| |
| EUROPEAN COMMISSION | EVROPSKA KOMISIJA |
| Brussels, 29.6.2022 | Bruselj, 29.6.2022 |
| COM(2022) 289 final | COM(2022) 289 final |
| COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL | SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU |
| 2022 Strategic Foresight Report Twinning the green and digital transitions in the new geopolitical context | Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah |
| I.Introduction | I.Uvod |
| The world is experiencing tectonic geopolitical shifts, reinforcing the megatrends already affecting the EU. 1 The long-term implications of Russia’s military aggression against Ukraine, including for energy, food, economy, security, defence and geopolitics, will clearly affect Europe’s path to achieving fair green and digital transitions. However, these and other future challenges will not divert the European Union from its long-term objectives. With the right set of policies, they can serve as a catalyst to speed up achieving them. Ultimately, this could foster our resilience and open strategic autonomy in various areas, from energy, food, security and critical supplies – including raw materials needed for the transitions – to cutting-edge technologies. | Svet se spopada s tektonskimi geopolitičnimi premiki, s katerimi se krepijo megatrendi, ki že vplivajo na EU 1 . Dolgoročne posledice ruske vojaške agresije na Ukrajino, tudi za energijo, prehrano, gospodarstvo, varnost, obrambo in geopolitiko, bodo nedvomno vplivale na pot Evrope pri doseganju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda. Vendar ti in drugi prihodnji izzivi Evropske unije ne bodo odvrnili od njenih dolgoročnih ciljev. S pravim naborom politik se lahko njihovo doseganje celo pospeši. Nazadnje bi to lahko spodbudilo našo odpornost in odprto strateško avtonomijo na različnih področjih, od energije, prehrane, varnosti in kritične oskrbe – vključno s surovinami, potrebnimi za prehod – do najsodobnejših tehnologij. |
| Against this new geopolitical backdrop, and drawing on a fully-fledged foresight exercise 2 , the 2022 Strategic Foresight Report presents a forward-looking strategic reflection on the interactions between the green and digital transitions. Both are at the top of the EU’s political agenda and their interplay will have massive consequences for the future. Their success will also be key for achieving the United Nations Sustainable Development Goals. While they are different in nature and each subject to specific dynamics, their twinning – i.e. their capacity to reinforce each other – deserves closer scrutiny. The green transition will not happen without the targets and policies set out in the European Green Deal, a cross-cutting strategy to reach climate neutrality and reduce environmental degradation by 2050. Until recently, the digital transition progressed with only limited sustainability considerations. To diminish adverse side effects and deliver its full potential for enabling environmental, social and economic sustainability, the digital transition requires appropriate policy framing and governance, as presented in the Digital Compass and Fit for 55 3 . | Glede na to novo geopolitično ozadje in na podlagi celovitega postopka predvidevanja 2 je v Poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2022 predstavljen v prihodnost usmerjen strateški razmislek o medsebojnem vplivu zelenega in digitalnega prehoda. Oba spadata med glavne naloge politike EU, njun medsebojni vpliv pa bo imel ogromne posledice za prihodnost. Njun uspeh bo tudi ključen za doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj. Čeprav sta po naravi drugačna in oba zaznamuje posebna dinamika, pa je treba njuno tesno povezovanje – tj. njuno zmogljivost medsebojne krepitve – podrobneje preučiti. Zeleni prehod se ne bo uresničil brez ciljev in politik, določenih v evropskem zelenem dogovoru, tj. medsektorski strategiji za doseganje podnebne nevtralnosti in zmanjšanje degradacije okolja do leta 2050. Do nedavnega je digitalni prehod napredoval z upoštevanjem le omejenih vidikov trajnostnosti. Da bi se zmanjšali škodljivi stranski učinki in v celoti izkoristil njegov potencial za omogočanje okoljske, socialne in gospodarske trajnostnosti, je treba za digitalni prehod oblikovati ustrezne politike in ga ustrezno upravljati, kot je predstavljeno v digitalnem kompasu in svežnju „Pripravljeni na 55“ 3 . |
| On the path towards 2050, twinning will depend on the ability to deploy existing and new technologies at scale, as well as on various geopolitical, social, economic, and regulatory factors. Based on their analysis, this Communication identifies ten key areas where action will be needed. A comprehensive, future-oriented and strategic approach to the twin transitions, recognising their inherently geopolitical nature, is necessary to further reinforce their synergies and address tensions. | Na poti do leta 2050 bo tesno povezovanje odvisno od sposobnosti uporabe obsežnih obstoječih in novih tehnologij, pa tudi od različnih geopolitičnih, družbenih, gospodarskih in regulativnih dejavnikov. Na podlagi njihove analize je v tem sporočilu opredeljenih deset ključnih področij, na katerih bo potrebno ukrepanje. Celovit, v prihodnost usmerjen in strateški pristop k dvojnemu prehodu, ki priznava njegovo geopolitično naravo, je potreben za nadaljnjo krepitev sinergij in obravnavanje napetosti. |
| II.Synergies and tensions between the green and digital transitions | II.Sinergije in napetosti med zelenim in digitalnim prehodom |
| Digital technologies could play a key role in achieving climate neutrality, reducing pollution, and restoring biodiversity. By measuring and controlling inputs, and with increased automation, technologies like robotics and the internet of things could improve resource efficiency and strengthen the flexibility of systems and networks. Energy efficient blockchain-based data management across the lifecycle and value chain of products and services could galvanise the progress towards a more circular economy and competitive sustainability. 4 Digital technologies could also support monitoring, reporting and verification of greenhouse gas emissions for carbon pricing. Digital product passports enable enhanced material, component and end-to-end traceability and make data more accessible, which is essential for viable circular business models. Digital twins 5 could facilitate innovation and the design of more sustainable processes, products, or buildings. Quantum computing will facilitate simulations too complex for classical computers. Space-based data technologies providing real-time global information monitor progress towards sustainability. Data sharing or gamification can increase public participation in steering the transitions and co-creation of innovations. | Digitalne tehnologije bi lahko imele ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti, zmanjšanju onesnaževanja in obnovi biotske raznovrstnosti. Z merjenjem in nadzorovanjem vhodnih podatkov in večjo avtomatizacijo, bi se lahko s tehnologijami, kot sta robotika in internet stvari, izboljšala učinkovita raba virov ter okrepila prožnost sistemov in omrežij. Energijsko učinkovito upravljanje podatkov, ki temelji na blokovnih verigah, v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev in njihovi celotni vrednostni verigi bi lahko spodbudilo napredek pri prehodu na bolj krožno gospodarstvo in doseganju konkurenčne trajnosti 4 . Digitalne tehnologije bi lahko podpirale tudi spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov za oblikovanje cen ogljika. Digitalni potni listi za proizvode omogočajo boljšo sledljivost materialov in sestavnih delov ter neprekinjeno sledljivost, s tem pa izboljšujejo dostopnost podatkov, kar je bistveno za vzdržne krožne poslovne modele. Digitalni dvojčki 5 bi lahko olajšali inovacije in snovanje bolj trajnostnih postopkov, proizvodov ali stavb. Kvantno računalništvo bo olajšalo simulacije, ki so za klasične računalnike preveč zapletene. S podatkovnimi tehnologijami, nameščenimi v vesolju, ki zagotavljajo globalne informacije v realnem času, se spremlja napredek pri doseganju trajnostnosti. Z izmenjavo podatkov ali igrifikacijo se lahko poveča sodelovanje javnosti pri usmerjanju prehodov in soustvarjanju inovacij. |
| Pursuing the green transition will also transform the digital sector. Renewables, renewable hydrogen, nuclear energy (including small modular reactors) and nuclear fusion technology 6 will all be important in the context of growing energy needs in the digital sector. Fostering policies aiming at climate neutrality and energy efficiency for data centres and cloud infrastructures by 2030, including by meeting their electricity demand with solar or wind energy, will support the greening of data-based technologies, such as big data analytics, blockchain, and the internet of things. However, delays in the deployment of renewable generation capacity and infrastructure can pose a challenge. Better location planning and use of suitable technologies could allow reusing the heat produced by data centres in tertiary sectors. Sustainable finance will help mobilise climate neutral investments in the digital sector. Better design, more circular business models and production patterns can help reduce electronic waste. On the demand side, consumption and practices of businesses and citizens will be important to reduce energy consumption when using digital technologies. | Z uresničevanjem zelenega prehoda se bo preoblikoval tudi digitalni sektor. Obnovljivi viri energije, obnovljivi vodik, jedrska energija (vključno z majhnimi modularnimi reaktorji) in tehnologija jedrske fuzije 6 bodo vsi zelo pomembni v okviru vse večjih potreb po energiji v digitalnem sektorju. Spodbujanje politik, namenjenih doseganju podnebne nevtralnosti in energijske učinkovitosti za podatkovne centre in infrastrukture v oblaku do leta 2030, vključno z zadostitvijo njihovemu povpraševanju po električni energiji s sončno ali vetrno energijo, bo podpiralo ekologizacijo na podatkih temelječih tehnologij, kot so analitika velepodatkov, blokovna veriga in internet stvari. Vendar lahko zamude pri uporabi zmogljivosti in infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov pomeni izziv. Boljše načrtovanje lokacij in uporaba ustreznih tehnologij bi omogočila ponovno uporabo toplote, ki jo proizvedejo podatkovni centri, v terciarnem sektorju. Trajnostno financiranje bo pomagalo pritegniti s podnebno nevtralnostjo povezane naložbe v digitalni sektor. Boljša zasnova, več krožnih poslovnih modelov in vzorcev proizvodnje lahko pomaga zmanjšati e-odpadke. Na strani povpraševanja bodo potrošnja in prakse podjetij ter državljanov pomembne za zmanjšanje porabe energije pri uporabi digitalnih tehnologij. |
| Unless digital technologies are made more energy-efficient, their widespread use will increase energy consumption. Information and communications technology (ICT) is responsible for 5-9% of global electricity use and around 3% of greenhouse gas emissions. 7 The lack of an agreed framework for measuring the environmental impact of digitalisation, including possible rebound effects 8 , lead to marked variations in these estimates. However, studies show that ICT power consumption will continue to grow 9 , driven by increasing use and production of consumer devices, demand from networks, data centres, and crypto assets. Power consumption will also rise due to the increased use of online platforms, search engines, virtual reality concepts such as the metaverse 10 , and music or video streaming platforms. On the other hand, deployment of next generations of low-power chips 11 and more efficient connectivity technologies (5G and 6G, networks powered by artificial intelligence) might reduce the overall footprint of ICT. | Če digitalne tehnologije ne bodo energijsko učinkovitejše, se bo z njihovo široko uporabo povečala poraba energije. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je odgovorna za 5–9 % svetovne porabe električne energije in približno 3 % emisij toplogrednih plinov 7 . Neobstoj dogovorjenega okvira za merjenje vpliva digitalizacije na okolje, vključno z morebitnimi povratnimi učinki 8 , povzroča izrazite razlike v teh ocenah. Vendar študije kažejo, da se bo poraba energije v zvezi z IKT zaradi vse večje uporabe in proizvodnje potrošniških naprav, povpraševanja po omrežjih, podatkovnih centrih in kriptosredstvih še naprej povečevala 9 . Poraba energije se bo povečala tudi zaradi večje uporabe spletnih platform, iskalnikov, konceptov virtualne resničnosti, kot so metaverzum 10 ter platforme za pretakanje glasbe in videovsebin. Po drugi strani pa lahko uporaba prihodnjih generacij čipov z majhno porabo energije 11 in učinkovitejše tehnologije povezljivosti (5G in 6G, omrežja, ki jih poganja umetna inteligenca) morda zmanjša skupni odtis IKT. |
| Further tensions will emerge in relation to electronic waste and environmental footprints of digital technologies. Greater reliance on electronics, phones and computer equipment is accelerating the global production of electronic waste, which could reach 75 million tonnes by 2030. 12 In the EU, currently only 17.4% of this is properly treated and recycled 13 , while electronic waste production is increasing annually by 2.5 million tonnes. 14 Without appropriate policies, every switch to new standards or technologies will require a massive replacement of equipment. For example, 5G and 6G will require users to replace equipment to fully reap their benefits, as most existing smartphones, tablets, and computers would only be backwards compatible. 15 Progress in digitalisation will also increase water usage, e.g. for cooling data centres or chip manufacturing. Mining and processing of the raw materials necessary for the transitions raises environmental and ethical concerns. Finally, climate and environmental risks will affect the lifespan and functioning of critical digital infrastructures. Over the next 30 years, the cost of damage from extreme weather events across the EU might rise by 60%. 16 | Pojavile se bodo nadaljnje napetosti v zvezi z e-odpadki in okoljskimi odtisi digitalnih tehnologij. Večja odvisnost od elektronike, telefonov in računalniške opreme pospešuje svetovno proizvodnjo e-odpadkov, ki bi lahko do leta 2030 dosegla 75 milijonov ton 12 . Od tega se trenutno v EU le 17,4 % pravilno obdela in reciklira 13 , medtem ko se proizvodnja e-odpadkov povečuje po 2,5 milijona ton na leto 14 . Brez ustreznih politik bo vsak prehod na nove standarde ali tehnologije zahteval obsežno zamenjavo opreme. Na primer, 5G in 6G bosta od uporabnikov zahtevala zamenjavo opreme, da bi se v celoti izkoristile njune koristi, saj bi bila večina obstoječih pametnih telefonov, tablic in računalnikov zgolj povratno združljivih 15 . Napredek na področju digitalizacije bo povečal tudi porabo vode, npr. za hlajenje podatkovnih centrov ali proizvodnjo čipov. Rudarjenje in obdelava surovin, potrebnih za prehoda, odpirata okoljska vprašanja in vzbujata etične pomisleke. Nazadnje pa bodo tveganja za podnebje in okolje vplivala na življenjsko dobo in delovanje kritičnih digitalnih infrastruktur. V naslednjih 30 letih se lahko stroški škode zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov po vsej EU povečajo za 60 % 16 . |
| Overall, if properly governed, digital technologies can help create a climate neutral, resource-efficient economy and society, cutting the use of energy and resources in key economic sectors and becoming more resource-efficient themselves. | Na splošno lahko digitalne tehnologije, če se pravilno upravljajo, pomagajo ustvariti podnebno nevtralno, z viri gospodarno gospodarstvo in družbo, zmanjšajo porabo energije in virov v ključnih gospodarskih sektorjih in postanejo gospodarnejše z viri. |
| III. Critical technologies for the twinning | III. Kritične tehnologije za tesno povezovanje |
| Energy, transport, industry, buildings, and agriculture are the most greenhouse gas emitting sectors in the EU. 17 Reducing their footprint, as also envisaged by the Fit for 55 package, and strengthening their resilience is thus critical for a successful twinning. However, without appropriate technologies and policies, the adverse environmental impact of these sectors might be more difficult to abate. At the global level, this is especially the case, as an anticipated population of 9.7 billion by 2050 with higher average income will require more food, industrial products, energy, housing, mobility, and water. | Energija, prevoz, industrija, stavbe in kmetijstvo so sektorji z največjimi emisijami toplogrednih plinov v EU 17 . Zmanjšanje njihovega odtisa, kot je tudi predvideno v svežnju „Pripravljeni na 55“, ter krepitev njihove odpornosti sta zato ključna za uspešno tesno povezovanje. Vendar je brez ustreznih tehnologij in politik škodljivi vpliv teh sektorjev na okolje morda še težje zmanjšati. To zlasti velja na svetovni ravni, saj bo predvideno število prebivalstva, ki naj bi se do leta 2050 povečalo na 9,7 milijarde, z višjim povprečnim dohodkom zahtevalo več hrane, industrijskih proizvodov, energije, stanovanj, mobilnosti in vode. |
| Until 2030, most of the reductions in CO2 emissions will come from technologies available today. Yet, climate neutrality and circularity by 2050 will be enabled by the development of new technologies, currently at the experimental, demonstration or prototype phase. 18 This includes various digital technologies that might foster twinning across all sectors. | Do leta 2030 bodo večino zmanjšanj emisij CO2 omogočile tehnologije, s katerimi že danes razpolagamo. Vendar bo podnebno nevtralnost in krožnost do leta 2050 omogočil razvoj novih tehnologij, ki so trenutno v poskusni, predstavitveni ali prototipni fazi 18 . To vključuje različne digitalne tehnologije, ki lahko pospešijo tesno povezovanje v vseh sektorjih. |
| 1.Digitalising energy | 1.Digitalizacija energije |
| Russia’s military aggression against Ukraine has increased the importance of the geopolitical aspects of the clean energy transition, highlighting the need to accelerate it and to join forces to achieve a more resilient energy system and a true Energy Union. 19 The EU has put forward ambitious options to mitigate the impact of high energy prices on consumers (especially vulnerable and at risk of energy poverty) and industry and to strengthen the security of the EU’s energy supply. In the medium term, an integrated EU system largely based on producing clean energy, diversifying energy supplies, as well as increasing energy savings and energy efficiency in all sectors, is the most cost-effective solution to reduce the EU’s dependence on fossil fuels. For example, full implementation of the Fit for 55 package would lower the EU’s gas consumption by 30% by 2030. 20 This is even more relevant as progress of the twin transitions will increase the demand for electricity. | Z rusko vojaško agresijo na Ukrajino se je povečal pomen geopolitičnih vidikov prehoda na čisto energijo ter poudarjena je bila potreba po njegovi pospešitvi ter združitvi moči za doseganje odpornejšega energetskega sistema in prave energetske unije 19 . EU je predložila velikopotezne možnosti za blaženje učinka visokih cen energentov na potrošnike (zlasti ranljive in tiste, ki jim grozi energetska revščina) in industrijo ter za krepitev varnosti oskrbe z energijo v EU. Srednjeročno je celovit sistem EU, ki večinoma temelji na proizvodnji čiste energije, diverzifikaciji oskrbe z energijo, pa tudi povečanju prihrankov energije in energijske učinkovitosti v vseh sektorjih, stroškovno najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje odvisnosti EU od fosilnih goriv. Na primer, celovito izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“ bi zmanjšalo porabo plina EU za 30 % do leta 2030 20 . To je še pomembnejše, saj bo napredek dvojnega prehoda povečal povpraševanje po električni energiji. |
| Digitalisation can strengthen the EU’s energy security. Digital technologies can support more efficient flows of energy carriers and increase interconnectivity between markets. They can provide the necessary data to match supply and demand at a more disaggregated level and close to real time. The forecasting of energy production and demand can be improved by digital technologies, novel sensors, satellite data and blockchain. This would allow smart grids to adjust consumption to weather conditions affecting the production of variable renewable energy. That will enable the effective management and distribution of renewable energy, facilitate cross-border exchange and prevent interruptions. Digitalisation will empower people and businesses, allowing them to shift consumption to green energy sources, adjust consumption, or even trade energy. 'Energy-as-a-service' 21 and data-driven innovative energy services can change the way energy suppliers and consumers interact. In addition, microgrids and self-organised grids can become a bottom-up way of managing the energy system. To increase resilience against hybrid threats, the digitalisation of energy systems will require enhanced cybersecurity capacities and secure, autonomous, and ubiquitous communications systems, such as secure space-based connectivity. | Digitalizacija lahko okrepi energetsko varnost EU. Digitalne tehnologije lahko podpirajo učinkovitejše pretoke nosilcev energije in povečajo medsebojno povezanost trgov. Zagotovijo lahko potrebne podatke za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na bolj razčlenjeni ravni in bližje realnemu času. Napovedovanje proizvodnje energije in povpraševanja po njej se lahko izboljša z digitalnimi tehnologijami, novimi senzorji, satelitskimi podatki in blokovno verigo. To bi pametnim omrežjem omogočilo, da porabo prilagodijo vremenskim razmeram, ki vplivajo na proizvodnjo energije iz različnih obnovljivih virov. Navedeno bo omogočilo uspešno upravljanje in distribucijo energije iz obnovljivih virov, olajšalo čezmejno izmenjavo in preprečilo prekinitve. Digitalizacija bo opolnomočila ljudi in podjetja, tako da jim bo omogočila prehod na porabo zelenih virov energije, prilagoditev porabe ali celo trgovanje z energijo. „Energija kot storitev“ 21 in inovativne energetske storitve, ki temeljijo na podatkih, lahko spremenijo način sodelovanja med dobavitelji energije in potrošniki. Poleg tega lahko postanejo mikroomrežja in samoorganizirana omrežja način upravljanja energetskega sistema od spodaj navzgor. Za povečanje odpornosti proti hibridnim grožnjam bo digitalizacija energetskih sistemov zahtevala večje zmogljivosti na področju kibernetske varnosti ter zanesljive, samostojne in vseprisotne komunikacijske sisteme, kot je zanesljiva povezljivost, temelječa na vesoljski tehnologiji. |
| 2.Enabling greener transport with digital technologies | 2.Omogočanje bolj zelenega prevoza z digitalnimi tehnologijami |
| Coupled with population growth and higher living standards, the demand for transport will continue to grow. Globally, passenger transport could increase nearly threefold between 2015 and 2050. In the EU, road passenger transport is expected to grow by around 21% and freight transport by 45% by 2050, notwithstanding efforts to shift more traffic to other modes such as rail or waterborne. 22 Urbanisation, growing consumer awareness, evolving costs of sustainable transport options (still relatively high today), and new business models (including when it comes to supply chain management) will also affect the sector. In addition, digitalisation may further accelerate the hybridisation of the workplace, affecting workers’ local and cross-border mobility. | Skupaj z rastjo prebivalstva in višjimi življenjskimi standardi se bo povpraševanje po prevozu še naprej povečevalo. Na splošno bi se lahko potniški prevoz med letoma 2015 in 2050 skoraj potrojil. Pričakuje se, da se bo ne glede na prizadevanja za preusmeritev več prometa v druge načine prevoza, kot sta železniški in vodni promet, potniški prevoz v EU do leta 2050 povečal za približno 21 %, tovorni promet pa za 45 % 22 . Urbanizacija, vse večja ozaveščenost potrošnikov, nastajajoči stroški trajnostnih možnosti prevoza (danes še vedno razmeroma visoki) ter novi poslovni modeli (tudi kadar gre za upravljanje dobavne verige) bodo prav tako vplivali na sektor. Poleg tega lahko digitalizacija še dodatno pospeši hibridizacijo delovnih mest, ki vpliva na lokalno in čezmejno mobilnost delavcev. |
| Combined with digital technologies, broader applications for next-generation batteries 23 will enable a major shift of mobility towards sustainability. This applies to various modes of transport, including passenger and freight, heavy-duty trucks, or aviation. For example, electric aircraft could potentially connect small regional airports throughout the EU. Managing the additional demand for electricity from transport, both for direct electrification and for mass production of renewable and low-carbon fuels for hard-to-decarbonise sectors such as aviation and waterborne, must be matched with improving the energy-efficiency of electric vehicles. It also requires a system-level approach for integrating sensors, computing power and advanced software. The use of data from vehicles and their environment can optimise charging. Bi-directional charging could provide flexibility to smart electricity grids, supporting the integration of renewable energy and maximising its use. Moreover, in combination with space-based services, digitalisation can support reliable solutions for connected and automated (including autonomous) vessels and vehicles, contributing to increased efficiency of traffic management and lower fuel consumption. Experimental designs such as test beds or living labs, which allow testing mobility solutions in a real-world environment, can help better understand the needs of end-users. Digital twins of vehicles can provide full data about real-time performance, service history, configuration, parts replacement, or warranty. Smart mobility will require major investments to develop new technologies and infrastructures, and access to various digital technologies such as artificial intelligence, cloud, or semiconductors. Moreover, to reach a critical mass and avoid dependence on large dominant actors, players in the sector will need to build partnerships, pool investments, and agree on common standards, infrastructures, platforms, and governance frameworks. Social acceptance of self-driving vehicles and the cost-related accessibility will also be key. | V kombinaciji z digitalnimi tehnologijami bodo širše vrste uporabe baterij prihodnje generacije 23 omogočile velik premik mobilnosti v smeri trajnostnosti. To velja za različne načine prevoza, vključno s potniškim prevozom in tovornim prometom, težkimi tovornimi vozili ali letalstvom. Na primer, električni zrakoplovi bi lahko povezovali majhna regionalna letališča v vsej EU. Upravljanje dodatnega povpraševanja po električni energiji na področju prevoza za neposredno elektrifikacijo in masovno proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv za sektorje, ki jih je težko razogljičiti, kot sta letalstvo in vodni promet, je treba uskladiti z izboljšanjem energijske učinkovitosti električnih vozil. Zahteva tudi pristop na sistemski ravni za vgradnjo senzorjev, računalniške zmogljivosti in napredne programske opreme. Uporaba podatkov, pridobljenih iz vozil in njihovega okolja, lahko optimizira polnjenje. Dvosmerno polnjenje bi lahko zagotovilo prožnost za pametna omrežja električne energije, s čimer se podpira vključevanje energije iz obnovljivih virov in povečuje njihova uporaba. Poleg tega lahko digitalizacija skupaj s storitvami, ki temeljijo na vesoljski tehnologiji, podpira zanesljive rešitve za povezana in avtomatizirana (vključno z avtonomnimi) plovila in vozila, s čimer prispeva k učinkovitejšemu upravljanju prometa in manjši porabi goriva. Poskusne zasnove, kot so preskuševalne naprave ali živi laboratoriji, ki omogočajo preskušanje rešitev na področju mobilnosti v resničnem okolju lahko pomagajo bolje razumeti potrebe končnih uporabnikov. Digitalni dvojčki vozil lahko zagotovijo celovite podatke o obratovanju v realnem času, zgodovini servisov, konfiguraciji, zamenjavi delov ali garanciji. Pametna mobilnost bo zahtevala velike naložbe za razvoj novih tehnologij in infrastruktur ter dostop to različnih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, oblak ali polprevodniki. Poleg tega bodo morali akterji v sektorju za doseganje kritične mase in preprečevanje odvisnosti od velikih prevladujočih akterjev vzpostaviti partnerstva, združiti naložbe ter se dogovoriti o skupnih standardih, infrastrukturah, platformah in okvirih upravljanja. Ključni bosta tudi družbena sprejemljivost samovozečih vozil in njihova dostopnost, povezana s stroški. |
| Digitalisation and artificial intelligence will also boost the emergence of more efficient multimodal mobility solutions, by combining all modes in a single, interoperable platform, such as 'mobility-as-a-service' or 'transport-as-a-service'. This might raise efficiency, consumer choice, accessibility, and affordability, notably of public transport. In addition, digital platforms will boost other options such as pooling and sharing. Digital technology is also key to ensuring that connected multimodal mobility services emerge in cities, as well as remote and rural regions, allowing citizens and businesses to access and choose between different options for both passenger and freight transport. In addition, new low-emission, digital and artificial intelligence-based technologies and solutions, such as drones, have the potential to offer a wide spectrum of new applications and services, from goods’ delivery to medical assistance. This will require further interoperability between different modes, operators and platforms, and ubiquitous connectivity. In particular, better and broader access to mobility data will help public authorities monitor and plan transport activities, infrastructure and services and better match supply and demand at a lower cost and environmental impact. Access to data is also key to improving traffic management and giving customers and businesses a wider choice of sustainable mobility solutions. | Digitalizacija in umetna inteligenca bosta prav tako spodbudili pojav učinkovitejših multimodalnih rešitev na področju mobilnosti, tako da bosta združili vse načine v eni interoperabilni platformi, kot sta „mobilnost kot storitev“ ali „prevoz kot storitev“. To bi lahko povečalo učinkovitost, izbiro potrošnikov, razpoložljivost in cenovno dostopnost, zlasti javnega prevoza. Poleg tega bodo digitalne platforme pospešile druge možnosti, kot sta združevanje in souporaba. Digitalna tehnologija je tudi ključna za zagotavljanje, da se storitve povezane multimodalne mobilnosti pojavijo v mestih ter oddaljenih in podeželskih regijah, kar državljanom in podjetjem omogoča dostop do različnih možnosti potniškega prevoza in tovornega prometa ter izbiro med njimi. Poleg tega lahko nove tehnologije in rešitve z nizkimi emisijami, digitalne tehnologije in rešitve ter tehnologije in rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot so droni, zagotovijo širok nabor novih aplikacij in storitev, od dostave blaga do zdravstvene pomoči. To bo zahtevalo nadaljnjo interoperabilnost med različnimi načini, izvajalci in platformami ter vseprisotno povezljivost. Zlasti lahko boljši in širši dostop do podatkov o mobilnosti javnim organom pomaga spremljati in načrtovati dejavnosti, infrastrukturo in storitve prevoza ter bolje usklajevati ponudbo in povpraševanje ob nižjih stroških in manjšem vplivu na okolje. Dostop do podatkov je tudi ključen za izboljšanje upravljanje prometa in zagotavljanje večje izbire trajnostnih rešitev na področju mobilnosti za potrošnike in podjetja. |
| 3.Galvanising the industry’s climate-neutrality through digital technologies | 3.Spodbujanje podnebne nevtralnosti industrije z digitalnimi tehnologijami |
| To be on track for climate neutrality in 2050, already by 2030 the EU industry will need to decrease its CO2 emissions by 23% compared with 2015. 24 Industry is globally responsible for about 37% of total final energy consumption 25 and about 20% of greenhouse gas emissions. 26 Four energy-intensive industries – steel, cement, chemicals, pulp, and paper – account for around 70% of its total global CO2 emissions. They are also the largest EU industrial energy users. | Za uresničitev podnebne nevtralnosti za leto 2050 bo morala industrija EU že do leta 2030 zmanjšati emisije CO2 za 23 % v primerjavi z letom 2015 24 . Na svetovni ravni je industrija odgovorna za približno 37 % celotne porabe končne energije 25 in približno 20 % emisij toplogrednih plinov 26 . Štirje energetsko intenzivni industrijski sektorji – jeklo, cement, kemikalije, celuloza in papir – so predstavljali približno 70 % njihovih skupnih svetovnih emisij CO2. So tudi največji industrijski porabniki energije v EU. |
| Digital technologies will be important to manage the supply and demand of large industrial energy users in a system with diverse sources and feedstock. Smart meters, including sub-meters, and sensors could increase energy efficiency, by providing real-time information about its consumption and feeding into the energy management tools. Supervisory control, big data analytics and data acquisition 27 systems will improve the efficiency of industrial processes as well as process data to enable smarter decisions. Digital twins will help improve system designs, test new products, monitor and ensure preventive maintenance, assess the product lifecycle, and select optimal materials. Data-driven optimisation will help improve existing materials, develop greener alternatives, and prolong their lifetime. Monitoring and tracking provide information on materials or parts used in products, which could boost circularity through better maintenance and high quality closed loop recycling. Integration of manufacturing, digital and other advanced technologies, such as robotics or 3D and 4D 28 printing, will also have a major role to play. Uptake of digital solutions by the industrial sector requires higher levels of technological readiness and cybersecurity to protect the data of industrial processes and the integrity of their functioning. | Digitalne tehnologije bodo pomembne za upravljanje ponudbe in povpraševanja velikih industrijskih porabnikov energije v sistemu z raznolikimi viri in surovinami. Pametni števci, vključno z individualnimi števci, in senzorji bi lahko povečali energijsko učinkovitost z zagotavljanjem informacij o njeni porabi v realnem času in uporabo teh informacij v orodjih za upravljanje energije. Sistemi za nadzorne preglede, analitiko velepodatkov in zbiranje podatkov 27 bodo izboljšali učinkovitost industrijskih postopkov ter obdelave podatkov za sprejemanje pametnejših odločitev. Digitalni dvojčki bodo pomagali izboljšati sistemske zasnove, preskušati nove proizvode, spremljati in zagotavljati preventivno vzdrževanje, ocenjevati življenjski cikel proizvodov in izbrati optimalne materiale. Optimizacija, ki temelji na podatkih, bo pomagala izboljšati obstoječe materiale, razviti bolj zelene alternative in podaljšati njihovo življenjsko dobo. Spremljanje in sledenje zagotavljata informacije o materialih ali delih, uporabljenih v proizvodih, kar bi lahko povečalo krožnost z boljšim vzdrževanjem in visokokakovostnim recikliranjem v zaprti zanki. Vključitev proizvodnih, digitalnih in drugih naprednih tehnologij, kot sta robotika ali tri- in štiridimenzionalni 28 tisk, bo prav tako imela pomembno vlogo. Uporaba digitalnih rešitev v industrijskem sektorju zahteva višje ravni tehnološke pripravljenosti in kibernetske varnosti za zaščito podatkov o industrijskih postopkih in celovitosti njihovega delovanja. |
| 4.Greening buildings with digitalisation | 4.Ekologizacija stavb z digitalizacijo |
| Demographic trends and urbanisation will drive changes in demand for buildings. Growing urban population will double the size of the global building stock by 2060. In the EU, the number of people living in predominantly urban and intermediate regions might reach 80% by 2050. 29 There will also be more small-size households, likely to consume more energy per person than those bigger in size. These trends, matched with the use of digital appliances for remote work, education, smart or independent living, will intensify the energy consumption of buildings. In the EU, this sector currently accounts for 40% of energy consumption, while 75% of the building stock is energy inefficient. 30 | Demografski trendi in urbanizacija bodo spodbudili spremembe povpraševanja po stavbah. Vse številčnejše mestno prebivalstvo bo do leta 2060 podvojilo obseg svetovnega stavbnega fonda. V EU lahko število ljudi, ki živijo v pretežno urbanih in vmesnih regijah, do leta 2050 doseže 80 % 29 . Prav tako bo več malih gospodinjstev, ki bodo verjetno porabila več energije na osebo kot večja. Ti trendi, usklajeni z uporabo digitalnih naprav za delo na daljavo, izobraževanje, pametno ali samostojno življenje, bodo povečali porabo energije v stavbah. V EU ta sektor trenutno predstavlja 40 % porabe energije, medtem ko je 75 % stavbnega fonda energijsko neučinkovitega 30 . |
| To achieve climate neutrality and significant benefits from a zero-pollution perspective, new buildings will need to be zero-emission by 2030 and one fifth of the existing ones will need to be retrofitted. 31 Reaching climate neutrality in the sector would require replacing fossil fuel heating with sustainable alternatives, such as heat pumps, reducing the carbon footprint from water use and improving overall energy performance, while ensuring that solutions are available to all. This will contribute to the EU’s objective of renovating 35 million energy-inefficient buildings by 2030. 32 Smart buildings and meters could help achieve these goals and tackle energy poverty. By 2030, building information modelling could further increase the sector’s energy and water efficiency, providing long-term analysis of design choices in construction and use of buildings. Availability of anonymised data, smart appliances, as well as consumer behaviour will enable targeted investments in renovations. Digital logbooks and life-cycle analysis will be necessary to assess, report, store, and track information on whole-life emissions, and will help reduce the environmental impact of materials and help prevent the use of toxic ones. Digital twins could change the way urban spaces are planned, monitored, and managed. This could translate into reduced urban emissions, increased resource efficiencies and quality of life, better use of building space, and could make buildings more resilient to hazardous events. | Za doseganje podnebne nevtralnosti in znatnih koristi z vidika ničelnega onesnaževanja bodo morale biti nove stavbe do leta 2030 brezemisijske, petina obstoječih pa naknadno opremljenih 31 . Doseganje podnebne nevtralnosti v sektorju bi zahtevalo zamenjavo ogrevanja na fosilna goriva s trajnostnimi alternativami, kot so toplotne črpalke, ki zmanjšujejo ogljični odtis zaradi uporabe vode in izboljšujejo splošno energijsko učinkovitost, hkrati pa zagotavljajo, da so rešitve na voljo vsem. To bo prispevalo k cilju EU glede prenove 35 milijonov energijsko neučinkovitih stavb do leta 2030 32 . Pametne stavbe in števci bi lahko pomagali pri doseganju teh ciljev in spopadanju z energetsko revščino. Do leta 2030 bi lahko informacijsko modeliranje gradbenih objektov z zagotavljanjem dolgoročne analize odločitev v zvezi z zasnovo v gradbeništvu in uporabe stavb še dodatno povečalo energijsko učinkovitost in učinkovitost rabe vode v sektorju. Razpoložljivost anonimiziranih podatkov, pametne naprave in ravnanje potrošnikov bodo omogočili ciljno usmerjene naložbe v prenove. Digitalni dnevniki in analiza življenjskega cikla bodo potrebni za ocenjevanje, sporočanje, shranjevanje in sledenje informacij o emisijah v celotni življenjski dobi ter bodo pomagali zmanjšati vpliv materialov na okolje in preprečiti uporabo strupenih materialov. Digitalni dvojčki bi lahko spremenili način načrtovanja, spremljanja in upravljanja mestnih površin. To bi lahko pomenilo manjše emisije v mestih, večjo gospodarnost z viri in višjo kakovost življenja, boljšo uporabo prostora stavb, stavbe pa bi lahko bile zaradi tega zasnovane tako, da bi bile odpornejše proti nevarnim dogodkom. |
| 5.Smarter and greener agriculture | 5.Pametnejše in bolj zeleno kmetijstvo |
| Climate and environmental crises, changes in demography and geopolitical instability will challenge the resilience of the EU’s agriculture and its path to sustainability. Without policy action, global agricultural emissions might increase by 15-20% by 2050. By that time, 10% of the global area currently fit for crops and livestock is projected to be climatically unsuitable. 33 Other threats will appear for the biosphere, water, soil, or biodiversity. In the new geopolitical context, the EU needs to reduce its dependence on import of feed, fertilisers, and other inputs. This has to happen without undermining productivity, food security or the greening of the sector, and while tackling food insecurity in low-income partner countries. | Podnebne in okoljske krize, demografske spremembe in geopolitična nestabilnost bodo izziv za odpornost kmetijstva EU in njegovo pot k trajnostnosti. Brez ukrepanja politike bi se lahko svetovne emisije iz kmetijstva do leta 2050 povečale za 15–20 %. Do takrat naj bi bilo po napovedih 10 % svetovnih površin, ki so trenutno primerne za pridelke in živino, podnebno neprimernih 33 . Biosfero, vodo, tla ali biotsko raznovrstnost bodo ogrožale nove nevarnosti. V novih geopolitičnih razmerah mora EU zmanjšati svojo odvisnost od uvoza krme, gnojil in drugih vhodnih materialov. To se mora zgoditi, ne da bi se ogrozila produktivnost, prehranska varnost ali ekologizacija sektorja, hkrati pa je treba reševati vprašanje prehranske varnosti v partnerskih državah z nizkimi dohodki. |
| If properly deployed, digital technologies can enable smart and greener farming. The increased use of digital sensing in-situ (to adapt treatments to specific conditions) and EU space-based services could reduce the use of water, pesticides, fertilisers, and energy, which will also benefit human and animal health. Digital twins will provide data to manage the diversification of products and use functional biodiversity to redesign pest control. Quantum computing, in combination with bioinformatics and plant genomics, can enhance the understanding of the biological and chemical processes needed to reduce pesticides and fertilisers. Digital platforms facilitating local distribution and avoiding food waste could boost local production and shorten consumption circuits. Satellite data, sensors, blockchain, and data from along the value chain could increase traceability and transparency. Open agricultural digital platforms providing a basis for secure and trustworthy data sharing and digital services, such as precision farming, could strengthen fair collaboration in the value chain and create efficient marketplaces. Broader uptake of these technologies will require lower installation and maintenance costs and higher connectivity in peripheral and rural areas. In addition, digital solutions developed for standardised processes will need to support more diversified farming models. Trust, high levels of security, and appropriate skills will determine the uptake of twinning-related technologies. | S pravilno uporabo lahko digitalne tehnologije omogočijo pametno in bolj zeleno kmetovanje. Večja uporaba digitalnega zaznavanja na kraju samem (da se obdelave prilagodijo specifičnim pogojem) in storitve EU, ki temeljijo na vesoljski tehnologiji, bi lahko zmanjšale porabo vode, pesticidov, gnojil in energije, kar bi koristilo tudi zdravju ljudi in živali. Digitalni dvojčki bodo zagotovili podatke za upravljanje diverzifikacije proizvodov in uporabo funkcionalne biotske raznovrstnosti za preoblikovanje zatiranja škodljivih organizmov. Kvantno računalništvo lahko skupaj z bioinformatiko in genomiko rastlin izboljša razumevanje bioloških in kemijskih procesov, potrebnih za zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil. Digitalne platforme, ki olajšujejo lokalno distribucijo in preprečujejo nastanek odpadne hrane, bi lahko spodbudile lokalno proizvodnjo in skrajšale verige porabe. Satelitski podatki, senzorji, blokovna veriga in podatki vzdolž vrednostne verige bi lahko povečali sledljivost in preglednost. Odprte kmetijske digitalne platforme, ki zagotavljajo osnovo za varno in zanesljivo souporabo podatkov ter varne in zanesljive digitalne storitve, kot je precizno kmetovanje, bi lahko okrepile pošteno sodelovanje v vrednostni verigi in ustvarile učinkovite večstranske platforme. Zaradi širše uporabe teh tehnologij bodo potrebni nižji stroški namestitve in vzdrževanja ter večja povezljivost na obrobnih in podeželskih območjih. Poleg tega bodo morale digitalne rešitve, razvite za standardizirane postopke, podpirati raznovrstnejše modele kmetovanja. Zaupanje, visoke ravni varnosti ter ustrezna znanja in spretnosti bodo določali uporabo tehnologij v zvezi s tesnim povezovanjem. |
| IV. Geopolitical, economic, social, and regulatory factors determining twinning | IV. Geopolitični, gospodarski, družbeni in regulativni dejavniki, ki določajo tesno povezovanje |
| The current geopolitical shifts confirm the need to accelerate the twin transitions, reinforcing the EU’s resilience and open strategic autonomy. The repercussions of Russia’s military aggression against Ukraine have already changed geopolitical and economic realities. This includes various factors relevant for twinning: soaring energy and food prices and related social implications, the potential need to temporarily increase the use of coal, further pressure on public finances, higher inflation rates, increased cyber risks, issues with supply chains, and impaired access to critical raw materials and technologies. The new sense of urgency to speed up the transition away from fossil fuels could prove to be a tipping point for the green transition. The geopolitical situation will also galvanise the transformation of supply chains, resulting from changes in global labour and production costs, as well as the repercussions of the COVID-19 pandemic. It will add pressure to move to less vulnerable, more diversified, and more reliable supply chains and, possibly, ‘friend-shoring’ 34 . This could in some cases also reduce the carbon footprint and foster circular economy. In this context, EU partners such as South Korea, the United States, and Japan have for instance also put in place or recently started building up supply chain monitoring systems and domestic capacities. | Trenutni geopolitični premiki potrjujejo potrebo po pospešitvi dvojnega prehoda, krepitvi odpornosti in odprti strateški avtonomiji EU. Posledice ruske vojaške agresije proti Ukrajini so že spremenile geopolitične in gospodarske okoliščine. To vključuje različne dejavnike, pomembne za tesno povezovanje: hitro naraščanje cen energentov in hrane ter povezane socialne posledice, morebitna potreba po začasnem povečanju uporabe premoga, nadaljnji pritisk na javne finance, višje stopnje inflacije, povečana kibernetska tveganja, težave z dobavnimi verigami in slabši dostop do kritičnih surovin in tehnologij. Nova nujnost pospešitve prehoda s fosilnih goriv bi se lahko izkazala za prelomno točko zelenega prehoda. Geopolitične razmere bodo prav tako spodbudile preoblikovanje dobavnih verig zaradi sprememb stroškov dela in proizvodnje na svetovni ravni ter posledic pandemije COVID-19. To bo ustvarilo dodaten pritisk, da je treba preiti na manj ranljive, raznovrstnejše in zanesljivejše ter po možnosti „prijateljske“ dobavne verige 34 . V nekaterih primerih bi to lahko tudi zmanjšalo ogljični odtis in spodbudilo krožno gospodarstvo. V tem okviru so partnerji EU, kot so Južna Koreja, Združene države Amerike in Japonska, na primer prav tako vzpostavili ali nedavno začeli vzpostavljati sisteme spremljanja dobavne verige in domače zmogljivosti. |
| Securing access to critical raw materials will be paramount for the EU’s twin transitions. Currently, the EU’s dependence on third countries, including China, for a number of critical raw materials is even greater than that on Russia for fossil fuels 35 . The EU’s own production accounts for only 4% of the global supply chain of critical raw materials used in the production of digital equipment, such as palladium, tantalum, or neodymium. 36 The EU also lacks an adequately scaled-up mining, processing, and recycling industry. Progress in developing domestic deposits, including those of strategic importance for the economy, has been insufficient so far, notably as projects continue to face significant obstacles. At the same time, reaching our clean energy goals will require increasing amounts of various raw materials, e.g. a 3500% increase in the use of lithium, a key component for electric mobility. Chile currently holds 40% of lithium deposits, while China hosts 45% of its refining facilities worldwide. 37 In addition, a 330% increase in the use of cobalt, and a 30-35% increase in the use of aluminium and copper are expected. 38 Trade, cooperation, and partnerships with a diversified array of mineral-rich and like-minded countries remain of particular importance. The global surge in demand heightens the competition for resources and is likely to worsen the production concentration thus creating additional geopolitical risks on the supply. Beyond the access to critical raw materials, the ability to set environmental and social standards, ensuring the sustainability of mining, refining, and recycling activities, and production of energy, will be key in the new geopolitical context. 39 | Zagotavljanje dostopa do kritičnih surovin bo za dvojni prehod EU bistvenega pomena. Trenutno je odvisnost EU od tretjih držav, vključno s Kitajsko, na področju številnih kritičnih surovin celo večja kot od Rusije na področju fosilnih goriv 35 . Lastna proizvodnja EU predstavlja le 4 % svetovne dobavne verige kritičnih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji digitalne opreme, kot so paladij, tantal ali neodim 36 . EU prav tako nima ustrezne razširjene rudarske in predelovalne industrije ter industrije recikliranja. Napredek pri razvoju domačih rezerv, vključno s tistimi, ki so za gospodarstvo strateškega pomena, je bil doslej nezadosten, zlasti glede na to, da se projekti še vedno spopadajo z znatnimi ovirami. Hkrati bo doseganje naših ciljev glede čiste energije zahtevalo povečanje količin različnih surovin, npr. 3 500-odstotno povečanje uporabe litija, ključne komponente za električno mobilnost. Čile ima trenutno 40 % zalog litija, medtem ko je na Kitajskem 45 % vseh obratov za rafiniranje na svetu 37 . Poleg tega se pričakuje 330-odstotno povečanje uporabe kobalta in 30 do 35-odstotno povečanje aluminija in bakra 38 . Trgovina, sodelovanje in partnerstva z najrazličnejšimi podobno mislečimi državami, bogatimi z minerali, so še naprej izredno pomembni. Svetovni porast povpraševanja zaostruje boj za vire in bo verjetno poslabšal koncentracijo proizvodnje, kar bo ustvarilo dodatna geopolitična tveganja na področju dobave. Poleg dostopa do kritičnih surovin bo sposobnost določanja okoljskih in socialnih standardov, ki zagotavljajo trajnostnost dejavnosti rudarjenja, rafiniranja in recikliranja ter proizvodnje energije, ključnega pomena v novih geopolitičnih razmerah 39 . |
| Coupled with enough investment, increased circularity 40 and precision in production might help reduce these strategic dependencies. Digitalisation might further accelerate circularity, by improving design, increasing accuracy in production, and improving repair, refurbishment, and recycling processes. For instance, after 2040, recycling could be the EU’s major source of supply for most transition metals, together with the continued need for primary metals. 41 Recycling will be even more important, as, for instance, production of steel or aluminium from scrap is significantly less energy-intensive than from raw materials. 42 Both the quantity and quality of recycling are relevant. For instance, copper contamination of steel and aluminium leads to major losses in value and consequent higher energy use and emissions. | Skupaj z zadostnimi naložbami lahko večja krožnost 40 in natančnost v proizvodnji pomagata zmanjšati te strateške odvisnosti. Digitalizacija lahko dodatno pospeši krožnost z izboljšanjem zasnove, večjo natančnostjo v proizvodnji in izboljšanjem postopkov popravil, prenove in recikliranja. Na primer, po letu 2040 bi lahko bilo recikliranje glavni vir EU za dobavo večine prehodnih kovin, skupaj z nadaljnjo potrebo po primarnih kovinah 41 . Recikliranje bo še pomembnejše, saj je na primer proizvodnja jekla ali aluminija iz odpadnih kovin energetsko precej manj intenzivna kot njuna proizvodnja iz surovin 42 . Pomembni sta količina in kakovost recikliranja. Na primer primesi bakra v jeklu in aluminiju povzročajo velike izgube vrednosti, posledično pa večjo porabo energije in več emisij. |
| The geopolitics of technologies will gain in importance. Access to critical technologies will provide a competitive advantage and reduce strategic dependencies. The EU’s currently limited capacity in some horizontal technologies weakens its position. 43 Technological competition could rapidly increase, leading to the fragmentation of global innovation ecosystems. This can increase costs and cybersecurity risks especially for dual-use technologies, e.g. 5G and 6G infrastructure or digital technologies in agriculture. 44 This is even more relevant as the amount of collected data, including on consumers’ habits and behavioural patterns, and the number of connected appliances will massively increase. Moreover, rivalries based on values and societal models are also expected to grow. This is already visible in different approaches to the internet. For instance, limiting access to specific content (e.g. China, Russia), pursuing a value-based approach (e.g. EU focus on data privacy and trustworthy artificial intelligence) or promoting specific models of governance (e.g. largely privatised, like in the US, or driven by the state, as in the Chinese cyber-sovereignty). 45 There are growing concerns about links between malicious cyber activities and disinformation, which threaten democracy, aggravate divisions, and hinder access to accurate information. This is relevant, as the last 30 years of democratic progress has been eradicated 46 : the average level of global democracy in 2021 is down to its 1989 level. In addition, the current geopolitical context might affect twin transitions-related projects in partner countries, which are already facing financial and supply constraints due to the consequences of the COVID-19 pandemic. This challenge is becoming even more vital, as, for the first time, progress at global level towards the United Nations Sustainable Development Goals has been reversed. 47 | Pomen geopolitike tehnologij se bo povečal. Dostop do kritičnih tehnologij bo zagotovil konkurenčno prednost in zmanjšal strateške odvisnosti. Trenutna omejena zmogljivost EU na področju nekaterih horizontalnih tehnologij slabi njen položaj 43 . Konkurenca na področju tehnologij bi se lahko hitro povečala, kar bi povzročilo razdrobljenost svetovnih inovacijskih ekosistemov. To lahko poviša stroške in poveča tveganja za kibernetsko varnosti, zlasti v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, npr. infrastruktura 5G in 6G ali digitalne tehnologije v kmetijstvu 44 . To je še toliko pomembnejše, saj se bosta količina zbranih podatkov, tudi o navadah in vedenjskih vzorcih potrošnikov, ter število povezanih naprav močno povečala. Poleg tega se pričakuje tudi povečanje rivalstev zaradi vrednot in družbenih modelov. To je opazno že zdaj pri različnih pristopih k internetu. Na primer omejevanje dostopa do določene vsebine (npr. Kitajska, Rusija), uresničevanje na vrednotah temelječega pristopa (npr. osredotočenost EU na zasebnost podatkov in zanesljivo umetno inteligenco) ali spodbujanje posebnih modelov upravljanja (npr. ki so večinoma privatizirani, kot to velja za ZDA, ali ki jih spodbuja država, kot to velja za kitajsko kibernetsko suverenost) 45 . Vse večja je zaskrbljenost zaradi povezav med zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi in dezinformacijami, ki ogrožajo demokracijo, poglabljajo delitve in ovirajo dostop do točnih informacij. To je pomembno, saj je bilo zadnjih 30 let demokratičnega napredka izničenih 46 : povprečna raven demokracije v svetovnem merilu se je leta 2021 zmanjšala na raven leta 1989. Poleg tega bi lahko trenutne geopolitične razmere vplivale na projekte, povezane z dvojnim prehodom, v partnerskih državah, ki se že spopadajo s finančnimi omejitvami in omejitvami ponudbe zaradi posledic pandemije COVID-19. Ta izziv postaja še toliko pomembnejši, ker je napredek pri doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj na svetovni ravni prvič nazadoval 47 . |
| Adjusting our policies towards a new economic model will be key to achieving the twin transitions. This entails reorienting the traditional view of economic progress towards a more qualitative one evolving around wellbeing, resource efficiency, circularity, and regeneration. Ultimately, reaching climate neutrality, sustainable resource use, zero pollution and halting the decline in biodiversity, entails a profound change of the economic and social policies, driven by an appropriate mix of market-based instruments (for example, carbon pricing) and investments into sustainable projects, by both the public and private sectors. The growth of social enterprises and investments for impact is also a galvanising factor for this shift. | Prilagajanje naših politik novemu gospodarskemu modelu bo ključno za doseganje dvojnega prehoda. To vključuje preusmeritev tradicionalnega stališča do gospodarskega napredka v bolj kvalitativno, ki se razvija na podlagi blaginje, učinkovite rabe virov, krožnosti in prenove. Nazadnje je za doseganje podnebne nevtralnosti, trajnostne rabe virov in ničelnega onesnaževanja ter zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti potrebna korenita sprememba gospodarskih in socialnih politik, ki temelji na ustreznem naboru tržnih instrumentov (npr. oblikovanje cen ogljika) in naložbah v trajnostne projekte v javnih in zasebnih sektorjih. Rast socialnih podjetij in naložb z družbenim in okoljskim učinkom prav tako spodbuja ta premik. |
| The twin transitions will be fair or will not be: inclusiveness and affordability will condition their success. People with low and medium income are more vulnerable to the impacts and costs of the twin transitions, e.g. job automation, access to digital solutions and digital public services, higher energy and food prices, financing improvements in buildings’ energy efficiency, or transport poverty 48 . There is also a gap between tech-savvy firms and those technologically lagging behind. Regional disparities in the level of economic development and social prosperity may further exacerbate these dichotomies. Frictions in the labour and capital market could make them more lengthy and costly. In this context, achieving climate neutrality and environmental sustainability will only be possible if accompanied by measures supporting these groups in bearing the related financial burdens and by bridging disparities. 49 Reaching the objectives of the EU Digital Decade and the European Pillar of Social Rights will be crucial to close these gaps, but more action may be needed. This is even more compelling in view of the fact that those for whom the transition is most difficult to bear are those who are on the lowest end of emissions. Indeed, currently the richest 10% of Europeans emit per capita more than three times as much as the rest of Europe’s citizens. 50 | Dvojni prehod bo pravičen ali pa ga ne bo: vključenost in cenovna dostopnost bosta pogoj za njegov uspeh. Ljudje z nizkimi in srednjimi dohodki so bolj dovzetni za učinke in stroške dvojnega prehoda, kot so npr. avtomatizacija delovnih mest, dostop do digitalnih rešitev in digitalnih javnih storitev, višje cene energije in hrane, financiranje izboljšav energijske učinkovitosti stavb ali prometna revščina 48 . Obstaja tudi vrzel med tehnološko usposobljenimi podjetji in tistimi, ki tehnološko zaostajajo. Regionalne razlike v stopnji gospodarske razvitosti in socialne blaginje lahko te delitve še poslabšajo. Zaradi trenj na trgu dela in kapitalskem trgu bi lahko bil dvojni prehod dolgotrajnejši in dražji. V tem okviru bo doseganje podnebne nevtralnosti in okoljske trajnostnosti mogoče le, če ju bodo spremljali ukrepi, ki te skupine podpirajo pri prevzemanju povezanih finančnih bremen in premoščanju razlik 49 . Doseganje ciljev evropskega digitalnega desetletja in evropskega stebra socialnih pravic bo ključno za odpravo teh vrzeli, vendar bo morda potrebnega več ukrepanja. To je še toliko prepričljivejše glede na dejstvo, da tisti, ki najtežje nosijo breme prehoda, povzročajo najmanj emisij. Trenutno 10 % najbogatejših Evropejcev dejansko izpusti trikrat toliko emisij na prebivalca kot preostali državljani Evrope 50 . |
| The twin transitions will result in profound shifts in the EU labour market and related skills. Sectors and regions with heavy dependency on coal mining, fossil fuel extraction, and related processing and supply chains will see job losses. On the other hand, new jobs will be created as a result of the green transition, e.g. in clean energy, renovation, and the circular economy. 51 Similarly, the digital transition is likely to create new employment and business opportunities, e.g. in advanced technologies, while leading to the loss of other jobs, fully or partially automated. Further digitalisation, accelerated by COVID-19, will also affect conditions and patterns of work, as well as access to social protection. These processes will not necessarily be simultaneous, and their impact on different companies, sectors and regions will be uneven, implying potential economic and labour market imbalances. The transformed content of jobs and the reallocation of employment will require different skill sets. Overall, the labour market effects of the twin transitions are potentially complementary, with amplifying and cancelling effects that merit further research. | Dvojni prehod bo povzročil korenite spremembe na trgu dela EU in s tem povezanih znanj in spretnosti. Sektorji in regije, ki so močno odvisni od premogovništva, pridobivanja fosilnih goriv ter povezane predelave in dobavnih verig, se bodo spopadali z izgubo delovnih mest. Po drugi strani pa bo zeleni prehod, npr. na področju čiste energije, prenove in krožnega gospodarstva, ustvaril nova delovna mesta 51 . Podobno bo digitalni prehod verjetno ustvaril nove zaposlitvene možnosti in poslovne priložnosti, npr. na področju naprednih tehnologij, medtem ko bo povzročil izgubo drugih delovnih mest ali pa bodo ta v celoti ali delno avtomatizirana. Nadaljnja digitalizacija, ki jo je pospešil COVID-19, bo prav tako vplivala na pogoje in vzorce dela ter na dostop do socialne zaščite. Ni nujno, da bodo ti procesi potekali hkrati, njihov učinek na različna podjetja, sektorje in regije pa ne bo enakomeren, kar pomeni morebitna neravnovesja v gospodarstvu in na trgu dela. Spremenjena vsebina delovnih mest in preusmerjanje delovne sile bosta zahtevala drugačne nabore znanj in spretnosti. Na splošno so lahko učinki dvojnega prehoda na trg dela dopolnilni, njegove povečevalne in izničevalne učinke pa je vredno podrobneje raziskati. |
| Production and consumption patterns will evolve. Technologies such as cloud computing, the internet of things or big data analytics will increasingly enable new business models, including servitisation – selling services, rather than products. For example, manufacturing-as-a-service will allow smaller companies to use more efficient cutting-edge manufacturing facilities. Consumption patterns, also underpinned by demographic change, will be of major importance, as household consumption drives up to 72% of global greenhouse gas emissions. 52 Consumer choices, such as using an electric vehicle, installing a heat pump, or retrofitting a house, could reduce cumulative CO2 emissions by around 55% globally. 53 Behavioural choices, e.g. changing diet, using public transport or cycling, will also be key, both for the environment and the overall health of the population. Digital technologies will also affect consumption patterns. With the rise of e-commerce, they will facilitate consumption and shape consumer decisions, increasingly based on digital information. They will also galvanise the social, sharing, and circular economies, as well as shifts from owning to producing and trading assets, e.g. renewable energy or second-hand items, like fashion. Personal monitoring of pollution exposure or contribution and access to environmental data through networks of micro-sensors and smart devices will empower people in their choices. | Vzorci proizvodnje in potrošnje se bodo razvijali. Tehnologije, kot so računalništvo v oblaku, internet stvari ali analitika velepodatkov, bodo vse pogosteje omogočale nove poslovne modele, vključno z ostoritvenjem – prodajo storitev namesto proizvodov. Na primer proizvodnja kot storitev bo manjšim podjetjem omogočila uporabo učinkovitejših najsodobnejših proizvodnih obratov. Vzorci potrošnje, podkrepljeni tudi z demografskimi spremembami, bodo zelo pomembni, saj do 72 % svetovnih emisij toplogrednih plinov prihaja iz porabe gospodinjstev 52 . Zaradi izbire potrošnikov, kot so uporaba električnega vozila, namestitev toplotne črpalke ali naknadno opremljanje hiše, bi se lahko skupne emisije CO2 zmanjšale za približno 55 % na svetovni ravni 53 . Tudi izbira pri ravnanju, npr. sprememba načina prehranjevanja, uporaba javnega prevoza ali kolesarjenje, bo ključna za okolje in splošno zdravje prebivalstva. Prav tako bodo na vzorce potrošnje vplivale digitalne tehnologije. Ob porastu e-trgovanja bodo olajšale potrošnjo in oblikovale odločitve potrošnikov, ki vse bolj temeljijo na digitalnih informacijah. Prav tako bodo spodbujale socialno, delilno in krožno gospodarstvo, pa tudi premike od lastništva sredstev k njihovemu proizvajanju ali trgovanju z njimi, npr. energija iz obnovljivih virov ali rabljeno blago, kot je moda. Osebno spremljanje izpostavljenosti onesnaževanju ali prispevanje k okoljskim podatkom in dostop do njih prek omrežij mikrosenzorjev in pametnih naprav bo ljudi opolnomočilo pri njihovi izbiri. |
| Standards will be important for enabling the twinning. They can support the development of testing methods, management systems or interoperability solutions necessary for the twin transitions. In many cases they are a requirement to access the market and support the implementation of EU legislation and policy objectives, such as the EU’s harmonised approach to sustainable products. Data standards will play an important role in ensuring that the exponential increase in the volume from different origins and private data 54 can be used efficiently and reliably. While standardisation is vital for implementing our policy objectives, many non-EU countries increasingly use it assertively, to provide their industries with increased market access and technology rollout. In that sense, the role of the EU in shaping global standards, and the voice of EU companies in regional standard setting bodies, will remain key. | Za omogočanje dvojnega prehoda bodo pomembni standardi. Ti lahko podpirajo razvoj preskusnih metod, sistemov upravljanja ali interoperabilnostnih rešitev, potrebnih za dvojni prehod. V številnih primerih so pogoj za dostop do trga ter podpirajo izvajanje zakonodaje EU in ciljev politike, kot je usklajen pristop EU k trajnostnim proizvodom. Podatkovni standardi bodo imeli pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se lahko eksponentno povečanje količine iz različnih virov in zasebni podatki 54 uporabljajo učinkovito in zanesljivo. Čeprav je standardizacija ključna za izvajanje ciljev naše politike, pa jo številne države nečlanice EU vse pogosteje odločno uporabljajo, da bi svojim industrijskim sektorjem zagotovile večji dostop do trga in boljše uvajanje tehnologij. V tem smislu bosta vloga EU pri oblikovanju svetovnih standardov in glas podjetij v EU v organih, ki določajo regionalne standarde, še naprej ključna. |
| Public and private investment will remain key for the transitions, also supported by ‘twinning-friendly’ capital markets. The EU’s 2021-2027 long-term budget, coupled with NextGenerationEU, totals EUR 2.018 trillion. At least 30% will be spent on fighting climate change – the highest share ever, from the largest EU budget ever. In addition, in 2026-2027, 10% of the annual spending under the long-term budget will support biodiversity. 25 plans adopted so far under the Recovery and Resilience Facility dedicate 40% to green and 26% to digital objectives, though with a somewhat limited focus on the potential use of digital solutions to achieve the climate goals. Specific funding mechanisms, e.g. the Innovation Fund 55 or the Just Transition Fund, will also be important. Nevertheless, the additional private and public investment needs for the twin transitions might amount to nearly EUR 650 billion per year up to 2030. 56 In the current geopolitical situation, these estimates are likely to be at the lower end of the actual needs, especially for the green transition. 57 Additional investments are needed, while taking into account the risks of increasing public debt, repositioning public finance priorities and an uncertain economic outlook. For instance, a possible rise in defence spending may affect public budgets earmarked for the twin transitions. This increases the importance of prioritising spending, improving the quality and composition of public finances and of civil-military synergies, especially in the field of technologies and space systems. Finally, avoiding significant stranded assets and lock-in mechanisms will require increased focus on future-proof investment decisions so that, e.g. buildings, energy or industrial infrastructure do not need to be decommissioned before the end of their lifetime, but can instead be repurposed or retrofitted. This is also important so as not to give existing technologies an advantage over new entrants. | Javne in zasebne naložbe bodo še naprej ključne za prehoda, podpirali pa jih bodo tudi „tesnemu povezovanju naklonjeni“ kapitalski trgi. Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 skupaj z instrumentom za okrevanje NextGenerationEU znaša 2,018 bilijona EUR. Vsaj 30 % sredstev se bo porabilo za boj proti podnebnim spremembam, kar je največji delež do zdaj največjega proračuna EU. Poleg tega bo v obdobju 2026–2027 10 % letne porabe v okviru dolgoročnega proračuna namenjenih za podporo biotski raznovrstnosti. 25 načrtov, ki so bili do zdaj sprejeti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, namenja 40 % doseganju zelenih, 26 % pa doseganju digitalnih ciljev, čeprav je njihova osredotočenost na morebitno uporabo digitalnih rešitev za doseganje podnebnih ciljev nekoliko omejena. Pomembni bodo tudi posebni mehanizmi financiranja, npr. sklad za inovacije 55 ali Sklad za pravični prehod. Kljub temu bi lahko do leta 2030 potrebe po dodatnih zasebnih in javnih naložbah za dvojni prehod znašale skoraj 650 milijard EUR na leto 56 . V trenutnih geopolitičnih razmerah bodo te ocene verjetno na koncu seznama dejanskih potreb, zlasti kar zadeva zeleni prehod 57 . Potrebne so dodatne naložbe, hkrati pa je treba upoštevati tveganja povečevanja javnega dolga, prerazporejanja prednostnih nalog na področju javnih financ in negotovih gospodarskih obetov. Na primer morebitno povečanje izdatkov za obrambo bi lahko vplivalo na javne proračune, namenjene dvojnemu prehodu. To povečuje pomen prednostnega razvrščanja izdatkov, izboljšanja kakovosti ter sestave javnih financ in civilno-vojaških sinergij, zlasti na področju tehnologij in vesoljskih sistemov. Nazadnje bo preprečevanje znatnih nasedlih naložb in mehanizmov vezave zahtevalo večjo osredotočenost na naložbene odločitve, primerne za prihodnosti, tako da npr. stavb in energetske ali industrijske infrastrukture ne bo treba razgraditi pred koncem njihove življenjske dobe, temveč se lahko spremeni njihova namembnost ali pa se naknadno opremijo. To je pomembno tudi zato, da se obstoječim tehnologijam ne daje prednosti pred tistimi, ki se na trgu uvajajo na novo. |
| V. Key areas for action | V. Ključna področja za ukrepanje |
| With a renewed sense of urgency linked to the rapid evolution of the geopolitical situation, appropriate policies are needed to strengthen opportunities and minimise potential risks related to the interaction between the green and digital transitions up to 2050. | Zaradi novega občutka nujnosti, ki je povezan s hitrim razvojem geopolitičnih razmer, so potrebne ustrezne politike za krepitev priložnosti in zmanjšanje morebitnih tveganj v zvezi z medsebojnim vplivom zelenega in digitalnega prehoda do leta 2050. |
| 1. In a shifting geopolitical environment, the EU needs to continue strengthening its resilience and open strategic autonomy in critical sectors linked to the transitions. In the energy sector, intensified efforts are needed on green energy sources, replacing our reliance on fossil fuels, while diversifying sources during the transition period. Developing stockpiling solutions and storage capacities for current and future energy carriers like renewable hydrogen would also be key. The ‘energy efficiency first’ principle applied across society and all sectors of the economy would considerably reduce energy consumption. Openness and international cooperation will be crucial as drivers for fostering innovation and technological development, while assuring that reciprocity and a level playing field are respected. An enabling environment for the development of EU digital industrial business-to-business and business-to-consumer platforms and facilitating strategic collaboration across industrial ecosystems will help to strengthen our position in technological competitiveness. It will also support the emergence of EU innovators in new marketplaces in crucial sectors. The work of the EU Observatory of Critical Technologies and a periodic review process will be important in the context of current and future risks of (technological) strategic dependencies. Building on ongoing modernisation efforts, the trade, customs, competition 58 and State aid policy toolbox will also need to be kept up-to-date to respond to challenges resulting from the twin transitions and other market developments, resulting notably from the geopolitical situation. This would protect the EU against unsustainable products and processes from third countries, while cushioning the effects of the inevitable short-term costs both within and outside Europe. Similarly, the contribution of the Common Agricultural Policy to food security, as well as other actions to reinforce the resilience of food systems, will be considered more strategically with a view to the twinning and of Europe’s open strategic autonomy in the new geopolitical context. | 1. V spreminjajočem se geopolitičnem okolju mora EU še naprej krepiti svojo odpornost in odprto strateško avtonomijo v kritičnih sektorjih, ki so povezani s prehodoma. V energetskem sektorju so potrebna okrepljena prizadevanja za zelene vire energije, ki nadomeščajo našo odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa diverzificirajo vire v prehodnem obdobju. Ključen bi bil tudi razvoj rešitev za ustvarjanje zalog in zmogljivosti za skladiščenje za trenutne in prihodnje nosilce energije, kot je obnovljivi vodik. Z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ki se uporablja v celotni družbi in v vseh gospodarskih sektorjih, bi se poraba energije precej zmanjšala. Odprtost in mednarodno sodelovanje bosta ključna kot gonilni sili za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja, hkrati pa bosta zagotovila spoštovanje vzajemnosti in enakih konkurenčnih pogojev. Ugodno okolje za razvoj digitalnih industrijskih platform EU za medpodjetniško sodelovanje ter sodelovanje med podjetji in potrošniki in lažje strateško sodelovanje v vseh industrijskih ekosistemih bosta pomagala okrepiti naš položaj na področju tehnološke konkurenčnosti. Prav tako bosta podpirala pojav inovatorjev v EU na novih večstranskih platformah v ključnih sektorjih. Delo opazovalnice EU za kritične tehnologije in postopek rednega pregleda bosta pomembna v okviru trenutnih in prihodnjih tveganj za (tehnološke) strateške odvisnosti. V stalnih prizadevanjih za posodobitev bo treba za odzivanje na izzive, ki so posledica dvojnega prehoda in drugega razvoja dogodkov na trgu, ti pa rezultat zlasti geopolitičnih razmer, zbirko orodij politik na področju trgovine, carin, konkurence 58 in državne pomoči redno posodabljati. To bi EU ščitilo pred netrajnostnimi proizvodi in postopki iz tretjih držav, hkrati pa ublažilo učinke neizogibnih kratkoročnih stroškov znotraj Evrope in zunaj nje. Podobno se bodo prispevek skupne kmetijske politike k prehranski varnosti in tudi drugi ukrepi za krepitev odpornosti prehranskih sistemov upoštevali bolj strateško z namenom tesnega povezovanja in glede na odprto strateško avtonomijo Evrope v novih geopolitičnih razmerah. |
| 2. The EU needs to step up efforts to galvanise the twin transitions globally. Rules-based multilateralism and values-based international cooperation should be prioritised. Global cooperation, including through a proactive research and innovation agenda with like-minded partners, will be important to accelerate the development of twinning technologies and to address concerns related to digitalisation. The costs and benefits of the twin transitions should be clearly conveyed to partner countries, especially those likely to be more negatively affected. Green and digital diplomacy and outreach, leveraging the power of regulation and standardisation and promoting EU values, should be stepped up. The EU’s experience in emissions trading by capping them, pricing pollution, and generating revenues to speed up the decarbonisation and support the most vulnerable could inspire other countries to use similar schemes. Mutually beneficial strategic partnerships, notably with neighbouring and African countries, should be pursued. That includes financial support for projects related to the twin transitions, based on undistorted trade and investment, also in line with the EU’s Global Gateway. This will require developing physical green and digital infrastructure (secure 5G and 6G, clean transport corridors, alternative energy sources, clean power transmission lines) and providing an enabling environment for projects. Green bonds could be an effective tool to finance twin infrastructure projects to ensure benefits for all. | 2. EU mora okrepiti prizadevanja za spodbujanje dvojnega prehoda na svetovni ravni. Multilateralizem, ki temelji na pravilih, in mednarodno sodelovanje, ki temelji na vrednotah, bi bilo treba vključiti med prednostne naloge. Globalno sodelovanje, tudi s proaktivnim načrtom za raziskave in inovacije s podobno mislečimi partnerji, bo pomembno za pospeševanje razvoja tehnologij za tesno povezovanje in obravnavanje pomislekov v zvezi z digitalizacijo. Stroške in koristi dvojnega prehoda bi bilo treba jasno sporočiti partnerskim državam, zlasti tistim, na katere bo ta verjetno negativno vplival. Okrepiti bi bilo treba zeleno in digitalno diplomacijo ter ozaveščanje, izkoriščanje moči predpisov in standardizacije ter spodbujanje vrednot EU. Izkušnje EU na področju trgovanja z emisijami z določitvijo njihove zgornje meje, oblikovanje cen onesnaževanja in ustvarjanje prihodkov za pospeševanje razogljičenja ter podpiranje najranljivejših bi lahko druge države spodbudili k uporabi podobnih sistemov. Prizadevati bi si bilo treba za vzajemno koristna strateška partnerstva, zlasti s sosednjimi in afriškimi državami. Navedeno vključuje finančno podporo projektom, povezanim z dvojnim prehodom, ki temeljijo na neizkrivljeni trgovini in naložbah, tudi v skladu s strategijo EU Global Gateway. To bo zahtevalo razvoj fizične zelene in digitalne infrastrukture (varna 5G in 6G, čisti prometni koridorji, alternativni viri energije, čisti električni daljnovodi) in zagotovitev ugodnega okolja za projekte. Zelene obveznice bi lahko bile učinkovito orodje za financiranje dvojnih infrastrukturnih projektov za zagotavljanje koristi za vse. |
| 3. The EU needs to strategically manage its supplies of critical commodities to achieve the twin transitions, while strengthening its defence capabilities and preserving the competitiveness of its economy. Developing domestic capacities and diversifying sources of supply along the value chain will be instrumental to significantly reduce the existing strategic dependencies and avert the risk of replacing them with new ones. This is of particular importance in the area of critical raw materials, which requires a long-term and systemic approach. 59 The EU should enhance its capacity to monitor global commodities markets to anticipate and mitigate supply chain disruptions and equip itself, where appropriate, with instruments like stockpiling and joint procurement options to be prepared for the next supply disruption. Securing their sourcing will require the creation of strategic partnerships with mineral-rich partner countries, especially likeminded ones, as well as the development of domestic mining and processing projects, while ensuring a high level of environmental protection. The EU also needs to support and accelerate the development of the most valuable strategic European projects, including by streamlining and fast-tracking permitting procedures, in full compliance with environmental acquis and harmonised standards for public engagement. This must be complemented by investments in innovation and transition to the circular economy, development of urban mines and creation of a market for secondary raw materials by introducing collection, recycling efficiency and recycled content targets: longer lasting products and higher levels of quality recycling will decrease dependencies on the sourcing of primary resources after 2035. Efforts are needed to promote the highest sustainability standards and innovation, minimise the environmental and social footprint of the raw materials value chain, as well as mobilise the network of trade and investment agreements and the Team Europe financial firepower to attract investment across the entire raw materials value chain assets in the EU and third countries. | 3. EU mora za doseganje dvojnega prehoda strateško upravljati svoje dobave kritičnih proizvodov, hkrati pa okrepiti svoje obrambne zmogljivosti in ohranjati konkurenčnost svojega gospodarstva. Razvoj domačih zmogljivosti in diverzifikacija virov dobave vzdolž vrednostne verige bo ključno za znatno zmanjšanje obstoječih strateških odvisnosti in preprečevanje tveganja, da jih nadomestijo nove. To je zlasti pomembno na področju kritičnih surovin, na katerem je potreben dolgoročen in sistemski pristop 59 . EU bi morala okrepiti svojo sposobnost spremljanja svetovnih trgov primarnih proizvodov, da bi predvidela in ublažila motnje v dobavni verigi in se po potrebi opremila z instrumenti, kot so ustvarjanje zalog in možnosti skupnega javnega naročanja, da bo pripravljena na naslednjo motnjo v oskrbi. Za zagotovitev njihovega pridobivanja bo treba vzpostaviti strateška partnerstva s partnerskimi državami, bogatimi z minerali, zlasti s podobno mislečimi, ter razviti domače projekte na področju rudarjenja in predelave, hkrati pa zagotoviti visoko raven varstva okolja. EU mora ob polnem spoštovanju pravnega reda na področju okolja in harmoniziranih standardov za sodelovanje javnosti prav tako podpirati in pospeševati razvoj najdragocenejših strateških evropskih projektov, vključno s poenostavitvijo in pospešitvijo postopkov izdaje dovoljenj. To morajo spremljati naložbe v inovacije in prehod na krožno gospodarstvo, razvoj urbanih rudnikov in vzpostavitev trga sekundarnih surovin z določitvijo ciljev za zbiranje, učinkovitost recikliranja in vsebnost recikliranih materialov: trajnejši proizvodi in višje ravni kakovostnega recikliranja bodo zmanjšali odvisnosti od pridobivanja primarnih virov po letu 2035. Potrebna so prizadevanja za spodbujanje najvišjih standardov trajnostnosti in inovacij, zmanjševanje vpliva vrednostne verige surovin na okolje in družbo ter vključitev mreže trgovinskih sporazumov in sporazumov o naložbah in finančne zmogljivosti Ekipe Evropa za privabljanje naložbenih sredstev celotne vrednostne verige surovin v EU in tretjih državah. |
| 4. The EU needs to strengthen social and economic cohesion along the transitions. Workers, companies, sectors, and regions in transition require tailored support and incentives to adapt. Social dialogue, investments for quality job creation, and timely development of partnerships between public employment services, trade unions, industry and educational institutions are key. This also calls for reinforcing social protection and the welfare state, including mechanisms to prevent or address in a targeted manner the negative impacts on low- and medium-income communities and households and fight against poverty, as well as employment rescue facilities and policies assisting labour market transitions to cope with shocks. Regional development strategies and investments, supported by cohesion policy, should underpin the twin transitions, while reducing economic, social and technological disparities, including environmental injustice. Seamless and secure connectivity, including in rural and remote areas, in combination with capacity and skills building, will be key to ensuring all citizens and businesses can benefit from twinning. | 4. EU mora med prehodoma okrepiti socialno in ekonomsko kohezijo. Delavci, podjetja, sektorji in regije v prehodu potrebujejo prilagojeno podporo in spodbude za prilagoditev. Socialni dialog, naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in pravočasen razvoj partnerstev med javnimi zavodi za zaposlovanje, sindikati, industrijo in izobraževalnimi zavodi so ključni. Za to je treba okrepiti tudi socialno zaščito in državo blaginje, vključno z mehanizmi za ciljno preprečevanje ali obravnavanje negativnih učinkov na skupnosti in gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki in boj proti revščini, pa tudi z mehanizmi za reševanje delovnih mest in politikami, ki pomagajo pri prehajanju na trgu dela za spopadanje s pretresi. Strategije za regionalni razvoj in naložbe vanj, ki jih podpira kohezijska politika, bi morale podpreti dvojni prehod, hkrati pa zmanjšati ekonomske, socialne in tehnološke razlike, vključno z okoljsko nepravičnostjo. Nemotena in varna povezljivost, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih, bo skupaj s krepitvijo zmogljivosti ter znanj in spretnosti ključna za zagotavljanje koristi tesnega povezovanja vsem državljanom in podjetjem. |
| 5. Education and training systems need to be adapted to the new socio-economic reality. This entails both learning skills to adapt to a rapidly transforming technological reality and labour market, as well as green skills and climate awareness to support value creation in the green transition and responsible citizenship. Ensuring that the twin transitions are fair to all depends on substantially increasing twinning-related social expenditure, e.g. in education and lifelong learning, within a just transition framework. Labour mobility across sectors and targeted legal migration need to increase. Supporting sustainable, ‘1.5-degree’ lifestyles, by engaging citizens and businesses, ensuring affordability, shaping policies and infrastructures animating them, will also be essential. | 5. Sisteme izobraževanja in usposabljanja je treba prilagoditi novim socialno-ekonomskim razmeram. To vključuje znanja in spretnosti za prilaganje hitro spreminjajočim se razmeram na področju tehnologije in trgu dela, pa tudi zelene spretnosti in podnebno ozaveščenost za podporo ustvarjanju vrednosti v zelenem prehodu in odgovornemu državljanstvu. Zagotavljanje, da je dvojni prehod pravičen do vseh, je odvisno od znatnega povečanja socialnih odhodkov v zvezi s tesnim povezovanjem v okviru pravičnega prehoda, npr. za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Mobilnost delovne sile v različnih sektorjih in usmerjene zakonite migracije je treba povečati. Prav tako bo bistvena podpora trajnostnim življenjskim stilom, skladnim s ciljem 1,5 °C, z vključevanjem državljanov in podjetij, zagotavljanjem cenovne dostopnosti ter oblikovanjem politik in infrastruktur, ki jih spodbujajo. |
| 6. Additional investment should be steered into technologies and infrastructures supporting twinning. To strengthen the EU’s resilience and facilitate the twin transitions, targeted reforms and investments need to tackle vulnerabilities at national and EU levels. Relevant macro-economic and sectoral policies need to be closely coordinated. A further shift in investments towards long-termism, and sustainable assets is required. The EU will need to leverage additional private and public long-term investments in twinning, especially in R&I across critical technologies and sectors, uptake and synergies between technologies, human capital, and infrastructures. This requires an enabling framework. Completing the Banking Union and Capital Markets Union will be essential to increase the robustness of financial markets, mitigate possible future financial stability risks, and ensure deep and liquid financial markets. This includes promoting sustainable finance frameworks to increase private investments in sustainable projects. The EU taxonomy and the underlying ‘do no significant harm’ principle are an important step in this direction. Additional investments will require financing tools combining private and public resources. Multi-country projects could facilitate the pooling of EU, national and private resources. Green public and private procurement should be expanded to sustainable digital technologies. Subsidies for sustainable production and consumption should be considered. Social entrepreneurship and impact investment by private players will be important. Fiscal policies and taxation need to be adapted to the twin transitions, spare additional investment towards projects promoting them 60 , and provide the right price signals and incentives to producers, users, and consumers. | 6. Dodatne naložbe bi bilo treba usmerjati v tehnologije in infrastrukture, ki podpirajo tesno povezovanje. Za krepitev odpornosti EU in lažji dvojni prehod je treba z usmerjenimi reformami in naložbami odpraviti ranljivosti na nacionalni ravni in ravni EU. Ustrezne makroekonomske in sektorske politike je treba skrbno usklajevati. Potrebna je nadaljnja preusmeritev v dolgoročno naravnane naložbe in trajnostna sredstva. EU bo morala okrepiti dodatne zasebne in javne dolgoročne naložbe v tesno povezovanje, zlasti v raziskave in inovacije na področju vseh kritičnih tehnologij in v vseh sektorjih, v uporabo tehnologij in človeškega kapitala ter v sinergije med njimi in v infrastrukture. Za to je potreben omogočitveni okvir. Dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov bo bistveno za povečanje zanesljivosti finančnih trgov, zmanjšanje morebitnih prihodnjih tveganj za finančno stabilnost in zagotavljanje razvitih in likvidnih finančnih trgov. To vključuje spodbujanje okvirov za trajnostno financiranje, da bi se povečale zasebne naložbe v trajnostne projekte. Taksonomija EU in načelo, da se ne škoduje bistveno, na katerem temelji, sta pomembna koraka v tej smeri. Dodatne naložbe bodo zahtevale orodja financiranja, ki bodo združevala zasebna in javna sredstva. Večdržavni projekti bi lahko olajšali združevanje sredstev EU ter nacionalnih in zasebnih sredstev. Zeleno javno in zasebno naročanje bi bilo treba razširiti na trajnostne digitalne tehnologije. Razmisliti bi bilo treba o subvencijah za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Pomembni bodo socialno podjetništvo in naložbe zasebnih akterjev z družbenim in okoljskim učinkom. Davčne politike in obdavčitev je treba prilagoditi dvojemu prehodu, neizkoriščene dodatne naložbe usmeriti v projekte, ki ga spodbujajo 60 , ter zagotoviti prave cenovne signale in spodbude za proizvajalce, uporabnike in potrošnike. |
| 7. Steering the transitions requires robust and reliable monitoring frameworks. The four dimensions of competitive sustainability, i.e. fairness, environmental sustainability, economic stability, and productivity require an ambitious and integrated policy design that pays attention to both synergies and tensions. The needed shift towards a new economic model calls for an integrated approach to measuring and monitoring wellbeing beyond GDP, looking at current and future generations, in the EU and beyond. To guide political decisions that deliver on its full sustainable potential and to benefit from sustainable finance, a new and sound EU-level framework is needed for measuring both the enabling effects of digitalisation and its overall footprint in terms of greenhouse gas emissions and energy and resource use, including minerals and rare earths. 61 Having accurate, reliable information and official statistics can help citizens, businesses, and public authorities take informed decisions. Ultimately, data monitoring can help the EU assess whether additional measures are necessary. | 7. Usmerjanje prehodov zahteva trden in zanesljiv okvir spremljanja. Štiri razsežnosti konkurenčne trajnostnosti, tj. pravičnost, okoljska trajnostnost, gospodarska stabilnost in produktivnost zahtevajo ambiciozno in celostno oblikovanje politik, pri katerem se pozornost namenja sinergijam in napetostim. Potrebni premik k novemu gospodarskemu modelu zahteva celosten pristop k merjenju in spremljanju blaginje, ki ni osredotočena zgolj na BDP, z obravnavanjem sedanjih in prihodnjih generacij v EU in zunaj nje. V pomoč pri sprejemanju političnih odločitev, ki uresničujejo njen polni trajnostnostni potencial, in za izkoriščanje trajnostnega financiranja je potreben nov in trden okvir na ravni EU za merjenje omogočitvenih učinkov digitalizacije in njenega splošnega odtisa v smislu emisij toplogrednih plinov ter rabe energije in virov, vključno z minerali in elementi redke zemlje 61 . Točne in zanesljive informacijami ter uradne statistike lahko državljanom, podjetjem in javnim organom pomagajo pri sprejemanju informiranih odločitev. Nazadnje lahko spremljanje podatkov EU pomaga oceniti, ali so potrebni dodatni ukrepi. |
| 8. A future-proof and agile EU regulatory framework, with the single market at its heart, will be conducive to sustainable business models and consumption patterns. The single market and its various dimensions, e.g. on data or energy, need to continuously evolve to accompany the twin transitions. A better regulatory framework, with incentives for innovation, is needed to promote circularity, create enabling markets, strengthen industrial ecosystems and ensure diversity of market players. Administrative obstacles should be systematically removed, to facilitate twinning-related projects and infrastructure. The rising role of intangible assets will require a fit-for-purpose intellectual property framework. EU policymaking should further exploit the use of digital solutions, such as digital twins, artificial intelligence for forecasting, or modelling in impact assessments. The twinning could be better analysed in evaluations of existing legislation, by looking at combined effects. 62 Consumers should be protected against deceptive practices, such as greenwashing or planned obsolescence. Benefits and challenges of the transitions need to be discussed with the public. Participation in decision-making could be enhanced with digital technologies or living labs. The use of artificial intelligence to support citizens’ engagement in policymaking, as has been the case for the digital platform developed for the Conference on the Future of Europe, should be further explored. | 8. Prožni regulativni okvir EU, primeren za prihodnost, v ospredju katerega bo enotni trg, bo spodbujal trajnostne poslovne modele in vzorce potrošnje. Enotni trg in njegove različne razsežnosti, npr. glede podatkov ali energije, se morajo nenehno razvijati, da lahko spremljajo dvojni prehod. Za spodbujanje krožnosti, vzpostavitev omogočitvenih trgov, krepitev industrijskih ekosistemov in zagotavljanje raznolikosti udeležencev na trgu je potreben boljši regulativni okvir s spodbudami za inovacije, ki bo spodbujal krožnost. Upravne ovire bi bilo treba sistematično odpraviti, da bi se olajšali projekti in infrastruktura v zvezi s tesnim povezovanjem. Zaradi vse večje vloge neopredmetenih sredstev bo potreben namenu ustrezen okvir intelektualne lastnine. Pri oblikovanju politik EU bi bilo treba še naprej izkoriščati uporabo digitalnih rešitev, kot so digitalni dvojčki, umetna inteligenca za napovedovanje ali modeliranje za ocene učinkov. S proučevanjem združenih učinkov v ocenah obstoječe zakonodaje bi se lahko tesno povezovanje bolje analiziralo 62 . Potrošnike bi bilo treba zaščititi pred zavajajočimi praksami, kot sta zeleno zavajanje in načrtovana zastarelost. Z javnostjo je treba razpravljati o koristih in izzivih prehodov. Sodelovanje pri odločanju bi se lahko okrepilo z digitalnimi tehnologijami ali živimi laboratoriji. Dodatno bi bilo treba preučiti uporabo umetne inteligence za podporo vključevanju državljanov v oblikovanje politik, kot je to bilo v primeru digitalne platforme, razvite za Konferenco o prihodnosti Evrope. |
| 9. Setting standards will be key for twinning and ensuring the EU’s first-mover advantage for competitive sustainability. Product design, based on the ‘reduce, repair, reuse and recycle’ principle should become mainstream. Current action to ensure the sustainability of physical goods in the EU needs to be matched with standards for all sectors, to reverse overconsumption and planned obsolescence. The recent Commission proposals 63 to oblige traders to provide consumers with information on the durability and reparability of products could provide a solid basis for this. The EU must develop a more strategic approach to international standardisation activities in relevant global formats. 64 To ensure their implementation, international standards need to be matched with tracking and traceability. For instance, establishing a global standard for batteries could require a digital passport to track the ethical and environmental footprint of their components. Using standards to ensure that twinning technologies and infrastructures are interoperable will also enable the integration of EU partners in the implementation process. | 9. Določanje standardov bo ključno za tesno povezovanje in zagotavljanje prednosti EU prvega na trgu na področju konkurenčne trajnostnosti. Zasnova proizvodov, ki temelji na načelu „zmanjšaj, popravi, ponovno uporabi in recikliraj“, bi morala postati prevladujoča. Trenutno ukrepanje za zagotavljanje trajnostnosti fizičnega blaga v EU je treba uskladiti s standardi za vse sektorje, da se obrne trend čezmerne potrošnje in načrtovane zastarelosti. Nedavni predlogi Komisije 63 , da se trgovcem naloži obveznost, da potrošnikom zagotovijo informacije o trajnosti in popravljivosti proizvodov, bi lahko zagotovili trdno podlago za to. EU mora razviti bolj strateški pristop k mednarodnim dejavnostim standardizacije v ustrezni globalni obliki 64 . Za zagotovitev izvajanja mednarodnih standardov je treba te uskladiti s sledenjem in sledljivostjo. Na primer pri določanju svetovnega standarda za baterije bi se lahko za digitalne potne liste zahtevalo, da sledijo etičnemu in okoljskemu odtisu svojih elementov. Uporaba standardov za zagotovitev, da so tehnologije in infrastrukture za tesno povezovanje interoperabilne, bo omogočila tudi vključevanje partnerjev EU v postopek izvajanja. |
| 10. A stronger cybersecurity and data sharing framework will be needed to unlock the potential of twinning technologies. Improved interoperability between different owners, generators, and data users in the EU, including national and subnational information systems, will facilitate data sharing by different actors: public authorities, businesses, civil society, and researchers. A strengthened and more secure data sharing framework that clarifies ambiguity on liability and ownership when transferring data will protect people and businesses; it will also help build trust and acceptance in twinning technologies. Common approaches to cybersecurity benchmarks for products and services, including comprehensive sets of rules, technical requirements, standards, and procedures will be important. Moreover, the resilience of critical entities and infrastructures needs to be strengthened with an all-hazards EU framework to help Member States ensure that critical entities can prevent, resist, and recover from disruptions. Affordability of cybersecurity technologies will also be key. | 10. Za izkoriščanje potenciala tehnologij za tesno povezovanje bo potreben močnejši okvir kibernetske varnosti in souporabe podatkov. Boljša interoperabilnost med različnimi lastniki, pripravljavci in uporabniki podatkov v EU, vključno z nacionalnimi in podnacionalnimi informacijskimi sistemi, bo olajšala souporabo podatkov med različnimi akterji: javnimi organi, podjetji, civilno družbo in raziskovalci. Okrepljen in varnejši okvir souporabe podatkov, ki odpravlja nejasnost glede odškodninske odgovornosti in lastništva pri prenosu podatkov bo zaščitil ljudi in podjetja, prav tako pa bo pomagal pri vzpostavitvi zaupanja v tehnologije za tesno povezovanje in njihovem sprejemanju. Pomembni bodo skupni pristopi k merilom kibernetske varnosti za proizvode in storitve, vključno s celovitim sklopom pravil, tehničnimi zahtevami, standardi in postopki. Poleg tega je treba okrepiti odpornost kritičnih subjektov in infrastruktur z okvirom EU, ki zajema vse nevarnosti, da bi se državam članicam pomagalo zagotoviti, da lahko kritični subjekti preprečijo motnje, jih vzdržijo in si opomorejo od njih. Ključna bo tudi cenovna dostopnost tehnologij kibernetske varnosti. |
| VI. Conclusions | VI. Sklepne ugotovitve |
| Better understanding the interactions between the green and digital transitions is key for successful twinning, amidst various future megatrends and unforeseen events. The areas of action presented in this Communication (see above) respond to the need of maximising the synergies and addressing tensions between the twin transitions. This requires a dynamic approach to anticipating change and adapting policy responses, while firmly maintaining the course towards long-term objectives. In this way, by 2050 a successful twinning will support a new, regenerative, and climate-neutral economy, cutting the levels of pollution, restoring biodiversity and natural capital, enabled by sustainable digital and other technologies. It will help to position the EU as a champion of competitive sustainability and strengthen its resilience and open strategic autonomy. This will go hand in hand with a just transition benefitting all people, communities, and territories, in Europe and beyond. | Boljše razumevanje medsebojnega vpliva zelenega in digitalnega prehoda je ob različnih prihodnjih megatrendih in nepredvidenih dogodkih ključno za uspešno tesno povezovanje. Področja ukrepanja, predstavljena v tem sporočilu (glej zgoraj), se odzivajo na potrebo po povečanju sinergij in obravnavanju napetosti znotraj dvojnega prehoda. To zahteva dinamičen pristop k predvidevanju sprememb in prilagajanju odzivov politike ob hkratnem odločnem ohranjanju smeri pri uresničevanju dolgoročnih ciljev. Na ta način bo uspešno tesno povezovanje, ki ga bodo omogočile trajnostne digitalne in druge tehnologije, do leta 2050 podpiralo novo, obnovljivo in podnebno nevtralno gospodarstvo, v katerem se bodo ravni onesnaževanja zmanjševale, s čimer se bosta obnovila biotska raznovrstnost in naravni kapital. To bo EU pomagalo, da si bo zagotovila mesto prvega na področju konkurenčne trajnostnosti in da bo okrepila svojo odpornost in odprto strateško avtonomijo. To bo povezano s pravičnim prehodom, ki bo koristil vsem ljudem, skupnostim in ozemljem v Evropi in zunaj nje. |
| The next annual Strategic Foresight Report will focus on the key upcoming challenges and opportunities that Europe will face in the decades to come, providing strategic insights relevant for strengthening the global role of the EU. | Naslednje letno poročilo o strateškem predvidevanju bo osredotočeno na ključne prihodnje izzive in priložnosti, s katerimi se bo Evropa srečala v prihodnjih desetletjih, pri čemer bo vključevalo strateške vpoglede, ki so pomembni za krepitev globalne vloge EU. |
| (1) | (1) |
| The 2021 Strategic Foresight Report identified climate change and environmental degradation, digital hyperconnectivity and technological transformation, alongside pressure on democracy and values, as well as shifts in the global order and demography, among the key megatrends that will impact the EU’s open strategic autonomy in the coming decades. (COM (2021) 750 final). | V Poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2021 so bile med ključnimi megatrendi, ki bodo v prihodnjih desetletjih vplivali na odprto strateško avtonomijo EU, poleg pritiskov na demokracijo in vrednote ter sprememb v svetovnem redu in demografiji, opredeljene podnebne spremembe in degradacija okolja, digitalna hiperpovezljivost in tehnološka preobrazba (COM(2021) 750 final). |
| (2) | (2) |
| This Communication builds on the Joint Research Centre’s Science for Policy report ‘Towards a green and digital future. Key requirements for successful twin transitions in the European Union’ [https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC129319]. The preparation process included consultations with experts and stakeholders, publication of a call for evidence, discussions with partners from the European Strategy and Policy Analysis System, and Member States in the EU-wide Foresight Network. | To sporočilo temelji na poročilu Skupnega raziskovalnega središča o znanosti za politiko z naslovom „Pot v zeleno in digitalno prihodnost. Ključne zahteve za uspešen dvojni prehod v Evropski uniji“ [https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC129319]. Postopek priprave je vključeval posvetovanja s strokovnjaki in deležniki, objavo poziva k predložitvi dokazov, razprave s partnerji v okviru evropskega sistema za strateške in politične analize in državami članicami v vseevropski mreži za predvidevanje. |
| (3) | (3) |
| Fit for 55': delivering the EU's 2030 Climate Target on the way to climate neutrality, COM(2021) 550 final. | „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021) 550 final). |
| (4) | (4) |
| The ability of the EU’s economy, industrial ecosystems, and companies to move towards a sustainable, productive, fair, and stable macroeconomic model, enabled by digital and clean technologies, making Europe a transformational frontrunner and a competitive first-mover at global level. (COM(2019) 650 final). | Sposobnost gospodarstva, industrijskih ekosistemov in podjetij v EU za prehod na trajnosten, produktiven, pravičen in stabilen makroekonomski model, ki ga omogočajo digitalne in čiste tehnologije, zaradi katerega bo Evropa prevzela prvo mesto pri preobrazbi in imela konkurenčno prednost prvega na trgu na svetovni ravni (COM(2019) 650 final). |
| (5) | (5) |
| A digital twin is a virtual representation of an object or system that spans its lifecycle, is updated from real-time data, and uses simulation, machine learning and reasoning to help decision-making. The development of the EU Destination Earth (DestinE) and its digital earth twins is key to predicting the effects and building resilience to climate change. In addition, the Digital Twin of the Ocean will help to design the most effective ways to restore marine and coastal habitats, support a sustainable blue economy, mitigate, and adapt to climate change. | Digitalni dvojček je virtualna predstavitev predmeta ali sistema, ki zajema njegov življenjski cikel, je posodobljena s podatki v realnem času in uporablja simulacijo, strojno učenje in sklepanje za pomoč pri odločanju. Razvoj pobude EU Destinacija Zemlja (DestinE) in njenih digitalnih zemeljskih dvojčkov je ključen za predvidevanje učinkov podnebnih sprememb in krepitev odpornosti proti njim. Poleg tega bo digitalni dvojček oceanov pomagal oblikovati najuspešnejše načine za obnovo morskih in obalnih habitatov, podporo trajnostnemu modremu gospodarstvu, ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. |
| (6) | (6) |
| 35 countries are collaborating to build the world's largest magnetic fusion device, to prove the feasibility of fusion as a large-scale and carbon-free energy source based on the same principle that powers stars. | 35 držav sodeluje pri izgradnji največje magnetne naprave za fuzijo na svetu, da bi dokazale izvedljivost fuzije kot obsežnega in brezogljičnega vira energije, ki temelji na enakem načelu, kot velja za dovajanje energije zvezdam. |
| (7) | (7) |
| Freitag. C, et al (2021). The real climate and transformative impact of ICT: A critique of estimates, trends, and regulations, Patterns 2. | Freitag, C., idr. (2021). „The real climate and transformative impact of ICT: A critique of estimates, trends, and regulations“ (Dejanski podnebni in preobrazbeni učinek IKT: kritičen pogled na ocene, trende in predpise), Patterns 2. |
| (8) | (8) |
| Behavioural responses to improved efficiency that counterweight potential savings. | Vedenjski odzivi na izboljšano učinkovitost, ki izravna morebitne prihranke. |
| (9) | (9) |
| E.g. according to Andrae, A. (2022), Net global effect of digital - power and carbon, the ICT electricity footprint could grow from 1988 terawatt-hours in 2020 to 3200 in 2030. | Npr. po Andrae, A. (2022). „Net global effect of digital - power and carbon“ (Neto globalni učinek digitalnega – energija in ogljik) bi se električni odtis IKT lahko povečal s 1 988 teravatnih ur v letu 2020 na 3 200 teravatnih ur v letu 2030. |
| (10) | (10) |
| Council of the European Union (2022). Metaverse- virtual world, real challenges. | Svet Evropske unije (2022). „Metaverse - virtual world, real challenges“ (Metaverzum – virtualni svet, resnični izzivi). |
| (11) | (11) |
| With the European Chips Act (COM(2022) 45 final), the EU aims to address semiconductor shortages and strengthen its technological leadership, i.a. by increasing the production capacity to 20% of the global market by 2030. | EU namerava z Aktom o čipih za Evropo (COM(2022) 45 final) obravnavati pomanjkanje polprevodniških čipov in okrepiti svoj tehnološki vodilni položaj, med drugim s povečanjem proizvodne zmogljivosti na 20 % svetovnega trga do leta 2030. |
| (12) | (12) |
| Discarded products with a battery or plug (United Nations Institute for Training and Research https://ewastemonitor.info/gem-2020/ ). | Zavrženi proizvodi z baterijo ali priključkom (Inštitut Združenih narodov za usposabljanje in raziskave, https://ewastemonitor.info/gem-2020/ ). |
| (13) | (13) |
| WEEE Forum (2021): https://weee-forum.org/ws_news/international-e-waste-day-2021/ . | Forum OEEO (2021): https://weee-forum.org/ws_news/international-e-waste-day-2021/ . |
| (14) | (14) |
| ITU (2020). The Global E-waster monitor. | ITU (2020). „The Global E-Waste Monitor“ (Globalni monitor e-odpadkov). |
| (15) | (15) |
| EIT Digital (2022). Digital Technologies and the Green Economy report. | EIT Digital (2022). „Digital Technologies and the Green Economy report“ (Poročilo o digitalnih tehnologijah in zelenem gospodarstvu). |
| (16) | (16) |
| EEA (2022). Economic losses and fatalities from weather- and climate-related events in Europe. | EEA (2022). „Economic losses and fatalities from weather- and climate-related events in Europe“ (Gospodarske izgube in smrtne žrtve zaradi dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem v Evropi). |
| (17) | (17) |
| In 2019 they represented the following part of greenhouse gas emissions per sector in the EU: energy supply 27%; domestic transport 23%; industry 21%; residential and commercial 12%; agriculture 11%. (European Environmental Agency greenhouse gases data viewer 2021). | Leta 2019 so predstavljali naslednji delež emisij toplogrednih plinov na posamezni sektor v EU: oskrba z energijo 27 %; notranji prevoz 23 %; industrija 21 %; stanovanjske in poslovne stavbe 12 %; kmetijstvo 11 % (European Environmental Agency greenhouse gases data viewer 2021 – Pregledovalnik podatkov Evropske agencije za okolje o toplogrednih plinih za leto 2021). |
| (18) | (18) |
| International Energy Agency (2021). | Mednarodna agencija za energijo (2021). |
| (19) | (19) |
| REPowerEU Plan, COM(2022) 230 final. | Načrt REPowerEU (COM(2022) 230 final). |
| (20) | (20) |
| COM(2022) 230 final. | COM(2022) 230 final. |
| (21) | (21) |
| Business model where energy service providers do not simply offer a form of energy but rather a ‘turn-key energy product’ such as keeping the temperature in a building in a certain target range. | Poslovni model, v okviru katerega ponudniki energetskih storitev ne zagotavljajo zgolj oblike energije, temveč „energetski proizvod na ključ“, kot je ohranjanje temperature v stavbi v določenem ciljnem razponu. |
| (22) | (22) |
| Compared with 2015, based on the Fit for 55 MIX scenario. European Commission (2021), Policy scenarios for delivering the European Green Deal. | V primerjavi z letom 2015 na podlagi mešanega scenarija svežnja „Pripravljeni na 55“. Evropska komisija (2021). „Policy scenarios for delivering the European Green Deal“ (Scenariji politike za uresničevanje evropskega zelenega dogovora). |
| (23) | (23) |
| For example, solid-state, cobalt-free lithium-ion, or those using DRX materials (disordered rock salts with excess lithium, which allow battery cathodes to be made without nickel or cobalt). | Na primer, trdne, litij-ionske brez kobalta ali tiste, ki uporabljajo materiale DRX (neurejene kamene soli s presežnim litijem, ki omogočajo, da so katode baterije narejene brez niklja ali kobalta). |
| (24) | (24) |
| SWD(2021) 601 final. | SWD(2021) 601 final. |
| (25) | (25) |
| International Energy Agency (2020). | International Energy Agency (2020). |
| (26) | (26) |
| United States Environmental Protection Agency (2021). | United States Environmental Protection Agency (2021). |
| (27) | (27) |
| Computerised system gathering and processing data and applying operational controls over long distances. | Računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov ter uporabo operativnih nadzornih pregledov na velike razdalje. |
| (28) | (28) |
| 4D-printed objects can change shape or self-assemble over time if exposed to a stimulus such as heat, light, water, magnetic field, or other form of energy that activates the process of change. | Štiridimenzionalno natisnjeni predmeti lahko spreminjajo obliko ali se sčasoma sami sestavijo, če so izpostavljeni sprožilcem, kot so toplota, svetloba, voda, magnetno polje ali druga oblika energije, ki sproži postopek spremembe. |
| (29) | (29) |
| Source: Eurostat. The COVID-19 pandemic showed growing interest in moving to rural areas. Whether this is a short-lived or could remain a longer-term trend will depend, among other things, on the connectivity of rural areas. See more: A long-term Vision for the EU’s rural areas (COM(2021) 345 final) and Scenarios for EU rural areas 2040, https://data.europa.eu/doi/10.2760/29388 . | Vir: Eurostat. Pandemija COVID-19 je pokazala vse večje zanimanje za selitev na podeželska območja. Ali gre pri tem za kratkotrajen ali dolgoročen trend, bo med drugim odvisno od povezljivosti podeželskih območij. Za več informacij glej: Dolgoročna vizija za podeželska območja EU (COM(2021) 345 final) in „Scenarios for EU rural areas 2040“ (Scenariji za podeželska območja EU leta 2040), https://data.europa.eu/doi/10.2760/29388 . |
| (30) | (30) |
| COM(2021) 802 final. | COM(2021) 802 final. |
| (31) | (31) |
| COM(2021) 558 final; COM(2021) 802 final. | COM(2021) 558 final; COM(2021) 802 final. |
| (32) | (32) |
| COM(2020) 662 final. | COM(2020) 662 final. |
| (33) | (33) |
| IPCC (2022). Impacts, Adaptation and Vulnerability. Working Group II Contribution to the Intergovernmental Panel on Climate Change Sixth Assessment Report. | IPCC (2022). „Impacts, Adaptation, and Vulnerability“ (Vplivi, prilagoditev in ranljivost). Prispevek delovne skupine II k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe. |
| (34) | (34) |
| Deliberately sourcing critical materials, goods or services with allies who share the same values. | Namerno pridobivanje kritičnih materialov, blaga ali storitev z zavezniki, ki imajo iste vrednote. |
| (35) | (35) |
| Strategic dependencies and capacities, SWD(2021) 352 final; EU strategic dependencies and capacities: second stage of in-depth reviews, SWD(2022) 41 final. | Strateške odvisnosti in zmogljivosti (SWD(2021) 352 final); Strateške odvisnosti in zmogljivosti EU: druga faza poglobljenih pregledov (SWD(2022) 41 final). |
| (36) | (36) |
| China alone accounts for 86% of the global supply of neodymium. Palladium is mostly provided by Russia (40%), and tantalum by the Democratic Republic of the Congo (33%). European Commission (2020). Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU: a foresight study. | Samo Kitajska predstavlja 86 % svetovne dobave neodima. Paladij večinoma zagotavlja Rusija (40 %), tantal pa Demokratična republika Kongo (33 %). Evropska komisija (2020). „Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU: a foresight study“ (Kritične surovine za strateške tehnologije in sektorje v EU – prognostična študija). |
| (37) | (37) |
| European Commission (2020). Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU: a foresight study. | Evropska komisija (2020). „Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU: a foresight study“ (Kritične surovine za strateške tehnologije in sektorje v EU – prognostična študija). |
| (38) | (38) |
| Metals for Clean Energy: Pathways to solving Europe’s raw materials challenge, KU Leuven and Eurometaux, 2022. | „Metals for Clean Energy: Pathways to solving Europe’s raw materials challenge“ (Kovine za čisto energijo: načini reševanja izziva Evrope na področju surovin), KU Leuven in Eurometaux, 2022. |
| (39) | (39) |
| Danino-Perraud R. (2021), Géoéconomie des chaînes de valeur: les matières premières minérales de la filière batterie, Études de l’Ifri, Ifri. | Danino-Perraud, R. (2021). „Géoéconomie des chaînes de valeur: les matières premières minérales de la filière batterie, Études de l’Ifri, Ifri“. |
| (40) | (40) |
| E.g. the EU could meet 52% of lithium demand, 49% for nickel and 58% for cobalt in 2050 for electric mobility by recycling end-of-life batteries. Rizos, V., Righetti, E., (2022) Low-carbon technologies and Russian imports: How far can recycling reduce the EU’s raw material dependency?, CEPS Policy Insight. | Npr. EU bi lahko z recikliranjem izrabljenih baterij leta 2050 zadostila 52-odstotnemu povpraševanju po litiju, 49-odstotnemu povpraševanju po niklju in 58-odstotnemu povpraševanju po kobaltu za električno mobilnost. Rizos, V., Righetti, E. (2022). „Low-carbon technologies and Russian imports: How far can recycling reduce the EU’s raw material dependency?“ (Nizkoogljične tehnologije in ruski uvoz: v kakšnem obsegu lahko recikliranje zmanjša odvisnost EU na področju surovin?), CEPS Policy Insight. |
| (41) | (41) |
| Metals for Clean Energy: Pathways to solving Europe’s raw materials challenge, KU Leuven and Eurometaux, 2022. | „Metals for Clean Energy: Pathways to solving Europe’s raw materials challenge“ (Kovine za čisto energijo: načini reševanja izziva Evrope na področju surovin), KU Leuven in Eurometaux, 2022. |
| (42) | (42) |
| Recycling can vastly reduce energy consumption by a theoretical factor of 27 for steel and a practical factor of 30 for aluminum. (Komiyama, H. (2014), Beyond the Limits to Growth: New Ideas for Sustainability from Japan, Science for Sustainable Societies). | Recikliranje lahko močno zmanjša porabo energije za teoretični faktor 27 za jeklo in praktični faktor 30 za aluminij (Komiyama, H. (2014). „Beyond the Limits to Growth: New Ideas for Sustainability from Japan, Science for Sustainable Societies“ (Onkraj omejitev rasti: nove zamisli za trajnostnost z Japonske – Znanost za trajnostne družbe)). |
| (43) | (43) |
| For example, in quantum computing 50% of the top companies are in the US, 40% in China and none in the EU. In 5G, China captures nearly 60% of external funding, the US 27%, Europe 11%. In artificial intelligence, the US captured 40%, Europe 12% and Asia (including China) 32%. In biotech in 2018–20, the US spent $260 billion, Europe $42 billion, China $19 billion. McKinsey Global Institute (2022). Securing Europe’s future beyond energy. | Na primer na področju kvantnega računalništva je 50 % vodilnih podjetij v ZDA, 40 % na Kitajskem in niti eno v EU. Na področju 5G ima Kitajska skoraj 60 % zunanjega financiranja, ZDA 27 %, Evropa pa 11 %. Na področju umetne inteligence pa imajo ZDA 40 % zunanjega financiranja, Evropa 12 % in Azija (vključno s Kitajsko) 32 %. Na področju biotehnologije so v obdobju 2018–2020 ZDA potrošile 260 milijard USD, Evropa 42 milijard USD in Kitajska 19 milijard USD. McKinsey Global Institute (2022). „Securing Europe’s future beyond energy“ (Zagotavljanje prihodnosti Evrope onkraj energije). |
| (44) | (44) |
| Angyalos, Z. & Botos, S. & Szilagyi, R. (2021). The importance of cybersecurity in modern agriculture, Journal of Agricultural Informatics. | Angyalos, Z., Botos, S., in Szilagyi, R. (2021). „The importance of cybersecurity in modern agriculture“ (Pomen kibernetske varnosti v sodobnem kmetijstvu), Journal of Agricultural Informatics. |
| (45) | (45) |
| The Economist Intelligence Unit (2022). Five ways in which the war in Ukraine will change business. | The Economist Intelligence Unit (2022). „Five ways in which the war in Ukraine will change business“ (Pet načinov, kako bo vojna v Ukrajini spremenila poslovanje). |
| (46) | (46) |
| Boese, V., et all (2022). Democracy Report 2022: Autrocratization Changing Nature? Varieties of Democracy Institute, V-DEM. | Boese, V., in drugi (2022). „Democracy Report 2022: Autrocratization Changing Nature?“ (Poročilo o demokraciji za leto 2022: Spreminjajoča se narava avtokratizacije?), Varieties of Democracy Institute, V-DEM. |
| (47) | (47) |
| This includes reducing inequality, lowering carbon emissions and tackling hunger, where progress stalled or reversed. UN (2021). Progress towards the Sustainable Development Goals: report of the Secretary-General. | To vključuje zmanjšanje neenakosti, zmanjševanje emisij ogljika in spopadanje z lakoto, kjer se je napredek ustavil ali nazadoval. ZN (2021). „Progress towards the Sustainable Development Goals: report of the Secretary-General“ (Napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja: poročilo generalnega sekretarja). |
| (48) | (48) |
| Either due to the cost, or because the services do not exist. | Bodisi zaradi stroškov bodisi zaradi neobstoja storitev. |
| (49) | (49) |
| This also includes taking into account gender-specific consumption and investment patterns. | Pri tem se upoštevajo tudi poraba in naložbeni vzorci glede na spol. |
| (50) | (50) |
| https://wir2022.wid.world/chapter-6/ | https://wir2022.wid.world/chapter-6/ |
| (51) | (51) |
| European Commission (2021). The Future of Jobs is Green. | Evropska komisija (2021). „The Future of Jobs is Green“ (Prihodnost delovnih mest je zelena). |
| (52) | (52) |
| United Nations Environment Programme (2020). Emissions Gap Report 2020. | Program Združenih narodov za okolje (2020). „Emissions Gap Report 2020“ (Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2020). |
| (53) | (53) |
| International Energy Agency (2021). Net zero by 2050 - A Roadmap for the Global Energy Sector. | Mednarodna agencija za energijo (2021). „Net zero by 2050 - A Roadmap for the Global Energy Sector“ (Ničelne neto emisije do leta 2050 – časovni načrt za svetovni energetski sektor). |
| (54) | (54) |
| Projected figures estimate that global data volume will increase 530%, from 33 zettabytes in 2018 to 175 zettabytes in 2025, (COM(2020) 66 final). | Glede na predvidene podatke se ocenjuje, da se bo svetovna količina podatkov povečala za 530 %, in sicer s 33 zetabajtov leta 2018 na 175 zetabajtov leta 2025 (COM(2020) 66 final). |
| (55) | (55) |
| One of the world’s largest funding programmes for commercial demonstration of innovative low-carbon technologies. It will provide around EUR 38 billion in support up to 2030, depending on the carbon price. | Eden od največjih svetovnih programov financiranja za komercialno predstavitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Zagotovil bo približno 38 milijard EUR za podporo do leta 2030, odvisno od cene ogljika. |
| (56) | (56) |
| COM(2021) 662 final. | COM(2021) 662 final. |
| (57) | (57) |
| COM(2022) 600 final. | COM(2022) 600 final. |
| (58) | (58) |
| In line with the Communication “A competition policy fit for new challenges”, COM(2021) 713 final. | V skladu s sporočilom z naslovom „Politika varstva konkurence, primerna za spopadanje z novimi izzivi“ (COM(2021) 713 final). |
| (59) | (59) |
| The RePowerEU Communication stresses that the EU must urgently provide, including through a legislative proposal, an adequate framework to support Member States’ and industry’s efforts in this area. | V sporočilu REPowerEU je poudarjeno, da mora EU tudi z zakonodajnim predlogom zagotoviti ustrezen okvir za podporo prizadevanjem držav članic in industrije na tem področju. |
| (60) | (60) |
| The recent proposal to introduce a debt-equity reduction allowance and to limit the deductibility of interest for corporate tax purposes (COM(2022) 216), will have an important role in fostering the twin transitions. | Nedavni predlog o uvedbi olajšave za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb (COM(2022) 216 final) bo imel pomembno vlogo pri spodbujanju dvojnega prehoda. |
| (61) | (61) |
| Some efforts in this direction are being made under the European Green Digital Coalition. | Nekatera prizadevanja v tej smeri so bila uresničena v okviru evropske zelene digitalne koalicije. |
| (62) | (62) |
| Recommendation of the Fit for Future Platform draft opinion on “How to favour interconnectivity between the digital and green transition, including through simplification”. | Priporočilo za osnutek mnenja platforme Pripravljeni na prihodnost z naslovom „Kako spodbujati medsebojno povezanost digitalnega in zelenega prehoda, med drugim s poenostavitvijo?“. |
| (63) | (63) |
| COM(2022) 143 final. | COM(2022) 143 final. |
| (64) | (64) |
| In line with the “EU Strategy on Standardisation”, COM(2022) 31 final. | V skladu s „Strategijo EU za standardizacijo“ (COM(2022) 31 final). |
