52006PC0110

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.3.2006

COM(2006) 110 konč.

2003/0218 (CNS)

Spremenjeni predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav

(predložila Komisija v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

Po Evropskem svetu v Solunu 19. in 20. junija 2003, na katerem je bilo potrjeno, da „je znotraj Evropske unije potreben usklajen pristop glede biometričnih identifikatorjev ali biometričnih podatkov, na podlagi katerega bi se oblikovale usklajene rešitve za dokumente državljanov tretjih držav, potne liste državljanov Evropske unije in informacijske sisteme (VIS in SIS II)“, je Komisija 24. septembra 2003 predstavila dva predloga o spremembi enotne oblike za vizume in dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav.

Komisija je s tema predlogoma nameravala dvoje:

- prestaviti končni datum za uvedbo fotografije od 2007 na 2005 in hkrati

- od držav članic zahtevati, da na usklajen način vključijo dva obvezna biometrična identifikatorja, podobo obraza in dveh prstnih odtisov, v interoperabilni obliki v vizume in dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav ter tako zagotovijo interoperabilnost.

Pri izbiri najprimernejših biometričnih identifikatorjev so se upoštevali rezultati dela ICAO (Mednarodna organizacija civilnega letalstva), ki je prevzela glavno vlogo pri razvoju mednarodnih standardov na tem področju, in študija izvedljivosti o vizumskem informacijskem sistemu (VIS).

V zvezi z biometričnimi identifikatorji in pristopom, ki ga je predlagala Komisija, je obstajalo soglasje, politični sporazum – kakor ga je zahteval Evropski svet v Bruslju 16. in 17. oktobra 2003 – pa je bil dosežen na Svetu (PNZ) 27. novembra 2003. Predlogov ni bilo mogoče sprejeti, ker Evropski parlament še ni izdal svojega mnenja. Da bi prikazali doseženi politični sporazum, so bili sprejeti sklepi Sveta, ki prav tako povzemajo vprašanje nujnosti drugega predloga o spremembi Skupnih konzularnih navodil, da bi se ustvarila obveznost registriranja prstnih odtisov in opredelile možne izjeme, ter pozivajo Komisijo, naj ob pomoči „odbora iz člena 6“, ustanovljenega z Uredbo št. 1683/95 o enotni obliki za vizume, prične s pripravo tehničnih zahtev, potrebnih za uvedbo biometričnih elementov v oba dokumenta, da bi se Uredba lahko pričela praktično izvajati.

Na podlagi dela tehničnega odbora je bil izdan sklep, da na tej stopnji vključitev biometričnih elementov v vizumsko nalepko in dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke za državljane tretjih držav ni tehnično izvedljiva, kakor je navedeno v osnutku Uredbe (težave s trajnostjo čipa in motnje med več čipi v enem potnem listu).

Na podlagi tega je Svet 24. februarja 2005 pozval Komisijo, naj spremeni svoj predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, da bi upoštevala soglasje v Svetu o vdelavi biometričnih identifikatorjev v dovoljenja za prebivanje v obliki ločene kartice v obdobju 24 mesecev in upoštevala željo Sveta, da se preneha z uporabo dovoljenj za prebivanje v obliki nalepk.

S tem v zvezi je estonska delegacija predložila v Svetu naslednjo izjavo:

„Komisija mora ukreniti vse potrebno za zagotovitev, da se upošteva sedanji nacionalni razvoj glede potrjevanja verodostojnosti, certificiranja, digitalnega podpisa in storitev e-uprave za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju države članice.“

Ob pripravljanju osnutka spremembe predloga Uredbe se je pojavilo vprašanje, kako bi lahko upoštevali estonske pomisleke. Uporabo novih tehnologij, kot so e-uprava, digitalni podpis itd. in utemeljitev Estonije, ki želi enakovredno obravnavo svojih državljanov in državljanov tretjih držav s tem, da imajo dostop do e-storitev s pomočjo osebnih izkaznic in dovoljenj za prebivanje, je treba načeloma podpreti, če ne obstajajo večje ovire. Zato je bila v Prilogi dodana nova „točka 16“, ki omogoča vključitev kontaktnega čipa v dovoljenje za prebivanje, ki ga lahko države članice uporabijo za takšne namene v skladu z ustreznimi pravili o varstvu podatkov.

Vnos tega kontaktnega čipa bi ostal možna izbira za države članice in ne bi smel motiti enotne oblike, saj Uredba (ES) št. 1030/2002 že zdaj nudi možnost izdaje različnih verzij kartic (kartice, v celoti izdelane iz plastike, kartice s papirnim vložkom v formatu ID1 in ID2). Vstavi se na mesto, določeno v spremembi Uredbe. Zaradi tega se spremeni enotna oblika.

Posledično nov osnutek spremembe vključuje nov prototip enotnega dovoljenja za prebivanje z okencem za morebiten vnos kontaktnega čipa; na to okence se sklicuje Priloga (št. 16).

Hkrati je bil predlog usklajen z Uredbo (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice glede sprememb, sprejetih na zahtevo delovne skupine iz člena 29. Zlasti je bilo natančno določeno, da se lahko podatki, shranjeni na čipu, uporabijo samo za preverjanje verodostojnosti dokumenta in istovetnosti imetnika.

Na srečanju strateškega odbora 21. in 22. junija 2005 v Luxembourgu je bila sprejeta odločitev, da se za zdaj ne bo sprejelo nobene dodatne rešitve za vdelavo biometričnih identifikatorjev na same vizumske nalepke ali ločene pametne kartice. Biometrični identifikatorji bodo shranjeni samo v vizumskem informacijskem sistemu.

Glede na to, da večina držav članic trenutno predvideva vključitev fotografije na vizumske nalepke do konca leta 2005, sta oba cilja predloga Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume zastarela.

Zato bo predlog Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume umaknjen.

2003/0218 (CNS)

Spremenjeni p redlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj Amsterdamske pogodbe je postopna uvedba uvajanje območja svobode, varnosti in pravice ter zato na Komisijo prenaša skupno pravico do pobude z namenom sprejemanja ustreznih ukrepov na področju usklajene politike priseljevanja.

(2) Enotna oblika dovoljenj za prebivanje mora nujno vsebovati vse potrebne informacije in izpolnjevati izredno visoke tehnične standarde, zlasti v zvezi z zaščito pred prenarejanjem in ponarejanjem; to bo pripomoglo k preprečevanju in boju proti nezakonitemu priseljevanju in nezakonitemu prebivanju. Prav tako mora biti prilagojena uporabi v vseh državah članicah.

(3) Pomemben korak proti uporabi novih elementov je vključevanje biometričnih identifikatorjev, ki vzpostavijo zanesljivejšo povezavo med imetnikom in dovoljenjem za prebivanje kot pomemben prispevek za zagotovitev njegove zaščite pred zlorabo. Treba je upoštevati tehnične zahteve, določene v dokumentu ICAO št. 9303 o strojno berljivih vizumih.

(4) Treba je omogočiti uporabo novih tehnologij, kot sta e-uprava in digitalni podpis za dostop do e-storitev, s tem, da se državam članicam v ta namen omogoči uporaba dodatnega nosilca za shranjevanje podatkov v dovoljenjih za prebivanje.

(5) (4) Ta uredba določa samo tiste tehnične zahteve, ki niso zaupne; te zahteve je treba dopolniti z nadaljnjimi zahtevami, ki lahko morajo ostanejo tajne, da se prepreči prenarejanje in ponarejanje, in ki ne smejo vsebovati osebnih podatkov ali napotil na takšne podatke. Pooblastila za sprejetje takšnih dopolnilnih tehničnih zahtev bi bilo treba prenesti na Komisijo, ki ji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume[3].

(6) (5) V zvezi z osebnimi podatki, ki jih je treba obdelati v okviru enotne oblike dovoljenja za prebivanje, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[4]. Treba je zagotoviti, da se v enotno obliko dovoljenja za prebivanje ne shrani nobenih dodatnih podatkov, razen če je tako določeno v uredbi, njenih prilogah ali je omenjeno v zadevnem dokumentu za potovanje.

(7) (6) V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja uvedbe interoperabilnih biometričnih identifikatorjev določiti pravila za vse države članice, ki izvajajo Schengensko konvencijo. Ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v skladu s členom 5(3) Pogodbe.

(8) (7) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ni udeležena ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Glede na to, da je namen te uredbe nadgrajuje nadgrajevanje schengenskega pravega reda po določbah Naslova IV dela tri Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se bo Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe Sveta odloči odločila, ali jo bo izvedla prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(9) (8) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma[5].

(10) Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(11)(9) Ta uredba je akt, ki razvija schengenski pravni red ali je drugače povezan z njim v smislu člena 3(1) Akta o pristopu –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1030/2002 se spremeni:

(1) V členu 1(1) se drugi stavek nadomesti z:

„Dovoljenje za prebivanje se izda samo kot samostojni dokument v formatu ID 1 ali ID 2.“

(2) (1) V členu 2(1) se dodata točki (d) in (e):

„d) tehnične zahteve za nosilec za shranjevanje podatkov za biometrične značilnosti podatke in njihovo varnost, vključno s preprečevanjem nepooblaščenega dostopa njihovo zaščito;

e) zahteve za kakovost in skupne standarde za podobo obraza in podobe prstnih odtisov.“

3) V členu 3 se prvi odstavek nadomesti z:

„V skladu s postopkom iz člena 7(2) se lahko odloči, da so tehnične zahteve iz člena 2 zaupne narave in se ne objavijo. V tem primeru so na razpolago samo organom, ki jih države članice imenujejo kot odgovorne za tiskanje, in osebam, ki jih ustrezno pooblasti država članica ali Komisija.“

(4) (2) V členu 4 se drugi pododstavek nadomesti z:

„V Na nosilcu za shranjevanje podatkov dovoljenja za prebivanje iz člena 4a ni nobenih podatkov o v strojno berljivi obliki, razen če niso predvideni v tej uredbi ali njeni prilogi ali če jih v povezanem ustreznem dokumentu za potovanje ne navede država izdajateljica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Države članice lahko v dovoljenje za prebivanje vključijo dodatni kontaktni čip, kot je določeno v delu 16 Priloge k tej uredbi, za e-storitve, kot sta e-uprava in e-poslovanje).

Za namene te uredbe se biometrične značilnosti v dovoljenjih za prebivanje uporabljajo samo za preverjanje:

(a) verodostojnosti dokumenta;

(b) istovetnosti imetnika, in sicer z neposredno razpoložljivimi primerljivimi značilnostmi v primeru, ko je predložitev dovoljenja za prebivanje zakonsko predpisana.“

(5) (3) Vstavi se člen 4a:

„Člen 4a

Enotna oblika dovoljenj za prebivanje vsebuje vključuje nosilec za shranjevanje podatkov s podobo obraza,. ki deluje kot interoperabilni biometrični identifikator, in dveh podob prstnih odtisov imetnika. Podobe prstnih odtisov se odvzamejo s ploskimi prsti. Države članice vključijo tudi prstne odtise v interoperabilnih oblikah. Podatki so zaščiteni ter nosilec za shranjevanje podatkov je primerno zmogljiv in lahko varuje neokrnjenost, verodostojnost in zaupnost podatkov.“

Biometrični podatki se shranijo na nosilcu za shranjevanje podatkov, ki je strogo zavarovan in primerno zmogljiv.“

(6) (4) V Tretji pododstavek členu 9 se tretji odstavek nadomesti z:

„Vključitev fotografije, predvidena v točki 14 Priloge, se izvede najkasneje 30. avgusta 2006 14. avgusta 2005. Shranjevanje podobe obraza kot primarnega biometričnega identifikatorja se začne izvajati najkasneje dve leti, shranjevanje dveh podob prstnih odtisov pa najkasneje tri leta po sprejetju ustreznih tehničnih ukrepov, predvidenih v členu 2(1)(d) in (e).“

V prehodnem obdobju dveh let po sprejetju tehničnih zahtev iz člena 9(3) se lahko dovoljenje za prebivanje še naprej izdaja v obliki nalepke.“

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Priloga k Uredbi (ES) št. 1030/2002 se spremeni:

(1) Točka (a) se spremeni:

(1) Prvi odstavek se nadomesti z:

„(a) Opis

Dovoljenje za prebivanje se izdela kot samostojni dokument v formatu ID 1 ali ID 2. Izdela se na podlagi tehničnih zahtev, določenih v dokumentih ICAO za strojno berljive vizume (dokument 9303, 2. del) ali za strojno berljive potovalne dokumente (kartice) (dokument 9303, 3. del). Dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke se lahko izda samo v obdobju dveh let po sprejetju tehničnih zahtev iz člena 9(3). Vsebuje naslednja podatkovna polja:……“

(2) Doda se nova točka 16:

„16. Države članice lahko v dovoljenje za prebivanje vdelajo ločeni kontaktni čip za nacionalno uporabo, ki ustreza ISO standardom in na noben način ne ovira RF čipa.“

(3) Treba je vstaviti naslednji vzorec:

[pic]

[pic]

(4) Sklic „Dovoljenje za prebivanje za državljane tretjih držav v obliki nalepke“ in vzorec se črtata z učinkom od datuma iz člena 9 Uredbe.

[1] UL C, , str. .

[2] UL C, , str. .

[3] UL L 164, 14.7.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo o spremembi Uredbe št. 1683/95 o enotni obliki za vizume.

[4] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[5] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.