(1)

Svet je na podlagi protidampinške preiskave (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (ES) št. 1629/2004 ( 2 ) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00 , in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 , s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: dokončni protidampinški ukrepi). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini 0 %.

(2)

Svet je na podlagi protisubvencijske preiskave z Uredbo (ES) št. 1628/2004 ( 3 ) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih grafitnih elektrod, trenutno uvrščenih v oznako KN ex 8545 11 00 , in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in so trenutno uvrščene v oznako KN ex 8545 90 90 , s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: dokončni izravnalni ukrepi). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini 15,7 %, razen za eno družbo, za katero je bila stopnja dajatve 7 %.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 ( 4 ) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004. Dokončni izravnalni dajatvi sta bili spremenjeni na 6,3 % in 7,0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s preostalo stopnjo dajatve 7,2 %. Dokončni protidampinški dajatvi sta bili spremenjeni na 9,4 % in 0 % za uvoz poimensko navedenih izvoznikov s preostalo stopnjo dajatve 8,5 %.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku ( 5 ) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov 18. junija 2009 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek so vložili trije proizvajalci Unije: Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložniki), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 90 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato 17. septembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije ( 6 ) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je 17. septembra 2009 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije ( 7 ), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa dokončnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ( 8 ) za dokončne izravnalne ukrepe.

(8)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(9)

Komisija je uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike države izvoznice o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(11)

Ob upoštevanju očitno številnih nepovezanih uvoznikov se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preveri, ali se lahko uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile zadevne strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od začetka pregledov in ji zagotovijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Vendar se ni za sodelovanje javil nobeden od nepovezanih uvoznikov. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(12)

Komisija je vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, poslala vprašalnik. Odgovore je prejela od treh skupin proizvajalcev Unije (tj. vložnikov), enega proizvajalca izvoznika in 17 uporabnikov. Med vzorčenjem se ni javil nobeden od uvoznikov niti ni nobeden od drugih uvoznikov Komisiji predložil informacij ali se ji javil med preiskavo.

(13)

Le eden od dveh znanih proizvajalcev izvoznikov v Indiji, tj. HEG Limited (v nadaljnjem besedilu: HEG), je polno sodeloval v pregledu, in sicer s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. Glede tega je treba opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi polno uradno ime te družbe Hindustan Electro Graphite Limited. Družba se je pozneje preimenovala v HEG Limited. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval v prvotni preiskavi, tj. Graphite India Limited (v nadaljnjem besedilu: GIL), se je odločil, da v tem pregledu ne bo izpolnjeval vprašalnika.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, posledične škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(15)

Izdelek iz tega pregleda je isti kot izdelek iz prvotne preiskave, tj. grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se trenutno uvrščajo v oznako KN ex 8545 11 00 , ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode in se trenutno uvrščajo v oznako KN ex 8545 90 90 , ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(16)

S preiskavo je bilo enako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki jih proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja na notranjem trgu v Indiji, in tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Unijo, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(17)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(18)

Sodeloval je eden od proizvajalcev izvoznikov v Indiji. Drugi znani proizvajalec izvoznik v preiskavi ni sodeloval.

(19)

Primerjava obsega izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika s celotnim obsegom izvoza iz Indije v Unijo je pokazala, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP opravil veliko večino vsega uvoza iz Indije. Zato se je stopnja sodelovanja štela za visoko.

(20)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila pri sodelujočem indijskem proizvajalcu izvozniku domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg take prodaje vsaj enak 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Unijo.

(21)

Nato je opredelila tiste vrste podobnega izdelka, ki jih je družba prodala na notranjem trgu in so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami, izvoženimi v Unijo. Pri opredeljevanju vrst sistemov grafitnih elektrod so bili upoštevani naslednji elementi: (i) ali so bili prodani s šobo ali brez nje, (ii) premer in (iii) dolžina.

(22)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba pri opredeljevanju identičnih ali neposredno primerljivih vrst sistemov grafitnih elektrod upoštevati tudi dejstvo, da se sistemi grafitnih elektrod proizvajajo iz različno kakovostnega koksa (osnovna surovina). Dejansko je bilo potrjeno, da je družba v proizvodnem procesu uporabljala dve različni vrsti koksa: uvoženi kakovostnejši igelni koks in običajni koks, ki izhaja z indijskega trga. Potrjeno je bilo tudi, da so od vrste uporabljenega koksa odvisni stroški proizvodnje in cena končnega izdelka.

(23)

Da bi tako Komisija zagotovila pošteno primerjavo, je za izračun dampinga vsako vrsto izdelkov razdelila na nizkokakovostne in visokokakovostne izdelke.

(24)

Nato je bilo proučeno še, ali je domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika za posamezno vrsto izdelka reprezentativna, tj. ali je domača prodaja posamezne vrste izdelka vsaj enaka 5 % obsega prodaje iste vrste izdelka v Unijo. Zatem se je za vsako vrsto izdelka, ki se je prodajal v reprezentativnih količinah, ugotavljalo, ali je bila taka prodaja opravljena po običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(25)

Preiskava o tem, ali se lahko za domačo prodajo posamezne vrste izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, upošteva, kot da je bila opravljena po običajnem poteku trgovine, je bila opravljena z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto. Ko je bila doma prodana zadostna količina posamezne vrste izdelka in je bila prodaja opravljena po običajnem poteku trgovine, je normalna vrednost vedno temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje zadevne vrste v OPP.

(26)

Za preostale vrste izdelkov, katerih domača prodaja ni bila reprezentativna ali se niso prodajali po običajnem poteku trgovine, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih vrst po potrebi dodal ustrezen delež za prodajo, splošne in upravne stroške ter stopnjo dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji, ki jih je preiskovani proizvajalec izvoznik v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe uporabljal pri običajnem poteku trgovine s podobnim izdelkom.

(27)

Ker je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik v Unijo v celoti izvažal neposredno neodvisnim strankam, je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(28)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivale na cene in primerljivost cen. Zato so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike pri stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih dodatnih stroških, finančnih in bančnih stroških ter protidampinških dajatvah, ki jih je vložnik plačal po potrebi in kadar je bilo upravičeno.

(29)

Sodelujoči indijski proizvajalec je trdil, da je v njegovem primeru shema Duty Entitlement Passbook Scheme (v nadaljnjem besedilu: DEPBS) v resnici shema za vračilo dajatev, saj se dovoljenja DEPBS uporabljajo le za plačilo uvoznih dajatev za surovine, ki se uporabijo za proizvodnjo sistemov grafitnih elektrod. Tako se stroški uvoznih dajatev, plačanih za surovine, povrnejo, ko se izdelek izvozi, posledica pa so nižje izvozne cene. Družba je zato trdila, da bi bilo treba prilagoditi domače cene, ker se v tem primeru uvozne dajatve ne povrnejo. Preiskava je pokazala, da družba v nasprotju s temi trditvami uporablja brez dajatev uvožene surovine za proizvodnjo sistemov grafitnih elektrod, namenjenih za izvozni trg, pa tudi za proizvodnjo, namenjeno za notranji trg. DEPBS torej nikakor ne vpliva na razliko v cenah med doma prodanimi in izvoženimi izdelki, zato prilagoditve ni mogoče odobriti.

(30)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Na podlagi navedene metodologije stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika znaša od 11 do 12 %.

(31)

Zadevna družba je v pripombah k razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: končno razkritje), trdila, da izračun dampinške stopnje na podlagi štirih od 12 mesecev OPP pomeni odmik) od uporabljene metodologije v prvotni preiskavi, ki je upoštevala vseh 12 mesecev obdobja preiskave. Zato je trdila, da je uporabljena metoda izračuna napihnila stopnjo dampinga.

(32)

Treba je opozoriti, da je izračun dampinga na podlagi štirih mesecev OPP metodologija, ki jo Komisija običajno uporablja za preglede zaradi izteka ukrepa, pri katerih je treba ugotoviti, ali se damping nadaljuje oziroma ali se bo verjetno ponovil. Preiskava na kraju samem je zagotovila, da so štirje meseci reprezentativni za celotno 12-mesečno obdobje. Stroški in cene iz podatkov za štiri mesece so se namreč primerjali z ostalimi osmimi meseci. Poleg tega so bili izbrani štirje meseci zadnji meseci vsakega četrtletja in zato enakomerno porazdeljeni v 12-mesečnem obdobju. Komisija se zato ne strinja, da uporabljena metoda spreminja končni sklep glede obstoja dampinga v OPP ali da napihuje dampinško stopnjo.

(33)

Ker drugi znani indijski proizvajalec izvoznik ni sodeloval, zanj ni bilo mogoče izračunati stopnje dampinga. Vendar je po podatkih iz zahtevka za pregled tudi ta družba v Unijo izvažala po dampinških cenah. Ker je izvoz iz Indije večinoma povezan s sodelujočim indijskim proizvajalcem, za katerega je bilo ugotovljeno, da je blago prodajal po dampinških cenah, in je na podlagi podatkov Eurostata povprečna cena zadevnega izdelka, uvoženega iz Indije, nižja od povprečne izvozne cene sodelujoče družbe, je bil potrjen damping na ravni države.

(34)

Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila proučena verjetnost ponovitve dampinga. Ker je v tej preiskavi sodeloval le eden od proizvajalcev izvoznikov iz Indije, spodnji sklepi temeljijo na podatkih edine sodelujoče družbe in dejstvih, dostopnih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na podatkih Eurostata in zahtevku za pregled.

(35)

V zvezi s tem so bili analizirani naslednji dejavniki: prosta zmogljivost indijskih proizvajalcev izvoznikov, privlačnost trga Unije za indijske proizvajalce in izvozne cene v tretje države.

(36)

Preiskava je v zvezi s sodelujočim indijskim proizvajalcem izvoznikom pokazala, da ima prosto zmogljivost. Družba je poleg tega javno naznanila, da namerava povečati svojo zmogljivost. Treba je še poudariti, da je družba izvozno usmerjena, da je bila večina njenih prihodkov od prodaje ustvarjena z izvozom in da je Unija kljub veljavnim ukrepom še vedno pomemben izvozni cilj.

(37)

Na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled je drugi indijski proizvajalec po uvedbi ukrepov že precej povečal zmogljivost, načrtuje pa še nadaljnje povečanje. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da bi bil vsaj del te povečane zmogljivosti preusmerjen na trg Unije, če ukrepov ne bi bilo.

(38)

Privlačnost trga Unije je mogoče ponazoriti z dejstvom, da uvedba protidampinških in izravnalnih ukrepov ni zaustavila širitve izvoza iz Indije. Nasprotno, indijski izvozniki so v zadnjih treh letih izvoz več kot podvojili, njihov tržni delež v Uniji pa se je več kot potrojil. Opozoriti je treba tudi, da se je v tem obdobju raven cen na trgu Unije zvišala za 40 %.

(39)

Preiskava je v zvezi z izvozom v tretje države pokazala, da je bila v OPP raven izvoznih cen sodelujoče družbe franko tovarna nižja od izvoznih cen v Unijo, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile dampinške. Torej je mogoče pričakovati, da bi sodelujoči proizvajalec izvoznik vsaj del izvoza preusmeril v Unijo zaradi privlačnosti tega trga, če ukrepov ne bi bilo.

(40)

Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da se blago iz Indije še vedno izvaža po dampinških cenah in da bi se damping na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval. Ob upoštevanju sedanje proste zmogljivosti v Indiji in privlačnosti trga Unije se dejansko zdi, da obstaja spodbuda za indijske proizvajalce izvoznike, da povečajo izvoz na trg Unije po dampinških cenah, vsaj kar zadeva sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(41)

V Uniji podoben izdelek proizvaja pet družb ali skupin družb, katerih obseg proizvodnje pomeni celotno proizvodnjo podobnega izdelka Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(42)

Dve od petih skupin družb se nista javili v podporo zahtevku in nista sodelovali v preiskavi v zvezi s pregledom s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. Spodaj navedene tri skupine proizvajalcev so vložile zahtevek in privolile v sodelovanje: Graftech International, SGL Carbon GmbH in Tokai ERFTCARBON GmbH.

(43)

Te tri skupine proizvajalcev pomenijo glavni delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji, saj predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji, kot je navedeno v uvodni izjavi (4). Torej se šteje, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo navedene kot „industrija Unije“.

(44)

Ker je v preiskavi sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka, za podatke o uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz Indije v Evropsko unijo niso navedene natančne številke, da bi se ohranila zaupnost po členu 19 osnovne uredbe.

(45)

Stanje industrije grafitnih elektrod je tesno povezano s stanjem v jeklarskem sektorju, saj se grafitne elektrode uporabljajo predvsem v industriji jekla za elektropločevine. Glede na to je treba opozoriti, da so v letu 2007 in prvih treh četrtletjih leta 2008 v jeklarstvu prevladovale zelo pozitivne tržne razmere, zato je enako veljajo tudi za industrijo grafitnih elektrod.

(46)

Treba je poudariti, da se obseg prodaje grafitnih elektrod spreminja bolj ali manj v skladu s proizvodnjo jekla. Vendar se pogodbe za dobavo grafitnih elektrod, ki vključujejo cene in količine, pogosto sklenejo za 6–12-mesečna obdobja. Zato razvoj obsega prodaje zaradi spremenjenega povpraševanja na cene običajno vpliva s časovnim zamikom.

(47)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ocene obsega prodaje drugih proizvajalcev Unije na trgu Unije, podatkov Eurostata o uvozu in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. Podobno kot v prvotni preiskavi ( 9 ) se nekaj uvoza ni upoštevalo, ker se na podlagi dostopnih informacij ni uvažal preiskovani izdelek.

(48)

Med letom 2006 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za skoraj 25 %, pri čemer je bilo največje zmanjšanje evidentirano med letom 2008 in OPP. Poudariti je treba, da je bila potrošnja Unije na začetku obravnavanega obdobja zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer na zelo visokih ravneh ter se je med obdobjem preiskave iz prvotne preiskave in letom 2006 povečala za 30 %.

(49)

Obseg uvoza s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) se je v obravnavanem obdobju polagoma povečal za 143 odstotnih točk in je v OPP dosegel od 5 000 do 7 000 ton. Tržni delež uvoza iz zadevne države se je med letom 2006 in OPP, ko je dosegel približno 5 %, več kot potrojil. Ta tržni delež se je ne glede na znatno zmanjšanje povpraševanja v OPP še naprej povečeval. Uvozne cene iz zadevne države so se v obravnavanem obdobju zvišale za 52 % in so se je gibale podobno kot cene industrije Unije, vendar so bile vedno nižje od cen industrije Unije. V preglednici 2 zaradi zaupnosti niso navedene natančna številke, saj sta v Indiji znana le dva proizvajalca izvoznika.

(50)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(51)

Proizvodnja se je v OPP v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 29 %. Proizvodnja industrije Unije se je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 najprej povečala za 2 %, nato pa je strmo upadla, zlasti v OPP.

(52)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2006 in OPP rahlo zmanjšala (skupaj za 2 %). Ker se je v letu 2008 in zlasti v OPP zmanjšala tudi proizvodnja, se je iz tega izhajajoča izkoriščenost zmogljivosti med letom 2006 in OPP zmanjšala za 25 odstotnih točk.

(53)

Raven končnih zalog industrije Unije je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 ostala stabilna, nato pa se je leta 2008 znižala za 10 %. Raven zalog se je v OPP nekoliko zvišala, vendar je bila za 5 % nižja kakor leta 2006.

(54)

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 39 %. Na začetku obravnavanega obdobja je bila zelo visoka, saj se je v primerjavi z obdobjem preiskave iz prvotne preiskave povečala za skoraj 70 %. Obseg prodaje se je v letih 2007 in 2008 nekoliko zmanjšal, vendar je ostal na sorazmerno visoki ravni (leta 2008 je bil še vedno 47 % nad ravnjo iz obdobja preiskave iz prvotne preiskave). Vendar se je obseg prodaje znatno zmanjšal med letom 2008 in OPP (za skoraj tretjino).

(55)

Tržni delež industrije Unije se je med letom 2006 in OPP postopoma zmanjšal za skoraj 16 odstotnih točk (s 84,6 % na 68,7 %).

(56)

Potrošnja Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za skoraj 25 %. Industrija Unije je izgubila skoraj 16 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz pridobil 3,4 odstotne točke tržnega deleža.

(57)

Raven zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 7 %.

(58)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena z donosom po zaposleni osebi na leto, se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 24 %. V letih 2007 in 2008 se je nekoliko povečala, nato pa se je v OPP zmanjšala za skoraj 25 %.

(59)

Prodajne cene na enoto v industriji Unije so se zviševale, v obravnavanem obdobju pa so se zvišale za 40 %. Razlogi za to so: (i) splošna raven cen na trgu, (ii) potreba po povrnitvi višjih proizvodnih stroškov in (iii) način določanja cen v pogodbah za dobavo.

(60)

Industrija Unije je lahko v letih 2007 in 2008 zvišala cene zaradi splošno naraščajočih tržnih cen, ki so bile posledica nenehnega velikega povpraševanja po grafitnih elektrodah. Tako povpraševanje je nastalo zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer, ki so prevladovale v jeklarskem sektorju v prvih treh četrtletjih leta 2008, kot je opisano v uvodni izjavi 45.

(61)

Cene so se v letih 2007 in 2008 deloma zviševale tudi zato, da je bilo mogoče pokriti vse višje proizvodne stroške in zlasti stroške surovin. Stroški so se med letoma 2006 in 2008 povišali za 23 %. Vendar je lahko industrija Unije to pokrila s precejšnjim zvišanjem cen (+ 33 %).

(62)

Cene so se v OPP še naprej zviševale, čeprav manj izrazito (+ 5 %). Dejstvo, da se cene niso znižale v obdobju, ko se je povpraševanje zmanjšalo, je mogoče pojasniti z načinom sklepanja pogodb za dobavo na trgu in dejstvom, da je bila večina pogodb za dobavo za leto 2009 sklenjenih leta 2008. Kot je navedeno že v uvodni izjavi 46, se prodaja grafitnih elektrod spreminja bolj ali manj v skladu s proizvodnjo jekla. Ker pa se pogodbe za dobavo grafitnih elektrod sklepajo za 6–12-mesečna obdobja, lahko sprememba (povečanje ali zmanjšanje) povpraševanja učinkuje na cene z zamikom. Pogodbe se sklepajo na podlagi pričakovanega obsega prodaje, ki se lahko razlikuje od dejansko dosežene ravni prodaje, zato ni nujno, da se cene v posameznem obdobju gibljejo enako kot obseg prodaje v istem obdobju. To se je zgodilo v OPP, ko se je obseg prodaje zmanjšal, cene pa so vseeno ostale visoke, ker so bile pogodbe za dobavo za leto 2009 večinoma sklenjene leta 2008 in je bilo nekaj dobave, predvidene za leto 2008, prenesene v leto 2009. Vendar 5-odstotno zvišanje cen v OPP ni zadostovalo za kritje višjih stroškov (+ 13 %), kot je bilo to mogoče v predhodnih obdobjih. Raven cen se je po OPP znižala s ponovnimi pogajanji.

(63)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 49, so se cene uvoza iz zadevne države gibale podobno kot cene industrije Unije, le da so bile vedno nižje od cen industrije Unije.

(64)

Med letom 2006 in OPP se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 15 %.

(65)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki ga je ustvarila industrija Unije, se je med letom 2006 in OPP povečal za 37 %. Vendar so se naložbe v OPP v primerjavi z letom 2008 zmanjšale za 14 %.

(66)

Industrija Unije je lahko s 40-odstotnim povišanjem stroškov v obravnavanem obdobju med letoma 2006 in 2007 cene zvišala bolj, kot so se povišali njeni stroški. Zato se je njen dobiček z 19 % leta 2006 povečal na 26 % leta 2007. Med letoma 2007 in 2008 so se cene in stroški sorazmerno zviševali, zato je ostala stopnja dobička industrije Unije nespremenjena na ravni iz leta 2007. Dobiček se je nato v OPP spet zmanjšal na 19 %, ker so na stroške vplivale manjša izkoriščenost proizvodne zmogljivosti in višje cene surovin. Dobiček se je še naprej zmanjševal v letu 2009, saj je morala industrija Unije cene prilagoditi navzdol, da se je v njih izkazalo splošno znižanje prodajnih cen na trgu grafitnih elektrod zaradi vse manjšega povpraševanja v jeklarstvu.

(67)

Donosnost naložb (v nadaljnjem besedilu: DN) se je z 71 % leta 2006 povečala na 103 % leta 2007. Leta 2008 se je povečala na 119 %, nato pa se je v OPP zmanjšala na 77 %. Donosnost naložb se je med letom 2006 in OPP na splošno povečala le za 6 odstotnih točk.

(68)

Neto denarni tok iz poslovanja se je med letoma 2006 in 2007 povečal. V letu 2008 se je še naprej povečeval, nato pa se je v OPP zmanjšal. Na splošno je denarni tok v OPP za 28 % presegel raven z začetka obravnavanega obdobja.

(69)

Ni dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

(70)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz Indije vpliva dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(71)

Navedeni proučeni kazalniki kažejo nekaj izboljšav gospodarskega in finančnega stanja industrije Unije po uvedbi dokončnih izravnalnih in protidampinških ukrepov leta 2004. Industriji Unije sta zlasti koristili zvišanje cen in povečanje dobičkov med letoma 2006 in 2008. To se je zgodilo zaradi zelo pozitivnih tržnih razmer, ki so omogočile ohranjanje visoke stopnje cen in dobičkonosnosti, čeprav se je – kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 55 – tržni delež industrije Unije zmanjševal. Vendar se je v istem obdobju tržni delež indijskih uvoznikov kljub ukrepom povečal, indijski izdelki pa so se uvažali po cenah, nižjih od cen industrije Unije. Dobiček industrije Unije se je v OPP že začel zmanjševati, kar se je v letu 2009 nadaljevalo zaradi višjih stroškov in omejenega zviševanja cen.

(72)

Čeprav se je potrošnja v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšala, se je obseg uvoza iz zadevne države več kot podvojil, tržni delež tega uvoza pa se je več kot potrojil (glej uvodno izjavo 49). Brez upoštevanja protidampinških in izravnalnih dajatev so se z uvozom iz zadevne države v OPP cene industrije Unije nelojalno znižale, čeprav za manj kot 2 %.

(73)

Ker so leta 2007 in v prvih treh četrtletjih leta 2008 v jeklarstvu in povezanih industrijah, vključno z grafitnimi elektrodami, prevladovale zelo pozitivne gospodarske razmere, je bila industrija Unije ob začetku gospodarske krize konec leta 2008 v razmeroma dobrem gospodarskem položaju. Ker se pogodbe za dobavo grafitnih elektrod običajno sklepajo za 6–12-mesečna obdobja, kakršna koli sprememba (povečanje ali zmanjšanje) povpraševanja na cene učinkuje z zamikom. Ker so bile pogodbe za OPP sklenjene, ko učinkov gospodarske krize še ni bilo mogoče predvideti, je ta v OPP vplivala zlasti na obseg, saj je industrija Unije vpliv na cene občutila z zamikom. Glede na to je treba opozoriti, da se je stanje v industriji Unije deloma poslabšalo že v obdobju pozitivnih gospodarskih razmer, saj je izgubila tržni delež zaradi uvoza iz zadevne države. To poslabšanje ni povzročilo znatnih negativnih učinkov zaradi visoke ravni povpraševanja v letih 2007 in 2008, zaradi katere je industrija Unije lahko ohranjala velik obseg proizvodnje in prodaje, deloma pa tudi zato, ker je bilo mogoče zaradi prej opisanega časovnega zamika cene še naprej ohranjati, ko se je ta obseg v OPP zmanjšal.

(74)

Ker podatki o uvozu na ravni oznake KN, ki so na voljo pri Eurostatu, vključujejo tudi izdelke, ki niso preiskovani izdelek, analiza v nadaljevanju temelji na podatkih o uvozu na ravni oznake TARIC, dopolnjenih z informacijami, zbranimi na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe. Nekaj uvoza se ni upoštevalo, ker se je na podlagi dostopnih informacij zdelo, da se ni uvažal preiskovani izdelek.

(75)

Ocenjuje se, da se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav povečal za 63 %, tj. s približno 11 000 ton v letu 2006 na približno 18 500 ton v OPP. Tržni delež uvoza iz drugih držav se je s 6,6 % v letu 2006 povečal na 14,4 % v OPP. Povprečna uvozna cena iz drugih tretjih držav se je med letom 2006 in OPP zvišala za 42 %. Zdi se, da se je največ uvažalo iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Rusije, Japonske in Mehike, ki so bile v OPP edine države z več kakor 1-odstotnim posameznim tržnim deležem. Uvoz iz teh držav je podrobneje proučen v naslednjih uvodnih izjavah. Uvoz iz devetih drugih držav skupaj dosega le približno 2-odstotni tržni delež, zato ni bil podrobneje proučen.

(76)

Tržni delež uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 2,4 odstotne točke (z 0,2 % na 2,6 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza nižje od cen industrije Unije in tudi nižje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(77)

Tržni delež uvoza iz Rusije se je v obravnavanem obdobju povečal za 4,2 odstotne točke (z 1,9 % na 6,1 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza nekoliko nižje od cen industrije Unije, vendar višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(78)

Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 0,4 odstotne točke (z 2,0 % na 1,6 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza podobne cenam industrije Unije ali višje od njih in tudi višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(79)

Tržni delež uvoza iz Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za 1 odstotno točko (z 0,9 % na 1,9 %). Na podlagi razpoložljivih informacij so bile cene tega uvoza višje od cen industrije Unije in tudi višje od cen uvoza s poreklom iz Indije.

(80)

Iz tega sledi, da ni mogoče izključiti možnosti, da je k zmanjšanju tržnega deleža industrije Unije morda nekoliko pripomogel tudi razvoj uvoza iz LRK in Rusije. Ker pa so podatki, ki jih je mogoče pridobiti iz uvoznih statistik, splošni in ne omogočajo primerjave cen za posamezne vrste izdelkov, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, vpliva uvoza iz LRK in Rusije ni mogoče z gotovostjo dokazati.

(81)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 49, se je obseg uvoza iz zadevne države med letom 2006 in OPP več kot podvojil. Ker se je v istem obdobju potrošnja zmanjšala za skoraj 25 %, se je tržni delež indijskih izvoznikov močno povečal, tj. s približno 1,5 % v letu 2006 na približno 5 % v OPP. Cene izvoza iz Indije v Unijo so se v obravnavanem obdobju sicer precej zvišale, na kar so vplivale splošno visoke tržne cene, vendar so kljub temu nelojalno nižale cene industrije Unije.

(82)

Kljub protidampinškim in izravnalnim ukrepom se je med letom 2006 in OPP kar nekaj pomembnih kazalnikov razvijalo negativno: obseg proizvodnje in prodaje se je zmanjšal za 29 % oziroma 39 %, izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 28 %, sledilo pa ji je znižanje ravni zaposlenosti in produktivnosti. Čeprav je mogoče negativni razvoj deloma pojasniti z močnim zmanjšanjem potrošnje, ki je v obravnavanem obdobju upadla za skoraj 25 %, je treba veliko zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije (za 15,9 odstotne točke med letom 2006 in OPP) razlagati tudi z vidika nenehnega povečevanja tržnega deleža uvoza iz Indije.

(83)

Razmeroma visoko raven dobička v OPP je večinoma mogoče pojasniti s še naprej visoko ravnjo cen, ki je bila taka iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 62. Ugotavlja se, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju na splošno poslabšal in da je bila ta ob koncu OPP v občutljivem položaju, in to kljub razmeroma visoki ravni dobička v tej fazi, ko je njeno prizadevanje, da bi kljub oslabljenemu povpraševanju ohranila obseg prodaje in dovolj visoko raven cen, oteževal vse večji dampinški uvoz iz Indije.

(84)

Kot je bilo že navedeno, so uvedeni protidampinški ukrepi industriji Unije omogočili le delno okrevanje od škode, ki ji je bila prizadejana. Ko pa v OPP potrošnja Unije ni bila več velika, kar je veljalo za večino obravnavanega obdobja, se je industrija Unije znašla v občutljivem in ranljivem položaju in je bila še vedno izpostavljena škodljivemu učinku dampinškega uvoza iz Indije. Zlasti je le težko krila višje stroške ob koncu OPP.

(85)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna izvozna cena prodaje iz Indije v države, ki niso članice EU, nižja od povprečne izvozne cene v Unijo in tudi nižja od cen na notranjem trgu. Prodaja indijskega izvoznika v države, ki niso članice EU, je bila precejšnja in je pomenila večino njegovega celotnega izvoza. Zato se je štelo, da bi iztek veljavnosti ukrepov indijske izvoznike spodbudil, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Unije po ravneh cene, ki bi bile verjetno še vedno pod trenutnimi ravnmi cene izvoza v Unijo, tudi če bi bile višje od cen za tretje države.

(86)

Sodelujoči indijski proizvajalec je imel znatne proste zmogljivosti ter jih je nameraval v letih 2010 in 2011 še povečati. Zato so na voljo zmogljivosti za znatno povečanje izvoznih količin v Unijo, zlasti ker ni kazalnikov, da bi lahko trgi tretjih držav ali notranji trg absorbirali morebitno dodatno proizvodnjo.

(87)

Sodelujoči indijski proizvajalec je v pripombah k razkritju trdil, da so njegove proste zmogljivosti posledica gospodarske krize in s tem povezanega manjšega povpraševanja. Vendar je znaten del prostih zmogljivosti družbe mogoče pojasniti s tem, da je družba bistveno povečala svoje zmogljivosti med letom 2006 in OPP. Nadalje gre opomniti, da družba načrtuje še dodatno povečanje zmogljivosti. Poleg tega je treba tudi opozoriti, da ima podobne zmogljivosti in izkoriščenost tudi drug indijski proizvajalec, ki ni sodeloval, ter da je nedavno tudi sam napovedal še večje povečanje zmogljivosti.

(88)

Proizvajalci zadevne države imajo možnost povečati in/ali preusmeriti izvoz na trg Unije. Poleg tega so cene izvoza iz Indije v tretje države nižje od cen izvoza v Unijo. Preiskava je pokazala, da je na podlagi primerljivih vrst izdelka sodelujoči proizvajalec izvoznik prodal zadevni izdelek po nižjih cenah kot industrija Unije. Te nizke cene bi se po vsej verjetnosti še znižale v skladu z nižjimi cenami, zaračunanimi v drugih delih sveta. Tako cenovno vedenje skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevni državi, da na trg Unije dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, bi po vsej verjetnosti negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

(89)

Iz navedenega je razvidno, da ostaja položaj industrije Unije občutljiv in ranljiv. Posledica izpostavljenosti industrije Unije povečanemu obsegu uvoza iz zadevne države po dampinških cenah bi bila verjetno tolikšno poslabšanje njene prodaje, tržnega deleža, prodajnih cen in posledično tudi poslabšanje finančnega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila poslabšanje že tako ranljivega stanja in bi se znatna škoda industriji Unije ponovila.

(90)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev sedanjih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(91)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza dejanskega stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(92)

Na tej podlagi je bilo proučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(93)

Industrija Unije dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenega gospodarskega položaja po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2004. Zlasti pa je dejstvo, da je industrija Unije v nekaj letih pred OPP povečala dobičkonosnost, v močnem nasprotju s položajem pred uvedbo ukrepov. Vendar je industrija Unije nenehno izgubljala tržni delež, medtem ko se je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz obravnavane države bistveno povečal. Če ukrepi ne bi bili sprejeti, bi bila industrija Unije verjetno v še slabšem položaju.

(94)

Nobeden od devetih nepovezanih uvoznikov, s katerimi je bil navezan stik, se ni javil za sodelovanje.

(95)

Sedemnajst uporabnikov je predložilo izpolnjene vprašalnike. Uporabniki grafitnih elektrod tega izdelka večinoma že več let niso dobavljali iz Indije, zato glede morebitnega nadaljevanja ukrepov niso bili opredeljeni, šest uporabnikov pa je vsaj deloma uporabljalo indijske elektrode. Štirje uporabniki so menili, da bi nadaljevanje ukrepov negativno vplivalo na konkurenco. Eno združenje (Eurofer) je nadaljevanju ukrepov odločno nasprotovalo in trdilo, da se indijski izvozniki zaradi zadevnih ukrepov množično umikajo s trga Unije. Združenje trdi, da bi nadaljevanje ukrepov oviralo proizvajalce jekla pri razvijanju alternativnih virov dobave in bi industriji Unije še naprej omogočilo prevladujoč, skoraj duopolen položaj. Vendar iz razvoja uvoza iz Indije po sprejetju ukrepov jasno izhaja, da takega množičnega umika ni bilo; uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju celo znatno povečal. Poleg tega je preiskava pokazala, da grafitne elektrode čedalje bolj vstopajo na trg Unije iz številnih drugih tretjih držav. Glede moči položaja industrije Unije gre spomniti, da se je v obravnavanem obdobju njen tržni delež zmanjšal za skoraj 16 odstotnih točk (glej uvodno izjavo 55). Nazadnje je to združenje hkrati priznalo, da grafitne elektrode pomenijo le razmeroma majhen del vseh stroškov proizvajalcev jekla.

(96)

Opozoriti je treba tudi, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv ukrepov na uporabnike neznaten ( 10 ). Čeprav ukrepi veljajo že pet let, so uvozniki/uporabniki v Uniji kljub temu blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Prav tako ni bilo znakov, da bi obstajale težave pri iskanju drugih virov. Treba je tudi opozoriti, da je bilo glede učinka uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi sklenjeno, da porast stroškov za grafitne elektrode glede na zanemarljiv pomen stroškov ne bi smel imeti posebnih posledic za predelovalno industrijo. Po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Zato se sklene, da ohranitev protidampinških ukrepov ne bi smela imeti resnega učinka na položaj uvoznikov/uporabnikov v Uniji.

(97)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(98)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev sedanjih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Vloge in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kadar je bilo to upravičeno.

(99)

Iz navedenega sledi, kakor določa člen 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. Treba je opozoriti, da te ukrepe sestavljajo dajatve ad valorem.

(100)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(101)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo ( 11 ) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve –