razvijajo večinoma zunaj EU 8 , zbliževanje med državami članicami glede digitalizacije pa ostaja omejeno, kar otežuje ekonomijo obsega 9 . EU bo zaradi okrepljenih notranjih prednosti in zmogljivosti močnejša mednarodna partnerica. Veliko povečanje naložb z vsemi ustreznimi denarnimi sredstvi EU in nacionalno porabo, vključno z izkoriščanjem pomembnih zasebnih naložb, je nujno, da bo EU lahko razvila kritične tehnologije na način, ki bo pospeševal njeno rast produktivnosti in gospodarski razvoj v popolni skladnosti z njenimi družbenimi vrednotami in cilji. | Transition to a sustainable economy requires smarter management of product-related data across the product lifecycle. Most of this information exists, but is not available to those that could use it best. Digital technologies provide the possibility to tag, trace, localise and share product related data along value chains, down to the level of the individual components and materials. Starting with batteries for electric vehicles and industrial applications, the European digital product passport (as part of the Sustainable Products Initiative) will improve information available to business, boost resource efficiency and empower consumers to make sustain able choices. |
| 3. Štiri glavne točke za določitev poti EU | Resilient, secure and trustworthy infrastructures and technologies are indispensable to ensure the respect of European rules and values. A strong single market, fair competition and a functioning rules-based trade are critical assets for the EU’s economic success and resilience. |
| Komisija predlaga vzpostavitev digitalnega kompasa, na podlagi katerega bodo digitalne ambicije EU za leto 2030 preoblikovane v konkretne cilje in zagotovljena uresničitev teh ciljev. Kompas bo temeljil na izboljšanem sistemu spremljanja 10 , s katerim se bo spremljal napredek EU glede hitrosti digitalne preobrazbe, vrzeli v evropskih strateških digitalnih zmogljivostih in izvajanja digitalnih načel. Vključeval bo sredstva za uresničitev vizije, v njem pa bodo določeni tudi ključni mejniki v skladu s štirimi glavnimi točkami. Prvi dve se osredotočata na digitalne zmogljivosti v infrastrukturi in izobraževanje ter spretnosti in znanja, drugi dve pa na digitalno preobrazbo podjetij in javnih storitev. | At the same time, digital technologies are mostly developed outside the EU 8 and the convergence across Member States on digitalisation remains limited, hampering economies of scale 9 . The EU will be a stronger international partner thanks to reinforced internal strengths and capacities. A massive scale-up of investments, through all relevant EU funds and national spending, is necessary, including leveraging significant private investments, to allow the EU to develop critical technologies in a way that fosters its productivity growth and economic development in full coherence with its societal values and objectives. |
| 3.1 Digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki na digitalnem področju | 3. Four Cardinal points for mapping the EU’s trajectory |
| Če želimo v prihodnosti imeti usodo v svojih rokah in zaupati svojim sredstvom, vrednotam in odločitvam, se moramo opirati na digitalno opolnomočene in sposobne državljane, digitalno usposobljeno delovno silo in veliko več strokovnjakov na digitalnem področju, kot jih imamo zdaj. K temu naj bi prispeval razvoj visokozmogljivega ekosistema digitalnega izobraževanja, pa tudi učinkovita politika spodbujanja povezav s talenti z vsega sveta in privabljanja teh talentov. | The Commission proposes to set up a Digital Compass to translate the EUʼs digital ambitions for 2030 into concrete targets and to ensure that these objectives will be met. The Compass will be based on an enhanced monitoring system 10 , to follow the EU’s trajectory regarding the pace of a digital transformation, gaps in European strategic digital capacities as well as the implementation of digital principles. It will include the means to deliver the vision and set out key milestones along four cardinal points. The first two are focused on digital capacities in infrastructures and education & skills, and the two other are focused on digital transformation of business and public services. |
| Digitalne spretnosti in znanja bodo ključne za krepitev naše kolektivne odpornosti kot družbe. Osnovne digitalne spretnosti in znanja za vse državljane in priložnost za delovno silo, da pridobi nove specializirane digitalne spretnosti in znanja, so predpogoj za dejavno sodelovanje v digitalnem desetletju, kot je razloženo v programu znanj in spretnosti za Evropo 11 . | 3.1 A digitally skilled population and highly skilled digital professionals |
| V akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic je predviden cilj, da bo imelo do leta 2030 80 % odraslih vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja 12 . Da bi vsi Evropejci lahko v celoti izkoristili blaginjo, ki jo prinaša vključujoča digitalna družba, kot je predlagano v poglavju o digitalnih načelih (oddelek 4), bi moral biti dostop do izobraževanja, ki omogoča pridobivanje osnovnih digitalnih spretnosti in znanj, pravica vseh državljanov EU, vseživljenjsko učenje pa bi moralo postati resničnost. | In the world of tomorrow, if we want to be the master of our own destiny, confident in our means, value and choices, we must rely on digitally empowered and capable citizens, a digitally skilled workforce and way more digital experts than today. This should be fostered by the development of a high-performing digital education ecosystem, as well as by an effective policy to promote links with and attract talent from all over the globe. |
| Široko zasnovane digitalne spretnosti in znanja bi morale biti tudi temelj družbe, ki lahko zaupa digitalnim proizvodom in spletnim storitvam, prepozna dezinformacije in poskuse goljufije, se zaščiti pred kibernetskimi napadi, spletnimi prevarami in goljufijami ter v kateri se otroci naučijo razumeti in krmariti po bogastvu informacij, ki so jim izpostavljeni na spletu. | Digital skills will be essential to reinforce our collective resilience as a society. Basic digital skills for all citizens and the opportunity to acquire new specialised digital skills for the workforce are a prerequisite to participate actively in the Digital Decade, as explained in the European Skills Agenda 11 . |
| Napredne digitalne spretnosti in znanja pomenijo več kot le obvladanje programiranja ali poznavanje osnov s področja računalništva. Z digitalnim usposabljanjem in izobraževanjem se morajo osvojiti specializirane digitalne spretnosti in znanja, ki bodo ljudem omogočila, da se zaposlijo na kakovostnih delovnih mestih in zadovoljujoče oblikujejo svojo poklicno pot. Leta 2019 je bilo 7,8 milijona strokovnjakov s področja IKT in do takrat je letna stopnja rasti znašala 4,2 %. Če se bo ta trend nadaljeval, bo imela EU veliko manj kot 20 milijonov strokovnjakov, kolikor naj bi znašale potrebe v skladu z napovedmi, na primer za ključna področja, kot sta kibernetska varnost ali analiza podatkov. Več kot 70 % podjetij poroča, da pomanjkanje osebja z ustreznimi digitalnimi spretnostmi in znanji ovira naložbe. Obstaja tudi resno neravnovesje med spoloma, saj je med strokovnjaki s področja IKT le šestina, med diplomanti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pa le tretjina žensk 13 . To dopolnjujeta pomanjkanje zmogljivosti v smislu specializiranih programov izobraževanja in usposabljanja na področjih, kot so umetna inteligenca, kvantna in kibernetska varnost, ter slabo vključevanje digitalnih subjektov in multimedijskih izobraževalnih orodij v druge discipline. Obravnavanje tega izziva zahteva velike naložbe v usposabljanje prihodnjih generacij delavcev ter izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile. | The European Pillar of Social Rights Action Plan projects the target for adults with at least basic digital skills to 80% in 2030. 12 To allow all Europeans to fully benefit from the welfare brought by an inclusive digital society, , and as proposed in the chapter on digital principles (Section 4), access to education allowing the acquisition of basic digital skills should be a right for all EU citizens and lifelong learning should become a reality. |
| Domače ukrepe bi bilo treba dopolniti s podporo za globalno izboljšanje računalniške pismenosti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN. Program Erasmus+ bo zagotovil tudi možnosti za digitalne inženirje in strokovnjake iz tretjih držav ter na splošno povečal digitalna učna okolja. V Afriki bi nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in znanja ter delovna mesta lahko razvile skupne učne načrte za digitalne spretnosti in znanja in podprle vlade s strokovnim znanjem in projekti za vključitev šol in izobraževalnih ustanov v digitalno dobo. Podobno digitalne spretnosti in znanja ter pismenost postajajo osrednji element pri razvoju digitalnih zmogljivosti v naših odnosih z latinskoameriško in karibsko regijo. | Broad-based digital skills should also build a society which can trust digital products and online services, identify disinformation and fraud attempts, protect itself against cyberattacks, scams and fraud online, and in which children learn how to understand and navigate through the myriad of information they are exposed to online. |
| Do leta 2030 bo svetovna konkurenca za talente močna, saj bo primanjkovalo strokovnega znanja, ki bo ključni dejavnik inovacij, rasti produktivnosti in blaginje za vse države. Spodbujanje privlačnosti EU in programi podpore digitalnim talentom bodo imeli ključno vlogo pri digitalni preobrazbi EU. | Advanced digital skills require more than mastering coding or having a basis of computing sciences. Digital training and education should support a workforce in which people can acquire specialised digital skills to get quality jobs and rewarding careers. As of 2019, there were 7.8 million ICT specialists with a prior annual growth rate of 4.2%. If this trend continues, the EU will be far below the projected need of 20 million experts e.g. for key areas, such as cybersecurity or data analysis. More than 70% of businesses report a lack of staff with adequate digital skills as an obstacle to investment. There is also a severe gender imbalance with only one in six ICT specialists and one in three STEM graduates being women 13 . This is compounded by a lack of capacity in terms of specialised education and training programs in areas such as Artificial Intelligence, quantum and cybersecurity and by a low integration of digital subjects and educational multimedia tools in other disciplines. Addressing this challenge requires massive investment to train future generations of workers and to up-skill and re-skill the workforce. |
| Predlagamo naslednjo ambicijo do leta 2030: | Actions at home should be complemented by support to enhance digital literacy globally, to achieve the UN Sustainable Development Goals (SDGs). The Erasmus+ programme will also provide opportunities for third country digital engineers and specialists and generally increase digital learning environments. In Africa, national digital skills and jobs coalitions could develop common digital skills curricula and support governments with expertise and projects to bring schools and education institutions to the digital age. Likewise, digital skills and literacy are becoming a central element in digital capacity building in our relations with the Latin American and Caribbean region. |
| – poleg doseganja cilja v zvezi z osnovnimi digitalnimi spretnostmi in znanji, ki je določen v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, bo v EU zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, pri čemer se bo razlika med deležem žensk in moških zmanjšala. | Going towards 2030, the global competition for talent will be fierce, as expertise will remain scarce and be a critical factor of innovation, productivity growth and prosperity for all countries. The fostering of the EU’s attractiveness as well as support schemes for digital talent will play a key role in EU’s digital transformation. |
| 3.2 Varne in učinkovite trajnostne digitalne infrastrukture | It is our proposed level of ambition that by 2030: |
| Evropa bo vodilni položaj na digitalnem področju dosegla le, če ga bo utemeljila na trajnostni digitalni infrastrukturi v zvezi s povezljivostjo, mikroelektroniko in zmožnostjo obdelave obsežnih podatkov, saj omogočajo druge tehnološke spremembe in podpirajo konkurenčno prednost naše industrije. Na vseh teh področjih, ki zahtevajo usklajevanje, da bi se dosegla evropska raven, so potrebne znatne naložbe. | - In addition to the target on basic digital skills established in the European Pillar of Social Rights Action Plan, there are 20 million employed ICT specialists in the EU, with convergence between women and men. |
| Odlična in varna povezljivost za vse in povsod v Evropi je predpogoj za družbo, v kateri lahko polno sodelujejo vsa podjetja in vsi državljani. Doseganje gigabitne povezljivosti do leta 2030 je ključna. Čeprav je to ambicijo mogoče doseči s katero koli mešanico tehnologij, bi se bilo treba osredotočiti na bolj trajnostno fiksno, mobilno in satelitsko povezljivost naslednje generacije z uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s 5G, ki temeljijo na hitrem in učinkovitem dodeljevanju spektra in upoštevanju zbirke orodij za kibernetsko varnost 5G 14 , in z razvojem 6G v prihodnjih letih 15 . | 3.2 Secure and performant sustainable digital infrastructures |
| Z napredovanjem desetletja bodo gospodinjstva povečala uporabo takšnih omrežnih tehnologij, kar bo odražalo njihove vse večje potrebe po zelo visokozmogljivi povezljivosti. Do konca tega desetletja naj bi nove funkcije in zmogljivosti digitalne komunikacije, kot so zelo natančni holografski mediji in digitalno zaznavanje prek omrežij, prinesle popolnoma novo perspektivo v digitalno podprto družbo in poudarile potrebo po gigabitni povezljivosti. Že pred koncem desetletja bodo podjetja potrebovala namenske gigabitne povezave in podatkovne infrastrukture za računalništvo v oblaku ter obdelavo podatkov, tako kot bodo to potrebovale tudi šole in bolnišnice za e-učenje in e-zdravje. Visokozmogljivostno računalništvo bo zahtevalo terabitne povezave, da bi omogočilo obdelavo podatkov v realnem času. | Europe will only achieve digital leadership by building it on a sustainable digital infrastructure regarding connectivity, microelectronics and the ability to process vast data as they act as enablers for other technological developments and support our industry's competitive edge. Significant investments need to be made in all of these areas that require coordination to achieve European scale. |
| Predlagamo naslednjo ambicijo do leta 2030: | Excellent and secure connectivity for everybody and everywhere in Europe is a prerequisite for a society in which every business and citizen can fully participate. Achieving gigabit connectivity by 2030 is key. Although this ambition can be reached with any technology mix, the focus should be on the more sustainable next generation fixed, mobile and satellite connectivity, with Very High Capacity Networks including 5G being rolled out, based on swift and efficient allocation of spectrum and respect of the 5G cybersecurity toolbox 14 , and with 6G being developed in the years to come 15 . |
| vsi evropski domovi bodo pokriti z gigabitnim omrežjem, vsa naseljena območja pa z omrežjem 5G 16 . | As the decade progresses, households will increase the take up of such network technologies reflecting their rising needs for very high capacity connectivity. By the end of this decade, new digital communications features and capabilities such as high-precision, holographic media, and digital-senses over the networks, are expected to provide a whole new perspective to a digitally enabled society underpinning the need for gigabit connectivity. Well before the end of the decade, businesses will need dedicated Gigabit connections and data infrastructures for cloud computing and data processing, in the same way as schools and hospitals will need this for eEducation and eHealth. High performance computing (HPC) will require terabit connections to allow real-time data processing. |
| Evropski vodilni položaj na digitalnem področju in svetovna konkurenčnost sta odvisna od močne notranje in zunanje povezljivosti, prav tako pa bi morala usmerjati naše mednarodno sodelovanje, zlasti v evropskih časovnih pasovih, in ob upoštevanju pojava podatkovnih prehodov na obrobju EU. EU ima celovit program sodelovanja, ki vključuje uvajanje širokopasovnih povezav, s partnericami z Zahodnega Balkana in državami vzhodnega partnerstva. Evropa bo povezana s svojimi partnericami v sosedstvu in Afriki, in sicer tudi prek kopenskih in podmorskih kablov ter varno satelitsko konstelacijo. Poleg tega bo EU pospešila izvajanje strategije EU za povezovanje Evrope in Azije prek novih partnerstev za povezljivost z Indijo in zvezo ASEAN. Digitalno partnerstvo z Latinsko Ameriko in Karibi bo dopolnilo vzpostavitev komponente povezljivosti digitalnega zavezništva z Latinsko Ameriko in Karibi, s čimer se bo nadaljevalo sodelovanje, začeto s polaganjem kabla BELLA. | It is our proposed level of ambition that by 2030 |
| Če je povezljivost predpogoj za digitalno preobrazbo, so mikroprocesorji na začetku večine ključnih strateških vrednostnih verig, kot so povezani avtomobili, telefoni, internet stvari, visokozmogljivostni računalniki, robni računalniki in umetna inteligenca. Čeprav se v Evropi načrtujejo in izdelujejo vrhunski čipi, obstajajo pomembne slabosti, zlasti pri najsodobnejših proizvodnih tehnologijah in zasnovi čipov, ki Evropo izpostavljajo številnim ranljivostim 17 . | All European households will be covered by a Gigabit network, with all populated areas covered by 5G 16 . |
| Predlagamo naslednjo ambicijo do leta 2030: | Europe’s digital leadership and global competitiveness depend on strong internal and external connectivity and should also inform our international engagement, in particular along the European time zones, and taking account the emergence of data gateways around EU periphery. The EU has a comprehensive program of engagement including Broadband rollout with partners in the Western Balkans and Eastern Partnership. Europe will be linked to its partners in the Neighborhood and Africa, including via terrestrial and submarine cables and a secure constellation of satellites. In addition, the EU will step up implementation of the EU-Asia Connectivity Strategy via new Connectivity Partnerships with India and ASEAN. Digital Partnership with Latin America & the Caribbean will complement the launch of connectivity component of the Digital Alliance with Latin America & the Caribbean, building on the BELLA Cable. |
| proizvodnja najsodobnejših in trajnostnih polprevodnikov v Evropi, vključno s procesorji, bo predstavljala vsaj 20 % vrednosti svetovne proizvodnje (tj. proizvodne zmogljivosti za vozlišča, manjša od 5 nm, pri čemer je cilj doseči vozlišča velikosti 2 nm, ki bodo desetkrat bolj energijsko učinkovita kot danes) 18 . | If connectivity is a precondition for digital transformation, microprocessors are at the start of most of the key, strategic value chains such as connected cars, phones, Internet of Things, high performance computers, edge computers and Artificial Intelligence. While Europe designs and manufactures high-end chips, there are important gaps, notably in state-of-the-art fabrication technologies and in chip design, exposing Europe to a number of vulnerabilities. 17 |
| Digitalna infrastruktura, ki služi državljanom, MSP, javnemu sektorju in velikim podjetjem, zahteva visokozmogljivostno računalništvo in celovite podatkovne infrastrukture. Danes se podatki, proizvedeni v Evropi, običajno shranjujejo in obdelujejo zunaj Evrope, izkoriščajo pa se prav tako zunaj Evrope 19 . Medtem ko bi morala podjetja, ki ustvarjajo in izkoriščajo podatke, imeti svobodo izbire v zvezi s tem, lahko to povzroči tveganja na področju kibernetske varnosti, šibkih točk v dobavni verigi, možnosti zamenjave in nezakonitega dostopa tretjih držav do podatkov 20 . Ponudniki storitev računalništva v oblaku s sedežem v EU predstavljajo le majhen delež na trgu računalništva v oblaku, zaradi česar je EU izpostavljena tovrstnim tveganjem, naložbeni potencial evropske digitalne industrije na trgu obdelave podatkov pa je omejen. Poleg tega bi morala EU glede na vpliv podatkovnih središč in infrastruktur v oblaku na porabo energije prevzeti vodilno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti in energijske učinkovitosti teh infrastruktur do leta 2030, hkrati pa njihovo presežno energijo uporabljati za ogrevanje naših domov, podjetij in skupnih javnih prostorov. Komisija bo v okviru izboljšanega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) uvedla mehanizme za merjenje energijske učinkovitosti podatkovnih središč in elektronskih komunikacijskih omrežij, ki jih uporabljajo evropska podjetja. | It is our proposed level of ambition that by 2030 |
| Kot je poudarjeno v evropski strategiji za podatke, se obseg ustvarjenih podatkov znatno povečuje in vse večji delež podatkov naj bi se obdeloval na robu, bližje uporabnikom in tam, kjer se podatki ustvarjajo. Ta sprememba bo zahtevala razvoj in uvedbo popolnoma novih tehnologij za obdelavo podatkov, ki bodo obsegale rob in pomenile odmik od centraliziranih infrastrukturnih modelov, ki temeljijo na oblaku. Da bi Evropa lahko sledila tem trendom, ki stremijo k večji distribuciji in decentralizaciji zmogljivosti obdelave podatkov, ter nadoknadila pomanjkanje ustreznih rešitev v oblaku za potrebe evropskih podjetij in javne uprave, mora okrepiti lastno infrastrukturo in zmogljivosti v oblaku 21 . | The production of cutting-edge and sustainable semiconductors in Europe including processors is at least 20% of world production in value (meaning manufacturing capacities below 5nm nodes aiming at 2nm and 10 times more energy efficient than today) 18 . |
| Inteligentno računalništvo na robu – možnosti uporabe | A digital infrastructure serving citizens, SMEs, the public sector and large companies require high performance computing and comprehensive data infrastructures. Today, data produced in Europe is generally stored and processed outside Europe, and its value is also extracted outside Europe 19 . While businesses generating and exploiting data should retain free choice in this regard, this can bring risks in terms of cybersecurity, supply vulnerabilities, switching possibilities as well as unlawful access to data by third countries. 20 EU-based cloud providers have only a small share of the cloud market, which leaves the EU exposed to such risks and limits the investment potential for the European digital industry in the data processing market. Also, given the impact of data centers and cloud infrastructures on energy consumption, the EU should take the lead in making these infrastructures climate neutral and energy efficient by 2030, while using their excess energy to help heating our homes, businesses and common public spaces. As part of the enhanced Digital Economy and Society Index (DESI), the Commission will introduce mechanisms to measure the energy efficiency of data centers and electronic communications networks used by European companies. |
| –Za spremljanje nevarnih križišč za avtonomno vozilo, da bo lahko to varno potovalo. | As highlighted in the European data strategy, the volume of data generated is greatly increasing and a growing proportion of data is expected to be processed at the edge, closer to the users and where data are generated. This shift will require the development and deployment of fundamentally new data processing technologies encompassing the edge, moving away from centralised cloud-based infrastructure models. To address these trends towards increasing distribution and decentralization of data processing capacities, and to overcome the gap of suitable cloud supply meeting the needs of European businesses and public administration, Europe needs to strengthen its own cloud infrastructure and capacities 21 . |
| –V pametnem kmetovanju, kjer bo uvajanje zmogljivosti na robu, povezane s stroji na kmetijah, omogočilo zbiranje kmetijskih podatkov v realnem času, kmetom nudilo napredne storitve, kot je napovedovanje letine ali upravljanje kmetij, in optimiziralo verige preskrbe s hrano. | Intelligent edge computing - applications |
| –V proizvodnji kot storitvi, ki proizvodnim podjetjem, zlasti MSP, omogoča lokalni dostop do inovativnih industrijskih storitvenih platform v oblaku in tržnic, da povečajo prepoznavnost proizvodnih zmogljivosti. | -To monitor dangerous intersections for an autonomous vehicle so that it can travel safely. |
| –Zdravstveni podatki in zdravstvena dokumentacija: to bo omogočilo veliko hitrejše zbiranje zdravstvenih podatkov na lokalni ravni (na primer med pandemijo). | -In “Smart Farming” where the deployment of edge capacity connected to machinery in farms will allow to collect agriculture data in real time, provide advanced services to farmers like harvest prediction or farm management, and optimise food supply chains. |
| –Pri modernizaciji javnega sektorja se bodo z uvedbo robnega računalništva lokalni javni upravi zagotovile zmogljivosti za obdelavo podatkov. | -In Manufacturing-as-a-service enabling manufacturing companies – notably SMEs – to have local access to cloud-based innovative industrial services platforms, and market places to boost the visibility of their production capacities. |
| Predlagamo naslednjo ambicijo do leta 2030: | -Health data and health records: this will allow to collect and aggregate health data at local level much more quickly (e.g. in context of pandemic). |
| – v EU bo uvedenih 10 000 izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč 22 , ki bodo razporejena tako, da bo zagotovljen dostop do podatkovnih storitev z nizko latenco (nekaj milisekund), ne glede na to, kje se podjetja nahajajo. | -In public sector modernization where edge deployment will provide data processing capacity for local public administration. |
| Vendar ekosistem v oblaku in na robu ne bo v celoti koristil evropskim podjetjem in javnim upravam, če ga ne bodo spremljale najsodobnejše računalniške zmogljivosti. V zvezi s tem se bo pospešilo sodelovanje z državami članicami v okviru že ustanovljenega evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivostno računalništvo, da bi se uvedla vrhunska združena superračunalniška in kvantnoračunalniška podatkovna infrastruktura. | It is our proposed level of ambition that by 2030 |
| Hkrati mora EU vlagati v nove kvantne tehnologije. EU bi morala biti vodilna na svetovni ravni pri razvoju kvantnih računalnikov, ki jih bo mogoče v celoti programirati in bodo dostopni od koder koli v Evropi, hkrati pa bodo visoko energijsko učinkoviti in zmožni v urah rešiti to, kar se trenutno reši v na stotine dneh, če ne celo v letih. | -10,000 climate neutral highly secure edge nodes 22 are deployed in the EU, distributed in a way that will guarantee access to data services with low latency (few milliseconds) wherever businesses are located. |
| Kvantna revolucija v naslednjem desetletju bo spremenila nastanek in uporabo digitalnih tehnologij. Primeri možne uporabe vključujejo: | Yet, the cloud and edge ecosystem will not bring their full benefits to European businesses and public administrations unless accompanied by state-of-art computing capacity. In this regard, the cooperation with the Member States through the already established European High Performance Computing Joint Undertaking will be accelerated to deploy a world leading, federated supercomputing and quantum computing data infrastructure. |
| – zdravstvo: kvantni računalniki bodo omogočili hitrejši in učinkovitejši razvoj zdravil, na primer simulacijo človeškega telesa („digitalni dvojček“) za izvajanje virtualnih preizkušanj zdravil, razvoj personaliziranih načinov zdravljenja raka, veliko hitrejše sekvenciranje genoma itd.; | At the same time, the EU must invest in new quantum technologies. The EU should be at the global cutting edge of developing quantum computers which are fully programmable and accessible from everywhere in Europe while being highly energy efficient and which will be able to solve in hours what is currently solved in hundreds of days, if not years. |
| – povečanje varnosti komunikacije in prenosov podatkov: kvantni varnostni komunikacijski sistemi lahko varujejo občutljive komunikacije, sisteme spletnega glasovanja in finančne transakcije, zagotavljajo dolgoročno hrambo občutljivih zdravstvenih podatkov in podatkov, povezanih z nacionalno varnostjo, ter varujejo kritično komunikacijsko infrastrukturo; | The Quantum revolution in the next decade will be a game changer in the emergence and use of digital technologies. Examples of possible applications include: |
| – boljše sledenje virom: kvantni gravitacijski senzorji, ki so nameščeni na Zemlji ali na vesoljskih satelitih, bodo merili gravitacijska polja in omogočili zaznavanje ovir, pogrezanja tal in podzemnih vodnih virov ter spremljali naravne pojave, kot je vulkanska dejavnost; | - Health: Quantum computers will enable faster and efficient development of medicines such as simulating a human body (“digital twin”) to conduct virtual drug trials, develop personalised cancer treatments; much faster genome sequencing etc. |
| – podjetja/okolje: kvantni računalniki bodo optimizirali uporabo algoritmov za reševanje izjemno zapletenih logističnih težav in težav pri načrtovanju, s čimer se bosta prihranila čas in gorivo ali našla najcenejša kombinacija obnovljivih virov energije za oskrbo energetskega omrežja. | - Increase security of communication and data transfers: Quantum secured communication systems can safeguard sensitive communications, online voting systems, and financial transactions, ensure the long-term storage of sensitive health and national security-related data, and keep critical communication infrastructure safe. |
| Predlagamo naslednjo ambicijo: | - Better monitoring of resources: Quantum gravity sensors based on Earth or fitted to space-borne satellites, will measure gravitational fields, making it possible to detect obstacles, subsidence and water resources under the ground and monitor natural phenomena such as volcanic activity. |
| do leta 2025 bo imela Evropa svoj prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem, ki ji bo omogočil, da bo do leta 2030 v vrhu kvantnih zmogljivosti. | - Business/environment: Quantum computers will optimise the use of algorithms to solve highly complex logistical and scheduling problems, resulting in saving time and fuel or finding the cheapest combination of renewable sources to supply an energy grid. |
| 3.3 Digitalna preobrazba podjetij | It is our proposed level of ambition that |
| Med pandemijo COVID-19 je postalo sprejetje digitalnih tehnologij bistvenega pomena za številna podjetja. Do leta 2030 digitalne tehnologije, vključno s 5G, internetom stvari, računalništvom na robu, umetno inteligenco, robotiko in razširjeno resničnostjo, ne bodo samo omogočevale razvoja, ampak bodo v središču novih proizvodov, novih proizvodnih procesov in novih poslovnih modelov, ki bodo temeljili na pravični izmenjavi podatkov v podatkovnem gospodarstvu. V tem okviru bosta hitro sprejetje in izvajanje predlogov Komisije za strategijo enotnega digitalnega trga in strategijo za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope 23 okrepila digitalno preobrazbo podjetij in zagotovila pravično in konkurenčno digitalno gospodarstvo. Prav tako bo potrebno zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v tujini. | By 2025, Europe will have its first computer with quantum acceleration paving the way for Europe to be at the cutting edge of quantum capabilities by 2030. |
| Preobrazba podjetij bo odvisna od njihove zmožnosti, da hitro in široko sprejmejo nove digitalne tehnologije, tudi v industrijskih in storitvenih ekosistemih, ki zaostajajo. Podpora EU, zlasti prek enotnega trga, programa za digitalno Evropo in kohezijskih programov, bo spodbudila uvajanje in uporabo digitalnih zmogljivosti, vključno z industrijskimi podatkovnimi prostori, računalniško zmogljivostjo, odprtimi standardi, obrati za preskušanje in eksperimentiranje. | 3.3 Digital transformation of businesses |
| Podjetja je treba spodbujati, da uvedejo digitalne tehnologije in proizvode z nižjim okoljskim odtisom ter večjo energijsko učinkovitostjo in učinkovitejšo rabo materialov. Digitalne tehnologije je treba uvesti hitro, da se omogoči intenzivnejša in učinkovitejša raba virov. Na ta način se bodo s povečanjem snovne produktivnosti v Evropi zmanjšali vhodni proizvodni stroški in naša občutljivost na pretrese pri preskrbi. | During the COVID-19 pandemic embracing digital technologies has become essential for many businesses. By 2030, more than just enablers, digital technologies including 5G, the Internet of Things, edge computing, Artificial Intelligence, robotics and augmented reality will be at the core of new products, new manufacturing processes and new business models based on fair sharing of data in the data economy. In this context, the swift adoption and implementation of the Commission’s proposals for the Digital Single Market and Shaping Europe’s digital future strategies 23 will enhance the digital transformation of businesses and ensure a fair and competitive digital economy. It will also need to be matched with a level playing field abroad. |
| Potencial digitalne preobrazbe za pet ključnih ekosistemov 24 | The transformation of businesses will depend on their ability to adopt new digital technologies rapidly and across the board, including in industrial and services ecosystems that are lagging behind. EU support, notably through the Single Market, Digital Europe and Cohesion programmes, will promote the deployment and use of digital capabilities including industrial data spaces, computing power, open standards, testing and experimentation facilities. |
| –Proizvodnja: zaradi povezljivosti 5G bodo naprave v tovarnah še bolj povezane in bodo lahko zbirale industrijske podatke. Umetna inteligenca bo robote poučevala v realnem času, da bodo vedno bolj sodelovali, s čimer se bodo izboljšali delovna mesta, varnost, produktivnost in dobro počutje delavcev. Proizvajalci bodo lahko z digitalnimi dvojčki, novimi materiali in 3D-tiskanjem izboljšali napovedno vzdrževanje in proizvajali na zahtevo na podlagi potreb potrošnikov in brez zalog. | Businesses should be encouraged to adopt digital technologies and products with lower environmental footprint and higher energy and material efficiency. Digital technologies must be rapidly deployed to enable a more intensive and efficient resource use. In this way, boosting Europe’s material productivity will both reduce manufacturing input costs and our vulnerability to supply shocks. |
| –Zdravstvo: uvedba več spletne komunikacije, brezpapirnih storitev, elektronskega prenosa in dostopa do podatkov namesto evidence v papirni obliki in avtomatizacija bi lahko v Evropi prinesli koristi v višini do 120 milijard EUR na leto. | The potential of digital transformation for five key ecosystems 24 |
| –Gradbeništvo: v zadnjih 20 letih se je produktivnost med vsemi glavnimi sektorji najmanj povečala. 70 % vodstvenih delavcev v gradbeništvu je omenilo nove proizvodne tehnologije in digitalizacijo kot dejavnike sprememb v sektorju. | -Manufacturing: thanks to 5G connectivity, devices in factories will be even more connected and collect industrial data. Artificial Intelligence will instruct robots in real time, making them increasingly collaborative, improving workers’ jobs, safety, productivity and wellbeing. Manufacturers will be able to enhance predictive maintenance and produce on demand, based on consumers’ needs, with zero stocks, thanks to digital twins, new materials and 3D printing. |
| –Kmetijstvo: digitalne kmetijske tehnologije lahko kmetijskemu sektorju omogočajo bolj prilagojeno in učinkovitejšo proizvodnjo, s čimer se lahko povečajo trajnostnost, uspešnost in konkurenčnost sektorja. Kmetijstvo je bilo opredeljeno kot ključni sektor, v katerem lahko digitalne rešitve pomagajo zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov in uporabo pesticidov. | -Health: introducing more online interaction, paperless services, electronic transmission and access to data instead of paper records and automation could lead to benefits of up to € 120 billion per year in Europe. |
| –Mobilnost: digitalne rešitve za povezano in avtomatizirano mobilnost imajo velik potencial za zmanjšanje prometnih nesreč, povečanje kakovosti življenja in izboljšanje učinkovitosti prometnih sistemov, tudi glede njihovega okoljskega odtisa. | -Construction: the lowest productivity development from all major sectors in the last 20 years. 70% of construction executives mentioned new production technologies and digitalisation as the drivers of change in the sector. |
| Posebno pozornost je treba nameniti najnovejšim in prelomnim inovacijam. Čeprav Evropa že ustanovi toliko zagonskih podjetij kot ZDA, mora ustvariti ugodnejše pogoje in resnično delujoč enotni trg za hitro rast in razširitev 25 . Evropa je sprejela različna orodja 26 , vendar je naložbena vrzel za financiranje rasti zagonskih podjetij med ZDA in Evropo ter celo med EU in Kitajsko še vedno precejšnja. EU je že ustvarila številne samoroge, vendar so v zvezi s tem še mogoče izboljšave. Razvoj standarda odličnosti za zagonska podjetja lahko pomaga olajšati čezmejno rast, vključno s povečanim dostopom do financiranja za namene širitve 27 . | -Agriculture: Digital farming technologies can enable the agricultural sector to produce more tailored and efficiently, thus increasing the sector’s sustainability performance and competitiveness. Agriculture has been identified as one key sector, where digital solutions can help to cut global GHG emissions and pesticide use. |
| MSP imajo pri tem prehodu osrednjo vlogo, ne samo zato, ker predstavljajo večino podjetij v EU, temveč tudi zato, ker so ključni vir inovacij 28 . Ob podpori več kot 200 vozlišč za digitalne inovacije in industrijskih grozdov bi morala imeti MSP do leta 2030 možnost enostavnega in pravičnega dostopa do digitalnih tehnologij ali podatkov, ki ga je mogoče zagotoviti z ustreznimi predpisi, in imeti na voljo ustrezno podporo za digitalizacijo. V tem smislu bi moralo več kot 200 evropskih vozlišč za digitalne inovacije in industrijskih grozdov po vsej EU podpirati digitalno preobrazbo inovativnih in nedigitalnih MSP ter digitalne ponudnike povezati z lokalnimi ekosistemi. Cilj je doseči visoko stopnjo digitalne intenzivnosti in zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen. Komisija bo posodobila svojo industrijsko strategijo, tudi z namenom pospeševanja digitalne preobrazbe industrijskih ekosistemov v podporo ciljem do leta 2030. | -Mobility: digital solutions for connected and automated mobility have great potential for reducing traffic accidents, enhancing quality-of-life, and improving the efficiency of transportation systems, including concerning their environmental footprint. |
| Predlagamo naslednje ambicije do leta 2030: | Specific attention should be given to cutting-edge and disruptive innovation. While Europe is creating already as many start-ups as the US, it needs to create more favourable conditions and a truly functioning Single Market for rapid growth and scale-up 25 . Europe has equipped itself with various tools 26 , yet the investment gap for financing the growth of start-ups between the US and Europe and even between the EU and China is still considerable. The EU has already produced a number of unicorns, but there is scope for improvement. The development of a Startup Nations Standard of Excellence can contribute to facilitate growth across borders, including increasing access to finance for scaling-up 27 . |
| – 75 % evropskih podjetij bo uporabljalo storitve računalništva v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco; | SMEs have a central role in this transition, not only because they represent the bulk of the EU companies, but also because they are a critical source of innovation 28 . With the support of over 200 Digital Innovation Hubs and industrial clusters, by 2030, SMEs should have the opportunity to access digital technologies or data easily and on fair terms, ensured by appropriate regulation, and benefit from adequate support to digitalise. In this respect, more than 200 European Digital Innovation Hubs and industrial clusters across the EU should support digital transformation of both innovative and non-digital SMEs, and connect digital suppliers to local ecosystems The objective is to achieve a high level of digital intensity, leaving no-one behind. The Commission will update its Industrial Strategy, also with a view to accelerating the digital transformation of the industrial ecosystems in support of the 2030 targets. |
| – več kot 90 % evropskih MSP bo doseglo vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti 29 ; | It is our proposed level of ambition that by 2030: |
| – Evropa bo povečala nabor inovativnih podjetij v razširitveni fazi in izboljšala njihov dostop do financiranja, s čimer se bo število samorogov 30 v Evropi podvojilo. | - 75% of European enterprises have taken up cloud computing services, big data and Artificial Intelligence |
| 3.4 Digitalizacija javnih storitev | - More than 90% of European SMEs reach at least a basic level of digital intensity 29 |
| Do leta 2030 je cilj EU zagotoviti, da bodo demokratično življenje in javne storitve na spletu v celoti dostopne vsem, vključno z invalidi, in da bodo ljudje lahko uporabljali najboljše digitalno okolje, ki bo uporabnikom ponujalo učinkovite in prilagojene storitve in orodja z visokimi standardi glede varnosti in zasebnosti, ki bodo preprosti za uporabo. Zaščiteno e-glasovanje bi spodbudilo večjo udeležbo javnosti v demokratičnem življenju. Uporabnikom prijazne storitve bodo državljanom vseh starosti in podjetjem vseh velikosti omogočile učinkovitejše vplivanje na usmeritev in rezultate vladnih dejavnosti ter izboljšanje javnih storitev. Vlada kot platforma, kot nov način oblikovanja digitalnih javnih storitev bo zagotovila celovit in preprost dostop do javnih storitev z neprekinjenim medsebojnim učinkovanjem naprednih zmogljivosti, kot so obdelava podatkov, umetna inteligenca in virtualna resničnost. Prav tako bo z učinkovitejšimi storitvami, ki so privzeto digitalne 31 , in kot vzorni model, ki spodbuja podjetja, zlasti MSP, k večji digitalizaciji, pomagala spodbuditi povečanje produktivnosti evropskih podjetij. | - Europe will grow the pipeline of its innovative scale ups and improve their access to finance, leading to doubling the number of unicorns 30 in Europe. |
| Vendar je vrzel pri doseganju te vizije še vedno precejšnja. Kljub vse večji uporabi spletnih javnih storitev so storitve, zagotovljene digitalno, pogosto osnovne, npr. izpolnitev obrazcev. Evropa mora izkoristiti digitalizacijo, da spodbudi korenito spremembo v načinu komunikacije med državljani, javnimi upravami in demokratičnimi institucijami, kar bo zagotovilo interoperabilnost na vseh ravneh upravljanja in v javnih storitvah 32 . | 3.4 Digitalisation of public services |
| Telemedicina | By 2030, the EU’s objective is to ensure that democratic life and public services online will be fully accessible for everyone, including persons with disabilities, and benefit from a best–in-class digital environment providing for easy-to-use, efficient and personalised services and tools with high security and privacy standards. Secured e-voting would encourage greater public participation on democratic life. User-friendly services will allow citizens of all ages and businesses of all sizes to influence the direction and outcomes of government activities more efficiently and improve public services. Government as a Platform, as a new way of building digital public services, will provide a holistic and easy access to public services with a seamless interplay of advanced capabilities, such as data processing, AI and virtual reality. It will also contribute to stimulating productivity gains by European business, thanks to more efficient services that are digital by default 31 as well as a role model incentivising businesses, in particular SMEs, towards greater digitalisation. |
| Med pandemijo se je število svetovanj na daljavo v enem mesecu povečalo bolj kot prej v desetih letih, kar je imelo ključno vlogo pri zmanjševanju čakalnih vrst v bolnišnicah in ohranjanju dobrega zdravja bolnikov 33 . Zmožnost evropskih državljanov, da dostopajo do svoje elektronske zdravstvene dokumentacije in nadzorujejo dostop do nje po vsej EU, bi bilo treba do leta 2030 močno izboljšati na podlagi skupnih tehničnih specifikacij za izmenjavo zdravstvenih podatkov, interoperabilnost, razvoj varne infrastrukture in s sprejetjem ukrepov za večjo pripravljenost javnosti, da deli zdravstvene informacije z medicinsko skupnostjo. | However, the gap to reach this vision is still significant. Despite the increasing use of public services online, services provided digitally are often basic e.g. filling in forms. Europe must harness digitalisation to drive a paradigm change in how citizens, public administrations and democratic institutions interact, ensuring interoperability across all levels of government and across public services 32 . |
| Evropska digitalna identiteta: uprava na dlani | Telemedicine |
| Do leta 2030 bi moral okvir EU omogočiti široko uporabo zaupanja vredne identitete pod nadzorom uporabnika, ki bi vsakemu državljanu omogočila nadzor nad lastno komunikacijo in prisotnostjo na spletu. Uporabniki bodo lahko preprosto in po vsej EU v celoti uporabljali spletne storitve, hkrati pa ohranili zasebnost. | During the pandemic telemedicine consultations grew more in one month than they did in 10 years, and this played a key role in keeping queues down at hospitals and maintaining patients in good health 33 . The ability for European citizens to access, and control access to, their electronic health records (EHR) across the EU should be greatly improved by 2030 based on common technical specifications for health data sharing, interoperability, developing the secure infrastructure, as well as taking actions to facilitate the public acceptability of sharing health information with the medical community. |
| Skupnosti EU razvijajo tudi pametne podatkovne platforme, ki vključujejo podatke iz različnih sektorjev in mest ter izboljšujejo kakovost vsakdanjega življenja državljanov. Danes je večina digitalnih storitev, ki jih ponujajo te platforme, omejena na osnovne storitve, kot so pametno parkiranje, pametna razsvetljava ali telematika v javnem prevozu. Digitalizacija ima tudi ključno vlogo pri razvoju „pametnih vasi“, tj. skupnosti na podeželskih območjih, ki z inovativnimi rešitvami izboljšujejo svojo odpornost na podlagi lokalnih prednosti in priložnosti. | European digital identity: the Government in the palm of your hand |
| Platforme v podeželskih in mestnih skupnostih bodo poganjale digitalne tehnologije in bodo ponujale storitve, kot so multimodalni inteligentni prometni sistemi, hitra nujna pomoč v primeru nesreč, bolj ciljno usmerjene rešitve ravnanja z odpadki, upravljanje prometa, urbanistično načrtovanje, pametna energija in rešitve za razsvetljavo, optimizacija virov in druge storitve. Uporaba meril 34 za zeleno javno naročanje lahko spodbudi povpraševanje po zeleni digitalni preobrazbi. | By 2030, the EU framework should have led to wide deployment of a trusted, user-controlled identity, allowing each citizen to control their own online interactions and presence. Users can make a full use of online services easily and throughout the EU while preserving their privacy. |
| Digitalna preobrazba bi morala omogočiti tudi sodobne in učinkovite pravosodne sisteme 35 , uveljavljanje pravic potrošnikov in večjo učinkovitost javnih ukrepov, vključno z zmogljivostmi organov kazenskega pregona in preiskovalnih organov 36 – kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu, organi kazenskega pregona pa morajo biti bolje opremljeni za spopadanje z vse bolj zapletenimi digitalnimi kaznivimi dejanji. | EU communities are also developing smart data platforms integrating data across different sectors and cities that improve the quality of everyday life for their citizens. Today, most of the digital services these platforms offer are limited to basic services, such as smart parking, smart lighting or public transportation telematics. Digitalisation also plays a key role in the development of “Smart villages”, i.e. communities in rural areas that use innovative solutions to improve their resilience, building on local strengths and opportunities. |
| Predlagamo naslednje ambicije do leta 2030: | Platforms in rural and urban communities will be powered by digital technologies and will offer services such as multi-modal intelligent transport systems, rapid emergency assistance in case of accidents, more targeted waste management solutions, traffic management, urban planning, smart energy and lighting solutions, resource optimisation, and more. Using Green Public Procurement criteria 34 can boost demand for a green digital transformation |
| ·100 % ključnih javnih storitev bo zagotovljenih na spletu in dostopnih evropskim državljanom in podjetjem; | The digital transformation should also enable modern and efficient justice systems 35 , enforcement of consumer rights and an increased effectiveness of public action including law enforcement and investigation capacities 36 – what is illegal offline is also illegal online, and law enforcement must be best equipped to deal with more and more sophisticated digital crimes. |
| ·100 % evropskih državljanov bo imelo dostop do zdravstvene dokumentacije(elektronske evidence); | It is our proposed level of ambition that by 2030: |
| ·80 % državljanov bo uporabljalo digitalno identifikacijo. | ·100% online provision of key public services available for European citizens and businesses |
| 4. Digitalno državljanstvo | ·100% of European citizens have access to medical records (e-records) |
| Uvajanje digitalne infrastrukture, znanj in spretnosti ter zmogljivosti ter digitalizacija podjetij in javnih storitev sama po sebi ne zadoščata za opredelitev pristopa EU k digitalni prihodnosti; treba je tudi vsem Evropejcem omogočiti, da v celoti izkoristijo digitalne priložnosti in tehnologije. V digitalnem prostoru moramo zagotoviti, da bo mogoče enake pravice, ki veljajo zunaj spleta, v celoti uveljavljati na spletu. | ·80% of citizens will use a digital ID solution. |
| Da bi bili ljudje v celoti opolnomočeni za to, bi morali imeti najprej dostop do cenovno dostopne, varne in visokokakovostne povezljivosti, biti sposobni pridobiti osnovne digitalne spretnosti in znanja, kar bi moralo postati pravica za vse, in biti opremljeni z drugimi sredstvi, ki bi jim skupaj omogočala polno sodelovanje pri gospodarskih in družbenih dejavnostih danes in v prihodnosti. Prav tako potrebujejo preprost dostop do digitalnih javnih storitev na podlagi na univerzalne digitalne identitete, pa tudi dostop do digitalnih zdravstvenih storitev. Omogočen bi moral biti nediskriminatoren dostop do spletnih storitev in uveljavljanje načel, kot so varni in zanesljivi digitalni prostori, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pri delu na daljavo, zaščita mladoletnikov in etično algoritemsko odločanje. | 4. Digital Citizenship |
| Poleg tega morajo biti tehnologije in digitalne storitve, ki jih ljudje uporabljajo, skladne z veljavnim pravnim okvirom ter spoštovati pravice in vrednote, značilne za „evropsko pot“. Nadalje bi moralo biti varno in odprto digitalno okolje, osredotočeno na človeka, skladno z zakonodajo, ljudem pa bi moralo omogočiti tudi uveljavljanje pravic, kot so pravica do zasebnosti in varstva podatkov, svoboda izražanja, pravice otroka in pravice potrošnikov. | Deploying digital infrastructures, skills and capacities and digitising businesses and public services alone is not sufficient to define the EU’s approach to its digital future; it is also necessary to enable all Europeans to make full use of digital opportunities and technologies. In the digital space, we need to make sure that the same rights that apply offline can be fully exercised online. |
| Digitalna načela so zakoreninjena v primarni zakonodaji EU, zlasti v Pogodbi o Evropski uniji (PEU), Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Listini EU o temeljnih pravicah in sodni praksi Sodišča Evropske unije, pa tudi v sekundarni zakonodaji 37 . | To be fully empowered, people should first have access to affordable, secure and high quality connectivity, be able to learn basic digital skills –which should become a right for all- and be equipped with other means which together allow them to fully participate in economic and societal activities of today and the future. They also need to have easy access to digital public services, on the basis of a universal digital identity, as well as access to digital health services. People should benefit from non-discriminatory access to online services and as well from the realisation of principles, such as secure and trusted digital spaces, work-life balance in a remote working environment, protection of minors, and ethical algorithmic decision-making. |
| Na tej evropski poti v digitalno družbo bi bilo treba podpirati tudi pobude odprte demokracije, in sicer s prispevanjem k vključujočemu oblikovanju politik, omogočanjem širokega sodelovanja z ljudmi ter spodbujanjem lokalnih ukrepov za razvoj lokalnih pobud kot dejavnikov, ki omogočajo večjo družbeno sprejemljivost in večjo javno podporo demokratičnim odločitvam. | In addition, the digital technologies and services people use must be compliant with the applicable legal framework and respect the rights and values intrinsic to the “European way”. Furthermore, the human-centred, secure and open digital environment should comply with the law, but also further enable people to enforce their rights, such as the rights to privacy and data protection, freedom of expression, the rights of the child and consumer rights. |
| Ta evropska pot v digitalno družbo temelji tudi na zagotavljanju popolnega spoštovanja naslednjih temeljnih pravic EU: | The digital principles are rooted in primary EU law, notably the Treaty on European Union (TEU), the Treaty on the Functioning of the European Union (TFEU), the Charter of Fundamental Rights and the case-law of the Court of Justice of the European Union, as well as in secondary legislation 37 . |
| ·svoboda izražanja, vključno z dostopom do raznolikih, zanesljivih in preglednih informacij; | This European way for the digital society should also underpin and support open democracy initiatives by contributing to inclusive policy-making, enabling wide-ranging engagement with people and stimulating grass-roots action for developing local initiatives as enabler factors to improve social acceptability and public support for democratic decisions. |
| ·svoboda ustanovitve podjetja in poslovanja prek spleta; | This European way for the digital society is also based on ensuring full respect of EU fundamental rights: |
| ·varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter pravica do pozabe; | ·Freedom of expression, including access to diverse, trustworthy and transparent information, |
| ·varstvo intelektualnega ustvarjanja posameznikov v spletnem prostoru. | ·Freedom to set up and conduct a business online, |
| Enako pomembno je, da se vzpostavi celovit nabor digitalnih načel, ki bodo omogočala obveščanje uporabnikov in usmerjala odločevalce ter akterje na digitalnem področju, na primer: | ·Protection of personal data and privacy, and right to be forgotten, |
| ·univerzalni dostop do internetnih storitev; | ·Protection of the intellectual creation of individuals in the online space. |
| ·varno in zanesljivo spletno okolje; | It is equally important to set up a comprehensive set of digital principles that will allow to inform users and guide policy makers and digital operators such as: |
| ·univerzalno digitalno izobraževanje ter znanja in spretnosti za dejavno sodelovanje ljudi v družbi in demokratičnih procesih; | ·Universal Access to internet services |
| ·dostop do okolju prijaznih digitalnih sistemov in naprav; | ·A secure and trusted online environment |
| ·dostopne digitalne javne storitve in uprave, osredotočene na človeka; | ·Universal digital education and skills for people to take an active part in society and in democratic processes |
| ·etična načela za na človeka osredotočene algoritme; | ·Access to digital systems and devices that respect the environment |
| ·zaščita in opolnomočenje otrok v spletnem prostoru; | ·Accessible and human-centric digital public services and administration |
| ·dostop do digitalnih zdravstvenih storitev. | ·Ethical principles for human centric algorithms |
| Komisija bo predlagala vključitev takega sklopa digitalnih načel in pravic v slovesno medinstitucionalne izjave Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi predloga Evropske komisije, ki bi temeljila na izkušnjah evropskega stebra socialnih pravic in jih dopolnjevala. | ·Protecting and empowering children in the online space |
| Komisija namerava izvesti letno raziskavo Eurobarometer, ki bo posebej namenjena spremljanju tega, kako Evropejci dojemajo spoštovanje svojih pravic in vrednot ter v kolikšni meri menijo, da jim digitalizacija družbe koristi. | ·Access to digital health services. |
| 5. Kompas za dosego ciljev do leta 2030 | The Commission will propose to include such a set of digital principles and rights in an inter-institutional solemn declaration between the European Commission, the European Parliament and the Council, based on a proposal from the European Commission and building on and complementing the experience of the European Pillar of Social Rights. |
| Za uresničitev prenovljene ambicije EU za digitalizacijo je potreben trden okvir. Zajemati mora našo vizijo, ki temelji na štirih glavnih točkah, digitalna načela, ter obravnavati kritične vrzeli v zmogljivosti. | The Commission intends to carry out an annual Eurobarometer exercise specifically dedicated to monitoring the perception of Europeans regarding the respect of their rights and values, and to what extent they feel that the digitisation of our society is serving them. |
| Digitalni KOMPAS | Struktura upravljanja z letnim poročanjem in nadaljnjim spremljanjem | 5. A Compass to reach the 2030 targets and objectives |
| Doseganje konkretnih ciljev v skladu s štirimi glavnimi točkami 38 | Oblikovanje in vzpostavitev | večdržavnih projektov 39 | Spremljanje digitalnih načel | To deliver the renewed EU ambition for digitalisation a robust framework is necessary. It should encompass our vision based on the four cardinal points, digital principles and addressing critical capacity gaps. |
| Spremljanje s kvantitativnimi ključnimi kazalniki uspešnosti, poročanje o sprejetih ukrepih in izpolnjevanje priporočil | Spremljanje infrastrukture in kritične vrzeli v zmogljivosti Doseganje soglasja/spodbujanje dogovora o skupnih projektih in omogočanje njihovega izvajanja | Poročila in pregledi stanja | Letni Eurobarometer | Digital COMPASS | Governance structure with annual reporting and follow up |
| 5.1 Upravljanje | Achieving the concrete objectives under the four cardinal points 38 | Shaping and launching | Multi-country projects 39 | Monitoring Digital Principles |
| Z operativnega vidika namerava Komisija predlagati digitalni kompas v obliki programa digitalne politike 40 , ki bo sprejet s postopkom soodločanja Evropskega parlamenta in Sveta s poudarkom na uresničevanju skupnih digitalnih ciljev in stalni zavezanosti k tem ciljem. Program naj bi vključeval naslednje vidike: | Monitored by quantitative KPIs, reporting on actions undertaken and followed up with recommendations | Monitoring of infrastructure and critical capacity gap. Building consensus / fostering agreement on common projects and facilitating their implementation | Reporting and scoreboards | Annual Eurobarometer |
| –Sklop konkretnih ciljev za vsako od štirih glavnih točk, kot je predlagano v oddelku 3. | 5.1 Governance |
| –Sistem spremljanja, ki meri napredek EU glede na ključne cilje do leta 2030 (oddelek 3 in Priloga) in digitalna načela (oddelek 4), ocenjuje tudi nezadostno razvita območja na ravni držav članic, vključno na primer z neobstojem ukrepov ali nepopolnim izvajanjem ključnih regulativnih predlogov 41 . Da se izkoristijo obstoječi procesi in metodologije 42 ter zaradi uskladitve z njimi, bodo osnovni kazalniki za spremljanje ciljev na ravni EU in trendov digitalizacije na nacionalni ravni del izboljšanega poročanja v okviru indeksa DESI. | Operationally, the Commission intends to propose a Digital Compass in the form of a digital policy programme 40 to be adopted by co-decision of European Parliament and Council, setting the focus on delivery and constant commitment towards the common digital goals. The programme would feature the following aspects: |
| –Evropska komisija bo odgovorna za analizo in splošno poročanje o napredku na evropski ravni. Takšno poročanje bo zagotovilo pregled in analizo razmer ter pokazalo oddaljenost od ciljev digitalnega desetletja (za primer glej spodnji graf). Končni cilj je ugotoviti, na katerih področjih napredek ni zadosten in kako je mogoče opredeljene vrzeli odpraviti z ukrepi in priporočili na evropski in/ali nacionalni ravni. | -A set of concrete objectives for each of the four cardinal points as proposed in Section 3. |
| Kako oddaljeni smo od ciljev za leto 2030, ki omogočajo vključujočo in trajnostno digitalno družbo? | -A monitoring system measuring the progress of the EU against the key targets for 2030 (Section 3 and Annex) and digital principles (Section 4), also assessing the areas with insufficient development at the level of Member States, including for instance lack of action or incomplete implementation of key regulatory proposals. 41 The underlying indicators for monitoring the targets at EU level and the digitalisation trends at national level will be part of an enhanced DESI reporting in order align with and harness existing processes and methodologies 42 . The European Commission will be responsible for the analysis and overall reporting on progress at the European level. Such reporting will provide an overview and analysis of the situation and show the remaining distance towards the digital decade targets (see as an example a graph below). The final purpose is to identify in which areas progress lags behind and how the identified gaps can be addressed through measures and recommendations at European and/or at national level. |
| Na podlagi analize bo Komisija letno objavila poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu o stanju digitalnega desetletja v Evropi, v katerem bo poročala o napredku pri uresničevanju vizije do leta 2030 in ustreznih glavnih točk, ciljev in načel ter o bolj splošnem izpolnjevanju teh ciljev s prikazom rezultata v obliki „semaforja“. Poročilo bo povečalo ozaveščenost o odstopanjih od skupnih ciljev EU do leta 2030 ter o digitalnih načelih in opredeljenih naložbenih vrzelih. Letno poročilo o stanju digitalnega desetletja, kot edino poročilo o digitalnem napredku, bo vključeno tudi v evropski semester in bo usklajeno s procesom mehanizma za okrevanje in odpornost. | How far are we from the 2030 Targets which enable an inclusive and sustainable digital society? |
| Na podlagi tega poročila bodo Komisija in države članice izvedle skupno analizo, da bi poiskale rešitve za odpravo pomanjkljivosti in predlagale ciljno usmerjene ukrepe za učinkovito odpravo teh pomanjkljivosti. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami pristojna za izvajanje operativnega spremljanja in dajanje priporočil. To lahko vključuje priporočila glede izvajanja predpisov 43 ali potrebo po javni intervenciji za spodbujanje dodatnih naložb v digitalne tehnologije in zmogljivosti, npr. z razvojem večdržavnih projektov. | -On the basis of the analysis, the Commission will publish annually the European State of the Digital Decade Report for the Council and the European Parliament, to report on the progress towards the 2030 vision and corresponding cardinal points, targets and principles, as well as on the more general state of compliance with these objectives, through a score of ‘traffic lights’. The report will raise awareness on deviations towards the common 2030 EU goals and digital principles and identified investment gaps. The annual State of the Digital Decade Report, as a sole report on the progress in digital, will feed also into the European Semester exercise, and will be aligned with the recovery and resilience facility process. |
| V političnem programu bo vzpostavljen mehanizem, ki bo Komisiji omogočil interakcijo z državami članicami v okviru tesnega sodelovanja in usklajevanja z namenom sprejetja skupnih zavez in možnih ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni ob upoštevanju izvajanja drugih digitalnih politik in pobud. Poleg tega bo program politike Komisiji omogočil sodelovanje z državami članicami pri vzpostavitvi in oblikovanju večdržavnih projektov, kot je opisano v nadaljevanju. | -The Report will trigger a collaborative analysis between the Commission and Member States to identify solutions addressing weaknesses and to propose targeted actions for effective remedies. The Commission will be empowered, in collaboration with Member States, to undertake an operational follow-up and to provide recommendations. This could include recommendations as regards regulatory implementation 43 or the need for public intervention to foster additional investments in digital technologies and capacities, e.g. through the development of Multi-Country Projects. |
| Čeprav bo poudarek na sodelovanju in usklajevanju z državami članicami, pa morajo, da bo upravljanje učinkovito, vsi gospodarski in socialni akterji utemeljeno zaupati v rezultate. Ker je to ključni pogoj za uspešno pospešitev digitalizacije EU, se bodo v zvezi s kompasom opravila posebna posvetovanja z ustreznimi deležniki. | The policy programme will set up a mechanism to enable the Commission to engage with Member States through close cooperation and coordination with the objective of taking joint commitments as well as possible measures at EU and national level, also taking into account the implementation of other digital policies and initiatives. In addition, the policy programme will allow the Commission to engage with Member States to launch and shape Multi-Country Projects, as described below. |
| 5.2 Večdržavni projekti | While the focus would be on the cooperation and coordination with Member States, for the governance to be effective, all economic and societal actors need to have well-founded trust in delivery. Since this is a key condition of success for the acceleration of EU’s digitalisation, the Compass will subject to targeted consultations with relevant stakeholders. |
| Za doseganje evropske vizije za digitalno desetletje so na štirih področjih digitalnega kompasa potrebne digitalne zmogljivosti, ki jih je mogoče zagotoviti le, če bodo države članice in EU združile sredstva. Za velike tehnološke projekte, ki so potrebni za evropski digitalni prehod, je evropski pristop h gradnji digitalnih zmogljivosti nujen. Najnovejše evropske zmogljivosti zahtevajo kritično maso financiranja in usklajenost vseh akterjev. | 5.2 Multi-Country Projects |
| Evropski svet je pozval k nadaljnji krepitvi sinergij med porabo sredstev EU in nacionalnih sredstev v zvezi s takšnimi ključnimi tehnološkimi projekti. V uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter Instrumentu za tehnično podporo je prepoznana priložnost za razvoj večdržavnih projektov, ki združujejo naložbe iz različnih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Poleg tega bi bilo treba pripraviti dolgoročne ukrepe, da se zagotovi mobilizacija naložb iz proračuna EU, držav članic in industrije. | To deliver the European vision for the Digital Decade, digital capacities are needed in the four areas of the Digital Compass, which can only be delivered if Member States and the EU pool resources. For the large technological projects that are necessary for Europe’s digital transition, a European approach to building digital capacities is indispensable. Cutting-edge European capacities require critical mass of funding and alignment of all the actors. |
| O možnih usmeritvah večdržavnih projektov so že potekale razprave z državami članicami med pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v okviru vodilnih pobud o povezovanju, razširitvi, modernizaciji ter preusposabljanju in izpopolnjevanju. Komisija je ponudila operativno podporo in spodbudila države članice, naj uporabijo sredstva iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, združijo moči in podprejo takšne večdržavne projekte. | The European Council has called for further strengthening synergies between the use of EU and national funds as regards such key technological projects. The Recovery and Resilience Facility (RRF) Regulation and the Technical Support Instrument recognise the opportunity of developing Multi-Country Projects combining investments from several national recovery and resilience plans. Moreover, action should be prepared for the longer term, seeking to ensure the mobilisation of investments from the EU budget, Member States and the industry. |
| Večdržavni digitalni projekti, o katerih so do zdaj potekale razprave z državami članicami v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost 44 : | Possible directions for Multi-Country Projects have already been discussed with Member States as part of the preparation of the national recovery and resilience plans, under the flagships Connect, Scale Up, Modernise and Reskill and Upskill. The Commission has offered operational support and encouraged Member States to use funding from their national recovery and resilience plans to join forces and support such Multi-Country Projects. |
| –Izgradnja skupne in večnamenske vseevropske medsebojno povezane infrastrukture za obdelavo podatkov, ki se bo uporabljala povsem v skladu s temeljnimi pravicami, razvoj zmogljivosti računalništva na robu v realnem času (z zelo nizko latenco), ki bodo služile potrebam končnih uporabnikov blizu mesta, kjer se ustvarjajo podatki (tj. na robu telekomunikacijskih omrežij), oblikovanje varnih, nizkoenergijskih in interoperabilnih platform vmesne programske opreme za sektorsko uporabo ter omogočanje preproste izmenjave in skupne rabe podatkov, zlasti za skupne evropske podatkovne prostore. | Multi-country digital projects discussed so far with the Member States under the RRF 44 : |
| –Opremljanje EU z zmogljivostmi za zasnovo elektronike in uvajanje zanesljivih procesorjev z majhno porabo naslednje generacije in drugih elektronskih komponent, potrebnih za napajanje kritične digitalne infrastrukture, sistemov umetne inteligence in komunikacijskih omrežij. | -Building a common and multi-purpose pan-European interconnected data processing infrastructure, to be used in full compliance with fundamental rights developing real-time (very low latency) edge capacities to serve end-users’ needs close to where data are generated (i.e. at the edge of telecom networks), designing secure, low power and interoperable middleware platforms for sectoral uses, and enabling easy exchange and sharing of data, notably for Common European Data Spaces; |
| –Vseevropska uvedba koridorjev 5G za napredne digitalne železniške storitve ter povezano in avtomatizirano mobilnost, ki prispeva k varnosti v cestnem prometu in ciljem zelenega dogovora. | -Endow the EU with capabilities in electronics design and deployment of the next generation of low power trusted processors and other electronic components needed to power its critical digital infrastructure, AI systems and communication networks; |
| –Nakup superračunalnikov in kvantnih računalnikov, povezanih s komunikacijskim omrežjem EuroHPC izjemne pasovne širine, vlaganje v obsežne aplikacijske platforme, ki zahtevajo superračunalništvo (npr. v zdravstvu, pri napovedovanju nesreč), pa tudi v nacionalne strokovne centre za visokozmogljivostno računalništvo ter v znanja in spretnosti na področju visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva ter sodelovanje pri navedenem. | -Pan-European deployment of 5G corridors for advanced digital rail operations and Connected and Automated Mobility contributing to road safety and green deal objectives; |
| –Razvoj in uvedba izjemno varne kvantne komunikacijske infrastrukture po celotni EU, da bi se znatno povečala varnost komunikacije in shranjevanja občutljivih podatkovnih sredstev po vsej EU, vključno s povečanjem varnosti kritične infrastrukture. | -Acquiring supercomputers and quantum computers, connected with the EuroHPC extreme-bandwidth communication network, investing and cooperating in large-scale application platforms requiring supercomputing (e.g. in health, disaster prediction), as well as in HPC national competence centres and HPC & Quantum skills; |
| –Uvedba mreže centrov za varnostne operacije, ki uporabljajo umetno inteligenco in lahko dovolj zgodaj zaznajo znake kibernetskega napada in omogočijo proaktivno ukrepanje za večjo skupno pripravljenost in odziv na tveganje na nacionalni ravni in ravni EU. | -Developing and deploying an ultra-secure quantum communication infrastructure spanning the whole EU, to significantly increase the security of communication and storage of sensitive data assets all over the EU, including of critical infrastructures; |
| –Povezana javna uprava: v dopolnjevanju in sinergiji z okvirom za eIDAS ustvariti in prostovoljno ponuditi evropsko digitalno identiteto za dostop do digitalnih storitev javnega in zasebnega sektorja ter njihovo uporabo na spletu, ne da bi bila pri tem ogrožena zasebnost in v popolni skladnosti z obstoječimi zakoni o varstvu podatkov; zgraditi sistem po načelu „samo enkrat“, ki bo javnim upravam na lokalni, regionalni in nacionalni ravni omogočal čezmejno izmenjavo podatkov in dokazov v popolni skladnosti z zakonskimi zahtevami in temeljnimi pravicami. | -Deploying a network of Security Operations Centres, powered by artificial intelligence, able to detect signs of a cyberattack early enough, and to enable proactive action, for enhanced joint risk preparedness and response at national and EU level; |
| –Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig: razvoj, uvedba in upravljanje vseevropske infrastrukture, ki bo temeljila na blokovnih verigah, ki bo zelena, varna in v celoti skladna z vrednotami EU in pravnim okvirom EU ter ki bo omogočala učinkovitejše in zanesljivejše čezmejno in nacionalno/lokalno zagotavljanje javnih storitev in spodbujala nove poslovne modele. | -Connected Public Administration: build in complementarity and synergy with the eIDAS framework and offer on a voluntary basis European Digital Identity, to access and use digital services online from the public and private sectors in a privacy-enhancingway and in full compliance with existing data protection laws;; Build a Once-Only system allowing public administrations at the local, regional and national levels to exchange data and evidence across borders, in full compliance with legal requirements and fundamental rights; |
| –Evropska vozlišča za digitalne inovacije: podpora digitalizaciji evropske industrije z vzpostavitvijo vseevropske mreže „evropskih vozlišč za digitalne inovacije“; gre za točke „vse na enem mestu“, ki MSP zagotavljajo tehnično strokovno znanje, možnosti za „preskušanje pred vlaganjem“, finančno svetovanje, usposabljanje in drugo. | -European Blockchain Services Infrastructure: develop, deploy and operate a pan-European blockchain-based infrastructure that is green, secure, in full compliance with EU values and the EU legal framework, making cross-border and national/local public service provision more efficient and reliable and promoting new business models; |
| –Visokotehnološka partnerstva za digitalne spretnosti in znanja prek pakta za znanja in spretnosti: v vseh industrijskih ekosistemih, regijah in državah članicah vedno bolj primanjkuje strokovnjakov s področja IKT. Zato bi lahko vzpostavili obsežno partnerstvo znanj in spretnosti z več deležniki, da bi premostili to vrzel med povpraševanjem in ponudbo, spodbudili večje javne in zasebne naložbe, povečali obseg in kakovost ponudbe specializiranega izobraževanja ter usposabljanja in spodbujali odličnost visokošolskih ustanov ter ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje, zaradi česar bi bile digitalno bolj privlačne in odzivne na potrebe trga dela. | -European Digital Innovation Hubs: support the digitisation of European Industry through completing an EU-wide network of “European Digital Innovation Hubs” (EDIHs), which are “one-stop-shops” to provide to SMEs technical expertise, opportunities to “test before invest”, financing advice, training and more; |
| Komisija se zavezuje, da bo podpirala razvoj in izvajanje večdržavnih projektov, tudi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost in z okrepljenim dialogom z državami članicami, vključno s prilagodljivim okvirom upravljanja. | -High tech partnerships for digital skills through Pact for Skills: there are growing gaps of ICT specialists in all industrial ecosystems, regions and Member States. To fill this gap, a large-scale multi-stakeholder skills partnership could be set up to build a bridge between demand and supply, foster greater private and public investment increase the quantity and the quality of the offer of specialised education and training and to boost excellence in higher education and VET institutions, making them more attractive and responsive to the needs of the labour market in terms of digital. |
| Doslej so bili za različne projekte in naložbe uporabljeni različni mehanizmi 45 , ki so razkrili pomanjkljivosti v naboru instrumentov Komisije za združevanje financiranja držav članic, proračuna EU in zasebnih naložb za namene uvajanja in upravljanja infrastruktur ter storitev skupnega interesa zunaj raziskovalnega področja. | The Commission is committed to support the development and implementation of Multi-Country Projects, including under the RRF, and in enhanced dialogue with Member States, including through a flexible governance framework. |
| Za učinkovit mehanizem uvajanja in upravljanja večdržavnih projektov (in morda tudi projektov na drugih področjih) so zlasti potrebne številne kombinirane značilnosti: | Until now a variety of mechanisms 45 has been used for different projects and investments., which have revealed a gap in the Commission’s toolbox to combine funding from Member States, the EU budget and private investment for the purposes of deploying and operating infrastructures and services of common interest, outside the research area. |
| ·možnost hitre in prilagodljive vzpostavitve, hkrati pa mora ostati odprt za vse zainteresirane države članice; | In particular, a number of combined features are necessary for an efficient mechanism for deploying and operating digital multi-country projects (and possibly also projects in other fields): |
| ·standardni sporazumi, ki urejajo skupna vprašanja, kot so lastništvo in upravljanje podatkov, vključno z vlogo Komisije pri zagotavljanju odprtosti, usklajenosti z dogovorjenimi prednostnimi nalogami in predpisi EU, med drugim s pravili o konkurenci in državni pomoči, ter usklajevanjem s programi in politikami EU; | ·the possibility to be set up swiftly and flexibly, while making sure it remains open to all interested Member States; |
| ·olajšanje združevanja nacionalnega financiranja in financiranja EU ter dopolnjevanja in kombiniranja različnih virov financiranja, hkrati pa ustvarjanje spodbud za privabljanje zasebnih naložb; | ·standard arrangements governing common issues such as ownership and management of data, including the role of the Commission to ensure openness, alignment with agreed EU priorities and regulations, including competition and State aid rules, and coordination with EU programmes and policies |
| ·pravna sposobnost za pridobivanje in upravljanje večdržavnih infrastruktur in vseevropskih storitev v javnem interesu, ne samo v raziskovalne namene, in ob sočasnem omogočanju nevtralnosti ponudnika. | ·facilitate the pooling of EU and national funding and the complementarity and combination of the various sources of funding, while creating incentives to crowd in private investments; |
| Da bi ponudila učinkovito rešitev in spodbudila države članice k sodelovanju pri večdržavnih projektih na podlagi pridobljenih izkušenj, med drugim pri izvajanju takih projektov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, Komisija kot del prihodnjega predloga programa digitalne politike ocenjuje možnosti, kot so izvedljivost in značilnosti posebnega instrumenta za večdržavne projekte . | ·legal capacity to procure and operate multi-country infrastructures and pan-European services of public interest, going beyond research, while facilitating vendor neutrality. |
| Digitalni kompas: novo orodje za krmarjenje v digitalno desetletje | To offer an efficient solution and incentivise Member States to work together in Multi-Country Projects, building on lessons learnt, including from the implementation of such projects under the RRF, the Commission is assessing options, such as the feasibility and features of a specific instrument for Multi-Country Projects, as part of the future proposal for the Digital Policy Programme. |
| Komisija bo predlagala digitalni kompas v obliki programa politike, ki ga bosta Evropski parlament in Svet sprejela po postopku soodločanja. Ta digitalni kompas bo vključeval: | The Digital Compass: a new tool to pilot the Digital Decade |
| (I)konkretne cilje za doseganje naše vizije v skladu s štirimi glavnimi točkami, merjenimi na nacionalni ravni in na ravni EU, s ključnimi kazalniki uspešnosti, ki bodo temeljili na izboljšanem indeksu DESI; | The Commission will propose a Digital Compass in the form of a policy programme to be adopted by co-decision of European Parliament and Council. This Digital Compass will include: |
| (II)strukturo upravljanja, vključno z letnim poročanjem Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri digitalnem desetletju, ki bi lahko vključevalo posebna priporočila za omejitev odstopanj od doseganja ciljev; | (I)concrete targets to reach our vision along four cardinal points measured at EU and national level with key performance indicators based on an enhanced DESI, |
| (III)spremljanje digitalnih načel, vključenih v medinstitucionalno izjavo, ter | (II)a governance structure - including annual reporting by the Commission to the European Parliament and Council on the progress towards the Digital Decade which could include specific recommendations to limit deviations with the achievement of goals |
| (IV)mehanizem za organiziranje večdržavnih projektov z državami članicami, ki so potrebni za digitalni prehod Evrope na ključnih področjih. | (III)monitoring of digital principles endorsed in the inter-institutional declaration, and |
| 6. Mednarodno partnerstvo za digitalno desetletje | (IV)a mechanism to organise with Member States those Multi-Country Projects that are necessary for building Europe’s digital transition in critical areas. |
| Pokazalo se je, da stopnja digitalizacije gospodarstva ali družbe ni le ključnega pomena za gospodarsko in družbeno odpornost, temveč je tudi dejavnik globalnega vpliva. Ker je pandemija pokazala, v kolikšni meri digitalna politika ni nikoli nevtralna z vidika vrednosti, ima EU s ponudbo konkurenčnih modelov zdaj priložnost, da promovira svojo pozitivno in na človeka usmerjeno vizijo digitalnega gospodarstva in družbe. | 6. International Partnerships for the Digital Decade |
| Da bo evropsko digitalno desetletje uspešno, bomo zgradili močna mednarodna digitalna partnerstva, ki bodo ustrezala štirim stebrom našega kompasa: znanja in spretnosti, infrastrukture, preobrazba podjetij in javnih storitev. To bo okrepilo zmožnost EU, da uveljavlja lastne interese in ponuja globalne rešitve, hkrati pa se bojuje proti nepoštenim in izkoriščevalskim praksam ter zagotavlja varnost in odpornost digitalnih dobavnih verig EU. | The degree of digitalisation of an economy or society has been shown not only to be a critical underpinning of economic and societal resilience, but also a factor in global influence. As the pandemic has highlighted the extent to which digital policy is never value-neutral, with competing models on offer the EU now has an opportunity to promote its positive and human-centric vision of the digital economy and society. |
| Izhodišče EU je odprto digitalno gospodarstvo, ki temelji na naložbenih tokovih in inovacijah, ki spodbujajo blaginjo. Hkrati bo EU odločno spodbujala naše temeljne interese in vrednote na podlagi treh splošnih načel: enaki konkurenčni pogoji na digitalnih trgih, zanesljiv kibernetski prostor in spoštovanje temeljnih pravic na spletu. | For Europe’s Digital Decade to be successful, we will build strong international digital partnerships matching the four pillars of our Compass: skills, infrastructures, transformation of business and of public services. These will strengthen the EU’s capacity to assert its own interests and deliver global solutions while fighting against unfair and abusive practices and ensuring the security and resilience of EU digital supply chains. |
| Trgovinska politika in sporazumi bodo imeli v tem smislu ključno vlogo pri oblikovanju globalnih in dvostranskih pravil za digitalno trgovino na odprt, a prodoren način, ki bo temeljil na evropskih vrednotah. Kot osrednji del prenovljenih čezatlantskih odnosov je EU predlagala ustanovitev novega sveta za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA, da bi poglobili trgovinsko in naložbeno partnerstvo, okrepili naš vodilni položaj na področju tehnologije in industrije, razvili združljive standarde, poglobili sodelovanje na področju raziskav, spodbujali lojalno konkurenco in zagotovili varnost kritičnih dobavnih verig. | The EU’s starting point is an open digital economy based on the flow of investment and innovation as an engine for prosperity. At the same time, the EU will strongly promote our core interests and values, through three overarching principles: a level playing field in digital markets, a secure cyberspace and upholding fundamental rights online. |
| EU je ključni akter v večstranskih forumih in promotor vključujočega multilateralizma, pri katerem sodelujejo vlade, civilna družba, zasebni sektor, akademski krogi in drugi deležniki. Ti forumi lahko izboljšajo delovanje digitalnega gospodarstva po vsem svetu, kot na primer s pogajanji o novih pravilih e-trgovanja pri Svetovni trgovinski organizaciji. EU si bo v sodelovanju z državami članicami in podobno mislečimi partnerji dejavno in odločno prizadevala za promocijo vizije digitalizacije, osredotočene na človeka, v mednarodnih organizacijah. Ta usklajeni pristop bi moral zlasti zagovarjati uporabo tehnologije, ki v celoti spoštuje Ustanovno listino Združenih narodov in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. | Trade policy and agreements will play a vital role in this regard by setting the global and bilateral rules for digital trade in an open but assertive manner, based on European values. |
| Mednarodna digitalna partnerstva EU bo podpirala zbirka orodij, ki bo temeljila na kombinaciji regulativnega sodelovanja in obravnavala gradnjo zmogljivosti ter znanja in spretnosti, naložbe v mednarodno sodelovanje in raziskovalna partnerstva. V ta namen bo uporabljen program dvostranskih dialogov, ki je v nastajanju: | As a central part of the renewed transatlantic relationship, the EU has proposed to establish a new EU-US Trade and Technology Council, to deepen our trade and investment partnership, strengthen our joint technological and industrial leadership, develop compatible standards, deepen research collaboration, promote fair competition and ensure the security of critical supply chains. |
| ·mednarodna digitalna partnerstva EU bodo spodbujala usklajevanje z regulativnimi normami in standardi EU ali približevanje tem normam in standardom pri vprašanjih, kot so varstvo podatkov, zasebnost in tokovi podatkov, etična uporaba umetne inteligence, kibernetska varnost in zaupanje, boj proti dezinformacijam in nezakonitim vsebinam na spletu, zagotavljanje upravljanja interneta in podpora razvoju digitalnih financ in e-upravljanja. EU bo prispevala tudi k skupnim rešitvam, kot je tekoče delo v skupini G20 in v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zvezi z globalno sporazumno rešitvijo za obdavčitev digitalnega gospodarstva. | The EU is a key player in multilateral fora and a promoter of inclusive multilateralism where governments, civil society, the private sector, academia and other stakeholders work together. Such fora can improve the functioning of the digital economy globally, as in the case of negotiations on new e-commerce rules in the World Trade Organisation. The EU will work actively and assertively to promote its human-centric vision of digitisation within international organisations, in cooperation with its Member States and like-minded partners. This coordinated approach should especially defend a use of technology that is fully adherent to the United Nations Charter and the Universal Declaration on Human Rights. |
| ·Za podporo digitalnim partnerstvom z državami v razvoju in državami v vzponu bo Komisija oblikovala in predlagala svežnje za digitalno gospodarstvo, ki bodo temeljili na zbirki orodij. Financirali se bodo s pobudami Ekipe Evropa, ki združujejo vire iz EU 46 in držav članic, v sodelovanju z vodilnimi evropskimi podjetji na svetovni ravni, vključno prek razvoja in mreženja vozlišč za digitalne inovacije. Ti svežnji bodo oblikovani tako, da bodo glavne točke ostale povezane in obravnavane na celovit način, kar bo zagotovilo promocijo modela digitalnega razvoja, osredotočenega na človeka. Spodbujanje digitalne povezljivosti za premostitev digitalnega razkoraka zahteva pomembne naložbe in zato celovito finančno sodelovanje, med drugim tudi s podobno mislečimi partnerji in mednarodnimi finančnimi institucijami. Ekipa Evropa bo obravnavala to digitalno vrzel v partnerskih državah, pri čemer bo posebno pozornost namenila Afriki, hkrati pa bo promovirala tehnologijo in vrednote EU. Podpora za to bi se lahko zagotovila z ustanovitvijo sklada za digitalno povezljivost v pristopu Ekipe Evropa. Komisija bo skupaj s partnerji v prihodnjih mesecih preučila njegovo izvedljivost. | The EU’s international digital partnerships will be underpinned by a toolbox, drawing on a combination of regulatory cooperation, addressing capacity building and skills, investment in international cooperation and research partnerships. A growing programme of bilateral dialogues will be used for that purpose: |
| ·Digitalna partnerstva bodo ponudila priložnost za izvajanje skupnih raziskovalnih dejavnosti, tudi v okviru skupnih podjetij za industrijska vprašanja, ki bodo podpirala vodilno vlogo EU pri razvijanju tehnologij, kot so 6G, kvantne tehnologije ali uporaba digitalne tehnologije v boju proti podnebnim spremembam in okoljskim izzivom. | ·The EU’s international digital partnerships will promote alignment or convergence with EU regulatory norms and standards on issues such as data protection, privacy and data flows, the ethical use of AI, cybersecurity and trust, tackling disinformation and illegal content online, ensuring internet governance, and supporting development of digital finance and e-government. The EU will also contribute to common solutions such as the ongoing work at the G20 and the OECD with respect to a global consensus-based solution to address the taxation of the digital economy. |
| Mednarodna partnerstva: digitalni kompas v praksi | ·To underpin its digital partnerships with developing and emerging countries, the Commission will design and propose digital economy packages that draw on the toolbox. They will be financed through Team Europe Initiatives (TEIs) that combine resources of the EU 46 and its Member States, working with world leading European companies, including via the development and networking of digital innovation hubs. These packages will be designed so that the cardinal points remain linked and addressed comprehensively, guaranteeing the promotion of a human-centric model of digital development. Fostering digital connectivity in order to bridge the digital divide requires important investments and hence comprehensive financial cooperation, including with like-minded partners and International Financial Institutions. Team Europe will address this digital gap in partner countries, with particular attention to Africa, promoting at the same time EU technology and values. This could be supported by the creation of a Digital Connectivity Fund in a Team Europe approach. The Commission will explore its feasibility, together with our partners, in the coming months. |
| Leta 2020 je EU predlagala partnerstvo za digitalno preobrazbo z Afriko, v katerem bo poudarek na zagotavljanju priložnosti za izboraževanje in usposabljanje za pridobitev znanj in spretnosti, naložbah v ključno omogočitveno trajnostno infrastrukturo, regulativnem sodelovanju in zbliževanju, kar zajema tudi krepitev varstva osebnih podatkov, ter na povečanju varnih podatkovnih tokov in sodelovanja na področjih umetne inteligence in digitalizacije javne uprave. S tem partnerstvom se bodo podpirali razvoj vozlišč za digitalne inovacije in razširitev evropskega raziskovalnega prostora ter vzpostavitev afriškega enotnega digitalnega trga. V okviru vozlišča „Digital4Development“, ki je bilo vzpostavljeno decembra 2020, se bo pri razvoju programov in tehnični pomoči izkoriščalo evropsko znanje. | ·Digital Partnerships will offer the opportunity to carry out joint research activities, including under Joint Undertakings on industrial issues, which will support EU leadership in evolving technologies such as 6G, Quantum or the use of digital technology in the fight against climate change and environmental challenges. |
| Celovita digitalna partnerstva so prav tako bistvena za naše odnose z Zahodnim Balkanom in vzhodnim in južnim sosedstvom. Kompas ima pomembo vlogo tudi pri naši digitalni angažiranosti zunaj evropskih časovnih pasov, vključno z našimi azijskimi partnericami ter Latinsko Ameriko in Karibi. | Building on a renewed transatlantic relationship as a strong pillar of our digital international engagement, the EU should lead the way towards a wider coalition of like-minded partners, open to and developed together with all those who share its vision of a human-centric digital transformation. Together we will defend the open, decentralised internet, based on a single world wide web, and a use of technology that respects individual freedoms and promote a digital level playing field Such a coalition should work together to boost competitiveness and innovation, set standards in multilateral fora – such as on the ethical use of artificial intelligence – promote digital trade flows through mutually interdependent and resilient supply chains, and secure cyberspace. The Commission and the High Representative will work with EU Member States to develop a comprehensive and coordinated approach to digital coalition-building and diplomatic outreach including through the network of EU delegations. |
| Na podlagi obnovljenih čezatlantskih odnosov, ki so močan steber našega mednarodnega digitalnega sodelovanja, bi morala imeti EU vodilno vlogo v širši koaliciji podobno mislečih partnerjev, odprti za vse tiste, ki delijo njeno vizijo digitalne preobrazbe, osredotočene na človeka, in razviti skupaj z njimi. Skupaj bomo branili odprt in decentraliziran internet, ki temelji na enotnem svetovnem spletu, in uporabo tehnologije, ki spoštuje posameznikove svoboščine in spodbuja enake konkurenčne pogoje na digitalnem področju. Takšna koalicija bi morala sodelovati, da bi okrepila konkurenčnost in inovacije, določila standarde v večstranskih forumih – na primer o etični uporabi umetne inteligence –, spodbudila digitalne trgovinske tokove prek medsebojno odvisnih in odpornih dobavnih verig ter zagotovila varen kibernetski prostor. Komisija in visoki predstavnik bosta skupaj z državami članicami EU razvila celovit in usklajen pristop k vzpostavitvi digitalne koalicije in diplomatskim dejavnostim, tudi prek mreže delegacij EU. | By 2030 international digital partnerships should result in greater opportunities for European companies, increased digital trade via secure networks, respect of European standards and values, and a more supportive environment internationally for the kind of human-centric digital transformation we and other partners want to see. |
| Do leta 2030 bi moralo mednarodno digitalno partnerstvo privesti do več priložnosti za evropska podjetja, povečanega obsega digitalne trgovine prek varnih omrežij, upoštevanja evropskih standardov in vrednot ter na mednarodni ravni bolj podpornega okolja za vrsto digitalne preobrazbe, osredotočene na človeka, ki si jo želimo mi in drugi partnerji. | 7. Conclusion: the way forward |
| 7. Zaključek: pot naprej | The Digital Compass Communication maps out a clear path towards a common vision and actions for Europe to succeed in the Digital Decade, at home and in the world. |
| V sporočilu o digitalnem kompasu je začrtana jasna pot do skupne vizije in ukrepov za uspeh Evrope v digitalnem desetletju, doma in v svetu. | The involvement and commitment of the public and of all stakeholders is crucial to achieve a successful digital transformation. In this context, the Commission, shortly after this Communication, will start a wide consultation process on the digital principles. It will engage with the Member States, the European Parliament, regional and economic and social partners, businesses and citizens, on specific elements of the Communication during 2021, including the compass framework with specific targets and governance. The Commission will set up a stakeholder forum, which would be associated to some aspects of the Digital Compass 2030 work. |
| Sodelovanje in zavezanost javnosti in vseh deležnikov je ključnega pomena za uspešno digitalno preobrazbo. V tem okviru bo Komisija kmalu po tem sporočilu začela obsežen postopek posvetovanja o digitalnih načelih. V letu 2021 bo z državami članicami, Evropskim parlamentom, regionalnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji, podjetji in državljani posvetovala o posebnih elementih sporočila, vključno z okvirom kompasa s posebnimi cilji in upravljanjem. Ustanovila bo forum deležnikov, ki bo povezan z nekaterimi vidiki prizadevanj v zvezi z digitalnim kompasom do leta 2030. | The Commission will build on these concertation steps with a view to proposing the Digital Policy Programme to the co-legislators by the third quarter of 2021, and hopes to achieve decisive progress with the other institutions on a Declaration of Digital Principles by the end of 2021. |
| Komisija bo nadaljevala s tem dogovarjanjem, da bo do tretjega četrtletja 2021 sozakonodajalcema predlagala program digitalne politike, in upa, da bo do konca leta 2021 z drugimi institucijami dosegla pomemben napredek glede izjave o digitalnih načelih. | (1) |
| (1) | The development of entirely new types of vaccines (e.g. Moderna, BioNTech) has highlighted to the wide public the benefits of disruptive innovation enabling to develop vaccines in less than a year, with efficiency and by following a method which was never implemented so far, as well as the importance of mastering these technologies. |
| Z razvojem popolnoma novih vrst cepiv (npr. Moderna, BioNTech) so bile širši javnosti predstavljene prednosti prelomne inovacije, ki omogoča razvoj cepiv v manj kot enem letu, učinkovito in po metodi, ki do zdaj ni bila nikoli uporabljena, pa tudi pomen obvladovanja teh tehnologij. | (2) |
| (2) | Analysis made by Commission services for the recovery estimated at €125 billion per year the needs for ICT investment and skills to close the gap with leading competitors in the US and China. The European Investment Bank has flagged the risk that instead of increasing their investments, 45% of firms would reduce them after the COVID-19 crisis. |
| V analizi okrevanja, ki so jo opravile službe Komisije, je ocenjeno, da bodo za to, da se nadoknadi zaostanek za konkurenti iz ZDA in Kitajske, potrebne naložbe v IKT ter spretnosti in znanja, v višini 125 milijard EUR na leto. Evropska investicijska banka je opozorila na tveganje, da bo 45 % podjetij po krizi zaradi COVID-19 zmanjšalo svoje naložbe, namesto, da bi jih povečalo. | (3) |
| (3) | This Communication is part of a set of actions to strengthen the EU’s open strategic autonomy and resilience. These include inter alia the Communication on fostering openness, strength and resilience of the European economic and financial system, the Trade Policy Review, and the upcoming updated industrial strategy for Europe and the 2021 Strategic Foresight Report. |
| To sporočilo je del sklopa ukrepov za krepitev odprte strateške avtonomije in odpornosti EU. V ta sklop med drugim spadajo sporočilo o spodbujanju odprtosti, moči in odpornosti evropskega gospodarskega in finančnega sistema, pregled trgovinske politike in prihodnja posodobljena industrijska strategija za Evropo ter poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021. | (4) |
| (4) | A Digital Single Market Strategy for Europe, 6 May 2015. Out of 30 legislative proposals, 28 were agreed by the co-legislature. |
| Strategija za enotni digitalni trg za Evropo, 6. maj 2015. Od 30 zakonodajnih predlogov sta jih sozakonodajalca sprejela 28. | (5) |
| (5) | Shaping Europe’s digital future, 19 February 2020. |
| Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope, 19. februar 2020. | (6) |
| (6) | Eight legislative and three non- legislative proposals including this Communication are scheduled to be adopted in 2021. See: European Commission Work Programme 2020. |
| Leta 2021 naj bi bilo sprejetih osem zakonodajnih in trije nezakonodajni predlogi, vključno s tem sporočilom. Glej: Delovni program Evropske komisije za leto 2020. | (7) |
| (7) | Driving the Digital Economy and Society Index (DESI) score to 90 by 2027, would result in a GDP increase per capita of 7,2% across the EU. Deloitte, February 2021, “Digitalisation: an opportunity for Europe”. |
| Če bi indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) do leta 2027 dosegel rezultat 90, bi BDP na prebivalca v EU narasel za 7,2 %. Deloitte, februar 2021, „Digitalisation: an opportunity for Europe“ (Digitalizacija: priložnost za Evropo). | (8) |
| (8) | The position of European players is far below the EU’s global economic weight in key technology areas like processors, web platforms and cloud infrastructure, for example 90% of the EU’s data are managed by US companies, less than 4% of the top online platforms are European, European made microchips represent less than 10 % of the European market. |
| Na ključnih tehnoloških področjih, kot so procesorji, spletne platforme in infrastruktura v oblaku, je položaj evropskih akterjev precej slabši od vloge EU v svetovnem gospodarstvu; 90 % podatkov EU na primer upravljajo ameriška podjetja, manj kot 4 % glavnih spletnih platform je evropskih, mikročipi, izdelani v Evropi, predstavljajo manj kot 10 % evropskega trga. | (9) |
| (9) | DESI shows that the majority of EU countries, which are below the EU average in the level of digitisation, have not progressed much in the last five years. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-economy-and-society-index-desi |
| Indeks DESI kaže, da večina držav EU, ki so na ravni digitalizacije pod povprečjem EU, v zadnjih petih letih ni veliko napredovala. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-economy-and-society-index-desi . | (10) |
| (10) | Based on DESI monitoring system set up by the Commission since 2014. The 2020 Strategic Foresight Report announces finalisation of resilience dashboards, including one for the digital dimension, which will provide complementary insights on EU’s digital vulnerabilities and capacities. |
| V skladu s sistemom spremljanja v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), ki ga je Komisija vzpostavila leta 2014 ( https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-economy-and-society-index-desi ). V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2020 je napovedano dokončno oblikovanje preglednic odpornosti, vključno s tisto za digitalno razsežnost, ki bodo zagotavljale dodaten vpogled v digitalne ranljivosti in zmogljivosti EU. | (11) |
| (11) | European Skills Agenda and Digital Education Action Plan. |
| Program znanj in spretnosti za Evropo in akcijski načrt za digitalno izobraževanje. | (12) |
| (12) | The European Pillar of Social Rights Action Plan COM (2021) 102. Adopted on 3 March 2021. |
| Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, COM(2021) 102. Sprejet 4. marca 2021. | (13) |
| (13) | See the Women in Digital Scoreboard 2020: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/women-digital-scoreboard-2020 . |
| Glej Preglednico o ženskah na digitalnem področju za leto 2020: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/women-digital-scoreboard-2020 . | (14) |
| (14) | The Commission will ensure that participation in EU funding programmes in relevant technology domains will be conditional on compliance with security requirements specified in the respective EU programmes, including EU’s external funding programmes and financial instruments, and is aligned with the approach in the EU toolbox on Cybersecurity for 5G networks. . |
| Komisija bo zagotovila, da bo sodelovanje v programih financiranja EU na ustreznih tehnoloških področjih pogojeno z izpolnjevanjem varnostnih zahtev, določenih v zadevnih programih EU, vključno s programi EU za zunanje financiranje in finančnimi instrumenti, ter usklajeno s pristopom iz sklopa orodij EU za kibernetsko varnost omrežij 5G. . | (15) |
| (15) | To contribute to this objective, the Commission adopted a proposal to launch a Joint Undertaking on Smart Networks and Services to coordinate research and innovation activities on 6G technology under Horizon Europe as well as 5G deployment initiatives under the Connecting Europe Facility Digital and other programs. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/europe-puts-forward-proposal-joint-undertaking-smart-networks-and-services-towards-6g |
| Da bi prispevala k temu cilju, je Komisija sprejela predlog za ustanovitev skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve za usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na področju tehnologije 6G v okviru programa Obzorje Evropa ter pobud za uvedbo5G v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope – Digitalno in drugih programov. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/europe-puts-forward-proposal-joint-undertaking-smart-networks-and-services-towards-6g. | (16) |
| (16) | This ambition continues on the track proposed by the 2016 Commission Communication ‘Connectivity for a Competitive Digital Single Market – Towards a European Gigabit society’ and the 2025 targets set therein. |
| Ta ambicija pomeni nadaljevanje usmeritve, predlagane v sporočilu Komisije iz leta 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“, in v njem zastavljenih ciljev za leto 2025. | (17) |
| (17) | To contribute to this objective, the Commission adopted a proposal to launch a Joint Undertaking on Key Digital Technologies to coordinate research and innovation activities on semiconductor and processor technologies under Horizon Europe and has launched a European alliance on microprocessors. |
| Za prispevanje k temu cilju je Komisija sprejela predlog za ustanovitev skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije za usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na področju polprevodniških in procesorskih tehnologij v okviru programa Obzorje Evropa in vzpostavila evropsko zavezništvo za mikroprocesorje. | (18) |
| (18) | The smaller the technology node means the smaller the feature size, producing smaller transistors which are faster and more efficient. |
| Manjše kot je tehnološko vozlišče, manjša je velikost komponent, kar pomeni manjše tranzistorje, ki so hitrejši in učinkovitejši. | (19) |
| (19) | According to Eurostat’s data, while improved compared to 2018, only 36% of EU enterprises used cloud services in 2020, mostly for simple services such as e-mail and storage of files (only 19% of enterprises use advanced cloud services). |
| Po podatkih Eurostata je leta 2020 storitve v oblaku uporabljalo le 36 % podjetij v EU, predvsem za preproste storitve, kot sta e-pošta in shranjevanje datotek (le 19 % podjetij uporablja napredne storitve v oblaku), čeprav se je ta odstotek v primerjavi z letom 2018 povečal. | (20) |
| (20) | The EU is acting to mitigate such concerns through mutually beneficial international cooperation, such as the proposed EU-U.S. Agreement to facilitate cross border access to electronic evidence, alleviating the risk of conflict of laws and establishing clear safeguards for the data of EU citizens and companies. |
| EU si prizadeva za zmanjšanje tovrstnih pomislekov z vzajemno koristnim mednarodnim sodelovanjem, kot je predlagani sporazum med EU in ZDA o lažjem čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov, ki zmanjšuje tveganje kolizije zakonov in vzpostavlja jasne zaščitne ukrepe za zaščito podatkov državljanov in podjetij EU. | (21) |
| (21) | The declaration on cloud federation and alliance will contribute to this objective. |
| Izjava o zvezi oblakov in zavezništvu za oblake bo prispevala k temu cilju. | (22) |
| (22) | An edge node is a computer that acts as an end user portal (or “gateway”) for communication with other nodes in cluster computing, where components of a software system are shared among multiple computers. |
| Robno vozlišče je računalnik, ki deluje kot portal končnega uporabnika (ali „prehod“) za komunikacijo z drugimi vozlišči v grozdnem računalništvu, kjer so komponente sistema programske opreme v skupni rabi med več računalniki. | (23) |
| (23) | For instance the EU’s Cybersecurity Strategy for the Digital Decade, Digital Services Act and Digital Markets Act, the European Digital Identity, the Media and Audiovisual Action Plan, the European Democracy Action Plan, the Digital Finance Strategy, the Data and AI strategies, Platform to Business Regulation and Geo-blocking Regulation . |
| Na primer, Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju, akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, evropska digitalna identiteta, akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor, akcijski načrt za evropsko demokracijo, strategija za digitalne finance, strategija za podatke in strategija za umetno inteligenco, uredba o odnosih med platformami in podjetji in uredba o geografskem blokiranju. | (24) |
| (24) | Source McKinsey report, Shaping the digital transformation in Europe, September 2020. |
| Vir: poročilo McKinsey, Shaping the digital transformation in Europe, september 2020. | (25) |
| (25) | Europe's next leaders: the Start-up and Scale-up Initiative, COM/2016/0733 final. |
| Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij, COM(2016) 733 final. | (26) |
| (26) | A deepening of the EU’s Capital Markets Union, a strengthening of the mobilisation of private finance as well as funding from Horizon Europe, the European Innovation Council and InvestEU will be important. |
| Pomembni bodo poglobitev unije kapitalskih trgov EU, okrepitev mobilizacije zasebnega financiranja in financiranje iz programa Obzorje Evropa, Evropskega sveta za inovacije in programa InvestEU. | (27) |
| (27) | https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/startup-europe |
| https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/startup-europe. | (28) |
| (28) | An SME Strategy for a sustainable and digital Europe, COM/2020/103 final. |
| Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo, COM(2020) 103 final. | (29) |
| (29) | The Digital Intensity Index (DII) measures the use of different digital technologies at enterprise level. The DII score (0-12) of an enterprise is determined by how many of the selected digital technologies it uses. A basic level of digital intensity corresponds to a situation where an enterprise scores 4 or more. |
| Indeks digitalne intenzivnosti (DII) meri uporabo različnih digitalnih tehnologij na ravni podjetij. Rezultat indeksa DII podjetja (0–12) je določen s številom izbranih digitalnih tehnologij, ki jih uporablja. Osnovna raven digitalne intenzivnosti ustreza situaciji, ko podjetje doseže oceno 4 ali več. | (30) |
| (30) | By unicorns we understand here both: 1) realised unicorn, i.e. companies founded after 1990 that have had an IPO or trade sale above $1 billion and 2) unrealised unicorn, i.e. companies that have been valued at or over $1 billion in their last private venture funding round (meaning the valuation has not been confirmed in a secondary transaction). |
| S samorogi tu mislimo oboje: (1) realizirane samoroge, tj. podjetja, ustanovljena po letu 1990, ki so imela prvo javno ponudbo ali prodajo deleža za več kot 1 milijardo USD, in (2) nerealizirane samoroge, tj. podjetja, ki so bila v zadnjem krogu zasebnega financiranja ocenjena na 1 milijardo USD ali več (kar pomeni, da vrednotenje ni bilo potrjeno v sekundarni transakciji). | (31) |
| (31) | While public services will always be accessible in person, successful digital transformation will make digital the preferred way for people to access them. |
| Medtem ko bodo javne storitve vedno dostopne osebno, bo uspešna digitalna preobrazba omogočila, da bodo ljudje do njih prednostno dostopali digitalno. | (32) |
| (32) | Cf. in particular the Berlin Declaration on Digital Society and Value-based Digital Government, December 2020. The digitisation effort mandated by the EU Single Digital Gateway should be extended to other sectors so that citizens and businesses can interact digitally will all parts of national administrations. |
| Glej zlasti Berlinsko deklaracijo o digitalni družbi in na vrednotah temelječi digitalni upravi, december 2020. Prizadevanja za digitalizacijo, ki jih določa enotni digitalni portal EU, bi bilo treba razširiti na druge sektorje, da bi lahko državljani in podjetja digitalno komunicirali z vsemi deli nacionalnih uprav. | (33) |
| (33) | In France, there were 10,000 teleconsultations per day in early March 2021 and this grew to 1 million per day by the end of March – according to Digital Health Partnership. |
| Po podatkih digitalnega zdravstvenega partnerstva je bilo v Franciji v začetku marca 2020 10 000 posvetovanj na daljavo na dan, do konca marca pa je njihovo število naraslo na 1 milijon na dan. | (34) |
| (34) | https://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_gpp_criteria_en.htm |
| https://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_gpp_criteria_en.htm. | (35) |
| (35) | Communication from the Commission on the Digitalisation of justice in the European Union A toolbox of opportunities, COM(2020) 710 final. |
| Sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti, COM(2020) 710 final. | (36) |
| (36) | 85% of criminal investigations rely on electronic evidence. |
| 85 % kazenskih preiskav temelji na elektronskih dokazih. | (37) |
| (37) | This is the case of existing legislation, e.g. the Consumer Sales and Guarantees Directive, the European Accessibility Act, the European Electronic Communication Code, the Audiovisual Media Service Directive, the Single Digital Gateway Regulation or the Cybersecurity Act, as well as legislation that has been proposed and should be rapidly adopted by the EU co-legislators and ratified by national Parliaments such as the Digital Services Act and the Digital Markets Act. |
| To velja za obstoječo zakonodajo, na primer direktivo o prodaji potrošniškega blaga in garancijah, evropski akt o dostopnosti, Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, uredbo o enotnem digitalnem portalu ali akt o kibernetski varnosti, pa tudi za zakonodajo, ki je bila predlagana in bi jo morala sozakonodajalca EU v kratkem sprejeti, nacionalni parlamenti pa ratificirati, na primer akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih. | (38) |
| (38) | See below paragraph 5.1 |
| Glej spodnji odstavek 5.1. | (39) |
| (39) | See below paragraph 5.2. |
| Glej spodnji odstavek 5.2. | (40) |
| (40) | Possibly similar to the Radio Spectrum Policy Programme (RSPP) approved on 14 March 2012 by the European Parliament and Council. This Decision created a comprehensive roadmap, set general principles and called for concrete actions to meet the objectives of EU policies for radio spectrum use. |
| Mogoče podoben programu za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP), ki sta ga Evropski parlament in Svet odobrila 14. marca 2012. V tem sklepu je oblikovan celovit načrt in določena splošna načela, vsebuje pa tudi poziv h konkretnim ukrepom za izpolnitev ciljev politik EU za uporabo radiofrekvenčnega spektra. | (41) |
| (41) | While the key targets for the four cardinal points will be defined in the digital policy programme, the digital principles will be laid down in the inter-institutional solemn declaration mentioned above. |
| Medtem ko bodo ključni cilji za štiri glavne točke opredeljeni v programu digitalne politike, bodo digitalna načela določena v slovesni medinstitucionalni izjavi. | (42) |
| (42) | Member States are currently already providing relevant information for the DESI index, therefore there will not be a significant increment of the reporting requests, while at the same time DESI will become an official and concerted instrument. Member States will have a key role in defining the relevant target and indicators, as well as in the enforcing mechanism. |
| Države članice trenutno že zagotavljajo ustrezne informacije za indeks DESI, zato ne bo bistvenega povečanja zahtev glede poročanja, hkrati pa bo indeks DESI postal uradni in usklajeni instrument. Države članice bodo imele ključno vlogo pri določanju ustreznega cilja in kazalnikov ter pri mehanizmu izvajanja. | (43) |
| (43) | This could encompass, for instance, a further harmonization of spectrum policies. |
| To lahko vključuje na primer nadaljnje usklajevanje politik spektra. | (44) |
| (44) | The list of multi-country projects provided is indicative. Eligibility for funding from the Recovery and Resilience Facility of any of these projects depends on full compliance with Regulation (EU) 2021/241 of the European Parliament and of the Council. |
| Predloženi seznam večdržavnih projektov je okviren. Upravičenost katerega koli od teh projektov do financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost je odvisna od popolne skladnosti z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta. | (45) |
| (45) | E.g. Joint Undertakings, European Research Infrastructure Consortia, Non-profit associations, Important Projects of Common European Interest. |
| Npr. skupna podjetja, konzorciji evropske raziskovalne infrastrukture, neprofitna združenja, pomembni projekti skupnega evropskega interesa. | (46) |
| (46) | Notably through the Neighbourhood, Development and International Cooperation Instrument, but also through its Connecting Europe Facility. |
| Zlasti prek instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, pa tudi prek Instrumenta za povezovanje Evrope. | |
| EUROPEAN COMMISSION |
| EVROPSKA KOMISIJA | Brussels, 9.3.2021 |
| Bruselj, 9.3.2021 | COM(2021) 118 final |
| COM(2021) 118 final | ANNEX |
| PRILOGA | to the |
| k | Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions |
| Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij | 2030 Digital Compass: the European way for the Digital Decade |
| Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje | Proposal of common Targets to mobilise public and private actors |
| Predlog skupnih ciljev za mobilizacijo javnih in zasebnih akterjev | When selecting targets, the Commission looked at existing Key Performance Indicators (KPIs), having in mind that targets need to be measurable in order to be monitored. For each target we present the baseline and source of data. The choice of lead KPIs hereafter was made based partly on existing KPIs which are monitored e.g. in the Digital Economy and Society Index (DESI) monitoring system set up by the Commission since 2014. There are, however, also potential KPIs where studies (ongoing or future) or other sources would be needed, methodologies would still need to be developed or relevant data would still need to be acquired. Moreover, it is to be recalled that even if a particular KPI is not mentioned in the below list of lead KPIs, this does not mean it is not monitored. Many other KPIs will continue to be monitored and reported via an enhanced DESI 1 . |
| Pri izbiri ciljev je Komisija preučila obstoječe ključne kazalnike uspešnosti, pri čemer je upoštevala, da morajo biti cilji merljivi, da jih je mogoče spremljati. Za vsak cilj sta predstavljena izhodišče in vir podatkov. Izbira vodilnih ključnih kazalnikov uspešnosti v nadaljevanju je delno temeljila na obstoječih ključnih kazalnikih uspešnosti, ki se spremljajo, npr. v sistemu spremljanja indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (indeks DESI), ki ga je Komisija vzpostavila leta 2014. Vendar so pri nekaterih potencialnih ključnih kazalnikih uspešnosti potrebne študije (potekajoče ali prihodnje) ali drugi viri, za katere je še treba razviti metodologije ali pridobiti ustrezne podatke. Prav tako je treba spomniti, da čeprav določen ključni kazalnik uspešnosti ni omenjen na spodnjem seznamu vodilnih ključnih kazalnikov uspešnosti, to še ne pomeni, da se ne spremlja. Na podlagi izboljšanega indeksa DESI 1 se bodo še naprej spremljali ključni kazalniki uspešnosti, o katerih se bo poročalo. | Targets of cardinal point 1: A digitally skilled population and highly skilled digital professionals |
| Cilji glavne točke 1: digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki na digitalnem področju | EU’s objective for 2030: “ A tech savvy continent where all are digitally empowered” |
| Cilj EU za leto 2030: tehnološko izobražen kontinent, kjer so vsi prebivalci digitalno opolnomočeni | Dimension | 2030 EU Target vs baseline | Source |
| Razsežnost | Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem | Vir | ICT specialists 2 | 20 million employed ICT specialists, with convergence between women and men 3 (2019 baseline: 7.8 million) | DESI, ESTAT |
| Strokovnjaki s področja IKT 2 | 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov s področja IKT, z zmanjšanjem razlike med deležem žensk in moških 3 (izhodišče v letu 2019: 7,8 milijona) | DESI, ESTAT | Target of cardinal point 2: Secure and performant sustainable digital infrastructures |
| Cilj glavne točke 2: varne in učinkovite trajnostne digitalne infrastrukture | EU’s objective for 2030: “Top-notch trustworthy and secure Digital Infrastructures” |
| Cilj EU za leto 2030: vrhunska, zaupanja vredna in varna digitalna infrastruktura | Dimension | 2030 EU target vs baseline | Source |
| Razsežnost | Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem | Vir | Connectivity | All European households will be covered by a Gigabit network, with all populated areas covered by 5G 4 | Baseline: | - Gigabit Coverage (2020 baseline 5 : 59%) | - 5G coverage in populated areas 6 (2021 baseline: 14%) | DESI | Study on Broadband coverage in Europe by Omdia |
| Povezljivost | Vsi evropski domovi bodo pokriti z gigabitnim omrežjem, vsa naseljena območja pa bodo pokrita z omrežjem 5G 4 . | Izhodišče: | – pokritost z gigabitnim omrežjem (izhodišče v letu 2020 5 : 59 %) | – pokritost naseljenih območij z omrežjem 5G 6 (izhodišče v letu 2021: 14 %) | DESI | Študija podjetja Omdia o širokopasovni pokritosti v Evropi | Semiconductors | The production of cutting-edge and sustainable semiconductors in Europe including processors is at least 20% of world production in value 7 | (2020 baseline: 10%) | Data source to be confirmed in the digital policy programme |
| Polprevodniki | Proizvodnja najnovejših in trajnostnih polprevodnikov v Evropi, vključno s procesorji, predstavlja vsaj 20 % vrednosti svetovne proizvodnje 7 | (izhodišče v letu 2020: 10 %) | Vir podatkov bo potrjen v programu digitalne politike. | Edge/cloud | 10,000 climate neutral highly secure edge nodes are deployed in the EU, distributed in a way that will guarantee access to data services with low latency (few milliseconds) wherever businesses are located 8 | (2020 baseline: 0) | Annual study on edge deployment under CEF2 (as of 2022) |
| Rob/oblak | V EU je uvedenih 10 000 izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč, ki so razporejena tako, da je zagotovljen dostop do podatkovnih storitev z nizko latenco (nekaj milisekund), ne glede na to, kje se podjetja nahajajo. 8 | (izhodišče v letu 2020: 0) | Letna študija o uvajanju robnega računalništva v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (od leta 2022) | Quantum computing | By 2025, Europe will have its first computer with quantum acceleration paving the way for Europe to be at the cutting edge of quantum capabilities by 2030. | (2020 baseline: 0) | Data source to be confirmed in the digital policy programme |
| Kvantno računalništvo | Do leta 2025 bo Evropa imela svoj prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem, ki ji bo omogočil, da bo do leta 2030 v vrhu kvantnih zmogljivosti | (izhodišče v letu 2020: 0). | Vir podatkov bo potrjen v programu digitalne politike. | Target of cardinal point 3: Digital transformation of business |
| Cilj glavne točke 3: digitalna preobrazba podjetij | EU’s objective for 2030: “The continent with a high share of digitalised businesses” |
| Cilj EU za leto 2030: kontinent z velikim deležem digitaliziranih podjetij | Dimension | 2030 EU Target vs baseline | Source |
| Razsežnost | Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem | Vir | Take up of digital technologies | 75% of European enterprises have taken up: | -Cloud computing services (2020 baseline: 26%) | -Big data (2020 baseline: 14%) | -Artificial Intelligence (AI) (2020 baseline 25%) | ESTAT, IPSOS |
| Uporaba digitalnih tehnologij | 75 % evropskih podjetij uporablja: | –storitve računalništva v oblaku (izhodišče v letu 2020: 26 %); | –velepodatke (izhodišče v letu 2020: 14 %); | –umetno inteligenco (izhodišče v letu 2020: 25 %) | ESTAT, IPSOS | Digital “late adopters” | More than 90% of European SMEs reach at least a basic level of digital intensity 9 | (2019 baseline : 60.6% ) | DII, ESTAT |
| Deležniki, ki so pozno sprejeli digitalno tehnologijo | Več kot 90 % evropskih MSP dosega vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti 9 | (izhodišče v letu 2019: 60,6 %) | DII, ESTAT | Innovative businesses/scale-ups | Europe will grow the pipeline of its innovative scale ups and improve their access to finance, leading to doubling the number of unicorns 10 | (2021 baseline: 122) | Dealroom (used by Atomico in its state of European tech) |
| Inovativna podjetja/podjetja v razširitveni fazi | Evropa bo povečala nabor inovativnih podjetij v razširitveni fazi in izboljšala njihov dostop do financiranja, zaradi česar se bo število samorogov podvojilo 10 . | (izhodišče v letu 2021: 122) | Dealroom (uporablja ga Atomico v svojem poročilu o stanju evropske tehnologije) | Targets of cardinal point 4: Digitalisation of public services |
| Cilji glavne točke 4: digitalizacija javnih storitev | EU’s objective for 2030: “Modernised public services responding to society’s needs” |
| Cilj EU za leto 2030: modernizirane javne storitve, ki se prilagajajo potrebam družbe | Dimension | 2030 EU Target vs baseline | Source |
| Razsežnost | Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem | Vir | Government as a platform | -100% online provision of key public services 11 available for European citizens and businesses | -100% of European citizens have access to medical records (e-records) | -80% of citizens will use a digital ID solution | 2020 baselines: | -key digital public services: 75/100 (citizens), 84/100 (businesses) | -citizens with access to medical records: N/A 12 | -digital ID: currently no baseline for take-up of digital ID 13 | Online service completion indicator, | e-Government Benchmark 14 |
| Upravljanje kot platforma | – 100 % ključnih javnih storitev 11 je zagotovljenih na spletu in dostopnih evropskim državljanom in podjetjem; | – 100 % evropskih državljanov ima dostop do zdravstvene dokumentacije (elektronskih evidenc); | – 80 % državljanov bo uporabljalo rešitev elektronske identifikacije. | Izhodišča v letu 2020: | – ključne digitalne javne storitve: 75/100 (državljanov), 84/100 (podjetij); | – državljani z dostopom do zdravstvene dokumentacije: n. r. 12 ; | – elektronska identifikacija: izhodišče za uporabo rešitev elektronske identifikacije trenutno ne obstaja 13 . | Kazalnik spletnega opravljanja storitev, | primerjalna analiza e-uprave 14 | (1) |
| (1) | DESI is a composite index that summarises dozens of relevant indicators on Europe’s digital performance and tracks the evolution of EU Member States, across five main dimensions: Connectivity, Human Capital, Use of Internet, Integration of Digital Technology and Digital Public Services. DESI has been in continuous evolution since its first publication in 2014. It is the main analytical tool developed by the European Commission services to provide evidence-based input for the assessment of digital development in the EU as a whole as well as in Member States. The data included in DESI is mostly collected from the Member States through the European Commission services Eurostat and DG Connect and by ad-hoc studies launched by the Commission services. DESI is a dynamic index. Its constituent indicators are extended and change to reflect new priorities and changing trends. The indicator list is reviewed and improved every year to keep up with latest technologies and policy priorities. |
| Indeks DESI je sestavljeni indeks, ki povzema na desetine ustreznih kazalnikov o digitalni uspešnosti Evrope in spremlja razvoj držav članic EU v petih glavnih razsežnostih: povezljivost, človeški kapital, uporaba interneta, integracija digitalne tehnologije in digitalne javne storitve. Indeks DESI se od svoje prve objave leta 2014 neprekinjeno razvija. Je glavno analitično orodje, ki so ga razvile službe Evropske komisije za zagotavljanje z dokazi podprtih informacij za oceno digitalnega razvoja v EU kot celoti in v državah članicah. Podatke, vključene v indeks DESI, večinoma od držav članic zbirata službi Evropske komisije Eurostat in GD Connect, ti podatki pa se zbirajo tudi s priložnostnimi študijami, ki jih izvajajo službe Komisije. Indeks DESI je dinamični indeks. Kazalniki, ki so sestavni del indeksa, se razširjajo in spreminjajo, da odražajo nove prednostne naloge in spreminjajoče se trende. Seznam kazalnikov se vsako leto pregleda in izboljša, da se sledi najnovejšim tehnologijam in prednostnim nalogam politike. | (2) |
| (2) | In addition to the target on basic digital skills established in the European Pillar of Social Rights Action Plan that 80% of citizens aged 16-79 have at least basic digital skills (2020 baseline: 58,3%). |
| Poleg cilja glede osnovnih digitalnih spretnosti in znanj, ki je določen v Akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, ima 80 % državljanov, starih od 16 do 79 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja (izhodišče v letu 2020: 58,3 %). | (3) |
| (3) | DESI indicator “2b1”. Currently the share of women among the employed ICT specialist is merely 18%. |
| Kazalnik DESI „2b1“. Trenutno je med zaposlenimi strokovnjaki s področja IKT le 18 % žensk. | (4) |
| (4) | Continuation and extension of the Gigabit society targets for 2025, which are that all European households, urban or rural, will have access to internet connectivity of at least 100 Mbps upgradable to Gigabit’ and ‘Gigabit connectivity for all main socio-economic drivers (…) as well as digitally intensive enterprises’. All urban areas and major terrestrial transport paths to have uninterrupted 5G coverage by 2025. |
| Nadaljevanje in razširitev ciljev gigabitne družbe za leto 2025, tj. da bodo vsa evropska gospodinjstva, mestna ali podeželska, imela dostop do internetne povezave s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, in „gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja [...] ter digitalno intenzivna podjetja“. Neprekinjena pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih območij in glavnih kopenskih prometnih poti do leta 2025. | (5) |
| (5) | Please note that current DESI measurement is via DESI indicator “1b2” (Coverage of households covered by any fixed Very High Capacity Networks (VHCN)). The technologies, at the current state of development, considered for VHCNs are “Fiber to the Home” (FTTH), Fiber to the building (“FTTB”) and Cable “Docsis 3.1”, as all of those technologies are able to deliver 1Gbps downlink. Space-based assets can be an important contributor towards the 100% target by covering the remote and/or sparsely populated areas hard to reach otherwise. For a legal definition of VHCN, see Art. 2(2) of Dir (EU) 2018/1972: ‘very high capacity network’ means either an electronic communications network which consists wholly of optical fibre elements at least up to the distribution point at the serving location, or an electronic communications network which is capable of delivering, under usual peak-time conditions, similar network performance in terms of available downlink and uplink bandwidth, resilience, error-related parameters, and latency and its variation; network performance can be considered similar regardless of whether the end-user experience varies due to the inherently different characteristics of the medium by which the network ultimately connects with the network termination point. |
| Upoštevati je treba, da se trenutna meritev indeksa DESI izvaja prek indikatorja DESI „1b2“ (pokritost gospodinjstev s katerim koli fiksnim, zelo visokozmogljivim omrežjem). Tehnologije, ki se glede na trenutno stanje razvoja obravnavajo za zelo visokozmogljiva omrežja so „optika do doma“ (FTTH), „optika do zgradbe“ (FTTB) in kabel „Docsis 3.1“, saj lahko vse te tehnologije ponujajo navzdolnjo povezavo do 1 Gb/s. Oprema, nameščena v vesolju, lahko pomembno prispeva k doseganju 100-odstotnega cilja, saj pokriva oddaljena in/ali redko poseljena območja, ki jih je sicer težko doseči. Za pravno opredelitev zelo visokozmogljivega omrežja glej člen 2(2) Direktive (EU) 2018/1972: „zelo visokozmogljivo omrežje“ pomeni bodisi elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v celoti sestavljeno iz elementov iz optičnih vlaken vsaj do razdelilne točke na končni lokaciji, ali elektronsko komunikacijsko omrežje, ki v običajnih razmerah največje obremenjenosti omogoča podobno zmogljivost omrežja glede razpoložljive navzdolnje in navzgornje pasovne širine, odpornosti, z napakami povezanih parametrov ter latence in njenih variacij; zmogljivost omrežja se lahko šteje za podobno ne glede na to, ali se izkušnja končnega uporabnika razlikuje zaradi različnih lastnosti medija, prek katerega je omrežje na koncu povezano z omrežno priključno točko. | (6) |
| (6) | Percentage of populated areas (i.e. percentage of all places where households are located, including remote areas) with coverage by 5G - measured as the total coverage of telecom operators in each country. |
| Odstotek naseljenih območij (tj. odstotek vseh krajev, na katerih se nahajajo gospodinjstva, vključno z oddaljenimi območji) s pokritostjo 5G – merjeno kot skupna pokritost z omrežji telekomunikacijskih operaterjev v posamezni državi. | (7) |
| (7) | Meaning manufacturing capacities below 5nm nodes aiming at 2nm and 10 times more energy efficient than today. The smaller the technology node means the smaller the feature size, producing smaller transistors which are faster and more efficient. |
| Pri tem mislimo proizvodne zmogljivosti za vozlišča, manjša od5 nm, cilj pa je doseči vozlišča velikosti 2 nm, ki so desetkrat bolj energijsko učinkovita kot danes. Manjše kot je tehnološko vozlišče, manjša je velikost komponente, kar pomeni manjše tranzistorje, ki so hitrejši in učinkovitejši. | (8) |
| (8) | The target is to materialise the vision set out in the data strategy that is to have 80% of data processing done at the edge by 2025. Many of the future data services and 5G applications, such as Connected Automated Driving, smart farming, intelligent management of energy grids, smart manufacturing require a latency of a few milliseconds. To achieve such a latency in return requires an edge node in every 100km. 8-10,000 edge nodes correspond to this deployment of a mesh with a node every 100km. This density of edge nodes will conversely stimulate the demand from European user industry for novel and innovative digital services based on local data processing, and allow these users to be more in control of their data. The current baseline is 0 as the technology is just emerging and there has just been a few pilots (an IDATE study of 2019 identified 62 implementations in Europe). |
| Cilj je uresničiti vizijo, določeno v podatkovni strategiji, da bo do leta 2025 80 % obdelave podatkov opravljene na robu. Številne prihodnje podatkovne storitve in uporabe 5G, kot so povezana avtomatizirana vožnja, pametno kmetijstvo, pametno upravljanje energetskih omrežij in pametna proizvodnja, zahtevajo latenco nekaj milisekund. Za doseganje takšne latence pa je potrebno postaviti eno robno vozlišče na vsakih 100 km. Za tako mrežo z enim vozliščem na vsakih 100 km je potrebno 8 000–10 000 robnih vozlišč. Taka gostota robnih vozlišč bo spodbudila povpraševanje evropske uporabniške industrije po novih in inovativnih digitalnih storitvah, ki temeljijo na lokalni obdelavi podatkov, in tem uporabnikom omogočila večji nadzor nad njihovimi podatki. Trenutno izhodišče je 0, saj se tehnologija šele pojavlja, pilotnih študij pa je bilo samo nekaj (v skladu s študijo IDATE iz leta 2019 je bilo v Evropi 62 primerov uporabe). | (9) |
| (9) | The Digital Intensity Index (DII) is a micro-based index that measures the availability at firm level of 12 different digital technologies: internet for at least 50% of employed persons, recourse to ICT specialists, fast broadband (30 Mbps or above), mobile internet devices for at least 20% of employed persons, a website, a website with sophisticated functions, social media, paying for advertising on the internet; the purchase of advanced cloud computing services; sending eInvoices, eCommerce turnover accounting for over 1% of total turnover and business-to-consumer (B2C) web sales of over 10% of total web sales. The value for the index therefore ranges from 0 to 12. The list of the aforesaid 12 indicators is reviewed and improved every year to keep up with latest technologies and policy priorities. |
| Indeks digitalne intenzivnosti je mikro indeks, ki meri razpoložljivost 12 različnih digitalnih tehnologij na ravni podjetij: internet za vsaj 50 % zaposlenih, uporaba strokovnjakov s področja IKT, hitro širokopasovno omrežje (30 Mb/s ali več), mobilne internetne naprave za vsaj 20 % zaposlenih, spletno mesto, spletno mesto z izpopolnjenimi funkcijami, družbeni mediji, plačevanje oglaševanja na internetu; nakup naprednih storitev računalništva v oblaku; pošiljanje e-računov, prihodki e-trgovanja predstavljajo več kot 1 % vseh prihodkov in spletna prodaja podjetja potrošnikom predstavlja več kot 10 % celotne spletne prodaje. Vrednost indeksa se zato giblje od 0 do 12. Seznam zgoraj omenjenih 12 kazalnikov se vsako leto pregleda in izboljša, da se sledi najnovejšim tehnologijam in prednostnim nalogam politike. | (10) |
| (10) | By unicorns we understand here both: 1) realised unicorn, i.e. companies founded after 1990 that have had an IPO or trade sale above $1 billion and 2) unrealised unicorn, i.e. companies that have been valued at or over $1 billion in their last private venture funding round (meaning the valuation has not been confirmed in a secondary transaction). In 2019 there were 703 unicorns in the US and 206 in China (https://blog.dealroom.co/uk-unicorn-tech-update-for-london-tech-week/). |
| S samorogi tu mislimo oboje: (1) realizirane samoroge, tj. podjetja, ustanovljena po letu 1990, ki so imela prvo javno ponudbo ali prodajo deleža za več kot 1 milijardo USD, in (2) nerealizirane samoroge, tj. podjetja, ki so bila v zadnjem krogu zasebnega financiranja ocenjena na 1 milijardo USD ali več (kar pomeni, da vrednotenje ni bilo potrjeno v sekundarni transakciji). Leta 2019 je bilo v ZDA 703 samorogov, na Kitajskem pa 206 (https://blog.dealroom.co/uk-unicorn-tech-update-for-london-tech-week/). | (11) |
| (11) | “key public services” are services related to the following “life events”: Regular Business Operations, Moving, Owning and Driving a Car, Starting a Small Claims Procedure, Business StartUp, Family life, Losing and Finding a Job and Studying. (source: e-Government Benchmark). |
| „Ključne javne storitve“ so storitve, povezane z naslednjimi „življenjskimi dogodki“: redno poslovanje podjetij, selitev, lastništvo in vožnja avtomobila, začetek postopka v sporih majhne vrednosti, ustanovitev podjetja, družinsko življenje, izguba in iskanje zaposlitve ter in izobraževanje. (vir: primerjalna analiza e-uprave). | (12) |
| (12) | Can be developed through e-Government Benchmark or administrative sources. |
| Pripravi se lahko prek primerjalne analize e-uprave ali administrativnih virov. | (13) |
| (13) | As regards availability, the current baseline for the percentage of key services that are e-ID enabled is 58% (services accessible domestically) and 9% (services accessible cross-border). |
| Kar zadeva razpoložljivost, je trenutno izhodišče odstotek ključnih storitev, ki imajo omogočeno elektronsko identifikacijo, in sicer 58 % (storitve, dostopne od doma) in 9 % (storitve, dostopne čezmejno). | (14) |
| (14) | Revised Online service completion indicator. |
| Revidirani kazalnik spletnega opravljanja storitev. | |
