2013R0321 — SL — 01.07.2015 — 002.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 321/2013 z dne 13. marca 2013 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ železniškega sistema v Evropski uniji in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2006/861/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 104 12.4.2013, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1236/2013 z dne 2. decembra 2013	L 322	23	3.12.2013
►M2	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/924 z dne 8. junija 2015	L 150	10	17.6.2015

---

▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 321/2013

z dne 13. marca 2013

o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ železniškega sistema v Evropski uniji in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2006/861/ES

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Sprejme se tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) v zvezi s podsistemom „tirna vozila – tovorni vagoni“ celotnega železniškega sistema Evropske unije, kot je določeno v Prilogi.

Člen 2

1.  Ta TSI se uporablja za podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“, kakor je naveden v točki 2.7 Priloge II k Direktivi 2008/57/ES.

2.  TSI se uporablja za tovorne vagone z največjo obratovalno hitrostjo, ki je enaka 160 km/h ali manjša, in največjo osno obremenitvijo, ki je enaka 25 tonam ali nižja.

3.  TSI se uporablja za tovorne vagone, ki so predvideni za obratovanje na eni ali več naslednjih nazivnih tirnih širinah: 1 435 mm, 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm. TSI se ne uporablja za tovorne vagone, ki obratujejo predvsem na tirni širini 1 520 mm in občasno na tirni širini 1 524 mm.

Člen 3

TSI se uporablja za ves železniški vozni park z novimi tovornimi vagoni železniškega sistema Evropske unije ob upoštevanju oddelka 7 Priloge.

TSI iz Priloge se uporablja tudi za obstoječi železniški vozni park s tovornimi vagoni:

▼M2

▼B

Podrobno tehnično področje uporabe te uredbe je določeno v poglavju 2 Priloge.

Člen 4

1.  V zvezi z „odprtimi točkami“ iz Priloge A k TSI so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za preverjanje interoperabilnosti v skladu s členom 17(2) Direktive 2008/57/ES, veljavni tehnični predpisi v uporabi v državi članici, s katerimi se odobri začetek obratovanja zadevnega podsistema iz te uredbe.

2.  Vsaka država članica v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe drugim državam članicam in Komisiji pošlje naslednje informacije, če jim niso bile poslane že v skladu z Odločbo 2006/861/ES:

Člen 5

1.  V zvezi s posebnimi primeri v poglavju 7 TSI so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za preverjanje interoperabilnosti v skladu s členom 17(2) Direktive 2008/57/ES, veljavni tehnični predpisi v uporabi v državi članici, s katerimi se odobri začetek obratovanja zadevnega podsistema iz te uredbe.

2.  Vsaka država članica v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe uradno obvesti druge države članice in Komisijo o:

Člen 6

1.  Brez poseganja v sporazume, ki so bili že priglašeni v skladu z Odločbo 2006/861/ES in se ne priglasijo ponovno, države članice v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe uradno obvestijo Komisijo o vseh nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumih, v skladu s katerimi obratujejo tovorni vagoni, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

2.  Države članice takoj obvestijo Komisijo tudi o vseh prihodnjih sporazumih ali spremembah obstoječih sporazumov.

Člen 7

V skladu s členom 9(3) Direktive 2008/57/ES vsaka država članica v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki se izvajajo na njenem ozemlju.

Člen 8

1.  Za podsistem, ki vsebuje komponente interoperabilnosti brez izjave ES o skladnosti ali primernosti za uporabo, se potrdilo ES o verifikaciji lahko izda v prehodnem obdobju desetih let po začetku veljavnosti te uredbe, če so izpolnjene določbe iz oddelka 6.3 Priloge.

2.  Izdelava ali nadgradnja/obnova podsistema, ki uporablja necertificirane komponente interoperabilnosti, se zaključi v prehodnem obdobju iz odstavka 1, vključno z začetkom obratovanja.

3.  V prehodnem obdobju iz odstavka 1:

▼M1

4.  Po preteku enoletnega prehodnega obdobja po začetku veljavnosti te uredbe so na novo izdelane komponente interoperabilnosti „signala za sklep“ zajete v zahtevani izjavi ES o skladnosti.

▼M2

Člen 8a

1.  Ne glede na določbe oddelka 6.3 Priloge se lahko izda potrdilo ES o verifikaciji za podsistem, ki vsebuje komponente, ki ustrezajo komponenti interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, za katero ni bila pridobljena izjava ES o skladnosti v desetletnem prehodnem obdobju po datumu začetka uporabe te uredbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Izdelava, nadgradnja ali obnova podsistema, ki uporablja necertificirane komponente interoperabilnosti, se vključno z izdajo dovoljenja za začetek obratovanja podsistema zaključi pred iztekom prehodnega obdobja iz odstavka 1.

3.  V prehodnem obdobju iz odstavka 1:

Člen 8b

1.  Do poteka veljavnosti njihove veljavne odobritve ni potrebno, da so komponente interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, navedene v Dodatku G Priloge, zajete v izjavo ES o skladnosti ali primernosti za uporabo. V tem obdobju se šteje, da so „torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“ v skladu s to uredbo.

2.  Po izteku njihove veljavne odobritve so komponente interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, navedene v Dodatku G Priloge, zajete v ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo.

Člen 8c

1.  Ne glede na določbe oddelka 6.3 Priloge, se lahko izda potrdilo ES o verifikaciji za podsistem, ki vsebuje komponente, ki ustrezajo komponenti interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, za katero ni bila pridobljena ES-izjava o skladnosti v desetletnem prehodnem obdobju po izteku veljavne odobritve komponente interoperabilnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Izdelava, nadgradnja ali obnova podsistema, ki uporablja necertificirane komponente interoperabilnosti, se vključno z začetkom obratovanja zaključi pred iztekom prehodnega obdobja iz odstavka 1.

3.  V prehodnem obdobju iz odstavka 1:

▼B

Člen 9

Šteje se, da izjava o verifikaciji in/ali skladnosti s tipom za novo vozilo, določena v skladu z Odločbo 2006/861/ES, velja do konca prehodnega obdobja treh let po začetku veljavnosti te uredbe.

▼M2

Člen 9a

Potrdilo ES o pregledu tipa in potrdilo ES o pregledu projektiranja komponente interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, veljata 10 let. V tem obdobju je dovoljeno začeti uporabljati nove komponente istega tipa na podlagi izjave ES o skladnosti, ki se sklicuje na navedeno potrdilo ES o pregledu tipa ali potrdilo ES o pregledu projektiranja.

▼B

Člen 10

▼M2

1.  Agencija na svojem spletišču objavi seznam sestavljenih zavornjakov za mednarodni promet iz Dodatka G Priloge, ki so v celoti odobreni za obdobje, v katerem ti zavornjaki niso zajeti v izjavah ES.

▼B

2.  Agencija redno posodablja seznam iz odstavka 1 in obvešča Komisijo o vseh spremembah seznama. Komisija obvešča države članice o vseh spremembah seznama prek odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES.

▼M2

Člen 10a

1.  Da bi se ohranil korak s tehnološkim napredkom, bodo morda potrebne inovativne rešitve, ki niso skladne s specifikacijami iz Priloge in/ali za katere se ne morejo uporabiti metode ocenjevanja iz Priloge. V takšnem primeru bodo za navedene inovativne rešitve razvite nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja.

2.  Inovativne rešitve se lahko nanašajo na podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“, njegove dele in njegove komponente interoperabilnosti.

3.  Če se predlaga inovativna rešitev, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji navede, kako ta rešitev odstopa od ustreznih določb te TSI, ter odstopanja predloži v analizo Komisiji.

4.  Komisija poda mnenje o predlagani inovativni rešitvi. Če je mnenje pozitivno, se oblikujejo ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije vmesnikov ter metoda ocenjevanja, ki jih je treba vključiti v TSI, da se omogoči uporaba te inovativne rešitve, in ki se nato vključijo v TSI med postopkom pregleda, izvedenim v skladu s členom 6 Direktive 2008/57/ES. Če je mnenje negativno, se predlagane inovativne rešitve ne sme uporabiti.

5.  Do pregleda TSI se pozitivno mnenje Komisije upošteva kot sprejemljiv način izpolnjevanja skladnosti z bistvenimi zahtevami Direktive 2008/57/ES in se zato lahko uporablja za oceno podsistema.

▼B

Člen 11

Odločba 2006/861/ES se razveljavi s 1. januarjem 2014.

Vendar se odločba še naprej uporablja za vzdrževanje projektov, odobrenih v skladu z navedeno odločbo, in tudi v zvezi s projekti novih, obnovljenih ali nadgrajenih podsistemov, ki so na dan objave te uredbe v poznejši fazi razvoja ali so predmet pogodbe, ki se izvaja, razen če se vlagatelj odloči uporabiti to uredbo.

Člen 12

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014. Vendar se lahko pred 1. januarjem 2014 izda dovoljenje za začetek obratovanja pri uporabi TSI, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi, razen oddelka 7.1.2 Priloge.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA

Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – tovorni vagoni“

KAZALO
1.	Uvod
1.1	Tehnično področje uporabe
1.2	Zemljepisno območje uporabe
1.3	Vsebina te TSI
2.	Področje uporabe in opredelitev podsistema
3.	Bistvene zahteve
4.	Opis značilnosti podsistema
4.1	Uvod
4.2	Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem
4.2.1	Splošno
4.2.2	Strukture in mehanski deli
4.2.2.1	Mehanski vmesnik
4.2.2.1.1	Končna spenjača
4.2.2.1.2	Notranja spenjača
4.2.2.2	Trdnost enote
4.2.2.3	Celovitost enote
4.2.3	Medsebojno vplivanje profilov in tira
4.2.3.1	Profili
4.2.3.2	Združljivost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve
4.2.3.3	Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka
4.2.3.4	Nadzor stanja osnih ležajev
4.2.3.5	Varnost pri vožnji
4.2.3.5.1	Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih
4.2.3.5.2	Vozna dinamika
4.2.3.6	Tekalni mehanizem
4.2.3.6.1	Konstrukcijsko projektiranje podstavnega vozička
4.2.3.6.2	Značilnosti kolesnih dvojic
4.2.3.6.3	Značilnosti koles
4.2.3.6.4	Značilnosti osi
4.2.3.6.5	Pestnice/osni ležaji
4.2.3.6.6	Kolesne dvojice s spremenljivo tirno širino
4.2.3.6.7	Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic
4.2.4	Zavora
4.2.4.1	Splošno
4.2.4.2	Varnostne zahteve
4.2.4.3	Funkcionalne in tehnične zahteve
4.2.4.3.1	Splošne funkcionalne zahteve
4.2.4.3.2	Zavorna zmogljivost
4.2.4.3.2.1	Delovna zavora
4.2.4.3.2.2	Parkirna zavora
4.2.4.3.3	Toplotna zmogljivost
4.2.4.3.4	Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP)
4.2.4.3.5	Torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa
4.2.5	Okoljski pogoji
4.2.6	Sistemska zaščita
4.2.6.1	Požarna varnost
4.2.6.1.1	Splošno
4.2.6.1.2	Funkcionalne in tehnične specifikacije
4.2.6.1.2.1	Pregrade
4.2.6.1.2.2	Materiali
4.2.6.1.2.3	Kabli
4.2.6.1.2.4	Vnetljive tekočine
4.2.6.2	Zaščita pred električnimi nevarnostmi
4.2.6.2.1	Varnostni ukrepi za preprečevanje posrednega stika (zaščitno spenjanje)
4.2.6.2.2	Varnostni ukrepi za preprečevanje neposrednega stika
4.2.6.3	Naprave za pritrditev signala za sklep
4.3	Funkcionalna in tehnična specifikacija za vmesnike
4.3.1	Vmesnik za podsistem „infrastruktura“
4.3.2	Vmesnik za podsistem „vodenje in upravljanje prometa“
4.3.3	Vmesnik za podsistem „vodenje-upravljanje in signalizacija“
4.4	Operativni predpisi
4.5	Pravila glede vzdrževanja
4.5.1	Splošna dokumentacija
4.5.2	Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja
4.5.3	Dokumentacija z opisom vzdrževanja
4.6	Strokovna usposobljenost
4.7	Zdravstveni in varnostni pogoji
4.8.	Parametri, ki se vpišejo v tehnično dokumentacijo in Evropski register dovoljenih tipov vozil
5.	Komponente interoperabilnosti
5.1	Splošno
5.2	Inovativne rešitve
5.3	Specifikacije komponent interoperabilnosti
5.3.1	Tekalni mehanizem
5.3.2	Kolesna dvojica
5.3.3	Kolo
5.3.4	Os
▼M2
5.3.4a	Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa
▼B
5.3.5	Sklepni signal
6.	Ocena skladnosti in ES-verifikacija
6.1	Komponenta interoperabilnosti
6.1.1	Moduli
6.1.2	Postopki ocenjevanja skladnosti
6.1.2.1	Tekalni mehanizem
6.1.2.2	Kolesna dvojica
6.1.2.3	Kolo
6.1.2.4	Os
▼M2
6.1.2.5	Torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa
▼B
6.1.3	Inovativne rešitve
6.2	Podsistem
6.2.1	Moduli
6.2.2	Postopki ES-verifikacije
6.2.2.1	Trdnost enote
6.2.2.2	Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih
6.2.2.3	Vozna dinamika
6.2.2.4	Pestnica/osni ležaji
6.2.2.5	Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic
6.2.2.6	Toplotna zmogljivost
6.2.2.7	Okoljski pogoji
6.2.2.8	Požarna varnost
6.2.2.8.1	Pregrade
6.2.2.8.2	Materiali
6.2.2.8.3	Kabli
6.2.2.8.4	Vnetljive tekočine
6.2.3	Inovativne rešitve
6.3.	Podsistem s komponentami, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti brez izjave ES
6.4	Faze konstruiranja, v katerih se zahteva ocenjevanje
6.5	Komponente z izjavo ES o skladnosti
7.	Izvajanje
7.1	Dovoljenje za začetek obratovanja
7.1.1	Dovoljenje za začetek obratovanja novega vozila v skladu s prejšnjimi TSI v zvezi z železniškim voznim parkom – tovorni vagoni (WAG TSI)
7.1.2	Vzajemno priznavanje prvega dovoljenja za začetek obratovanja
7.2	Zamenjava, obnova in nadgradnja
7.3	Posebni primeri
7.3.1	Uvod
7.3.2	Seznam posebnih primerov
7.3.2.1	Splošni posebni primeri
7.3.2.2	Nadzor stanja osnih ležajev (točka 4.2.3.4)
7.3.2.3	Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih (točka 4.2.3.5.1)
7.3.2.4	Vozna dinamika (točka 4.2.3.5.2)
7.3.2.5	Značilnosti kolesnih dvojic (točka 4.2.3.6.2)
7.3.2.6	Značilnosti koles (točka 4.2.3.6.3)
7.3.2.7	Naprave za pritrditev signala za sklep (točka 4.2.6.3)
7.4	Posebni okoljski pogoji
7.5	Tovorni vagoni, ki obratujejo na podlagi nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumov
	Dodatki

1.   UVOD

Tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) je specifikacija, ki velja za podsistem (ali del podsistema), kot je opisan v členu 2(i) Direktive 2008/57/ES, da se:

1.1    Tehnično področje uporabe

Glej člen 2 te uredbe.

1.2    Zemljepisno območje uporabe

▼M1

Zemljepisno območje uporabe te TSI je omrežje celotnega železniškega sistema, ki je sestavljeno iz:

ter izključuje primere iz člena 1(3) Direktive 2008/57/ES.

▼B

1.3    Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) Direktive 2008/57/ES ta TSI:

2.   PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV PODSISTEMA

Ta TSI se uporablja za „tovorne vagone, vključno z vozili, ki so namenjena za prevoz tovornjakov“, kot je navedeno v oddelku 1.2 Priloge I k Direktivi 2008/57/ES, ob upoštevanju omejitev iz člena 2. Ta del podsistema železniškega voznega parka se v nadaljnjem besedilu imenuje „tovorni vagon“ in spada v podsistem „tirna vozila“, kot je določen v Prilogi II k Direktivi 2008/57/ES.

Druga vozila, navedena v točki 1.2 Priloge I k Direktivi 2008/57/ES, so izključena iz področja uporabe te TSI; to velja zlasti za mobilno opremo za gradnjo in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vozila, ki so konstruirana za prevoz

V tej TSI se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

3.   BISTVENE ZAHTEVE

Člen 4(1) Direktive 2008/57/ES določa, da železniški sistem, njegovi podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve. Bistvene zahteve so določene v splošnih pogojih Priloge III k Direktivi 2008/57/ES. Preglednica 1 prikazuje osnovne parametre iz te TSI, in njihovo ustrezanje bistvenim zahtevam iz Priloge III k Direktivi 2008/57/ES.

Bistvene zahteve 1.3.1, 1.4.1, 1.4.3, 1.4.4 in 1.4.5 iz Priloge III k Direktivi 2008/57/ES spadajo v področje uporabe druge zakonodaje Unije.

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1    Uvod

Železniški sistem, za katerega se uporablja Direktiva 2008/57/ES in katerega del so tovorni vagoni, je integriran sistem, katerega skladnost se preverja. Zlasti se preverjajo usklajenost s specifikacijami za podsistem tirna vozila in združljivost z omrežjem (oddelek 4.2), njegovi vmesniki za povezavo z drugimi podsistemi železniškega sistema, s katerimi se povezuje (oddelka 4.2 in 4.3), ter začetni predpisi za obratovanje in vzdrževanje (oddelka 4.4 in 4.5), kot zahteva člen 18(3) Direktive 2008/57/ES.

Tehnična dokumentacija, ki je določena v členu 18(3) in Prilogi VI k Direktivi 2008/57/ES (oddelek 4.8), vsebuje zlasti projektirane vrednosti v zvezi z združljivostjo z omrežjem.

4.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1    Splošno

Na podlagi bistvenih zahtev iz poglavja 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema „železniški vozni park – tovorni vagoni“ združene in razvrščene v naslednjih točkah tega poglavja:

Funkcionalne in tehnične specifikacije za tovorni vagon in njegove vmesnike ne predpisujejo uporabe posebnih tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost železniškega sistema in izpolnjevanje ustreznih bistvenih zahtev.

▼M2 —————

▼B

Kadar za določen tehnični vidik funkcionalne in tehnične specifikacije, ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti in izpolnjevanje bistvenih zahtev, niso bile razvite, je ta vidik opredeljen kot odprta točka v ustrezni točki. Kot zahteva člen 5(6) Direktive 2008/57/ES, so vse odprte točke navedene v Dodatku A.

V Dodatku C je naveden sklop pogojev. Skladnost s tem sklopom pogojev ni obvezna. Če se izbere ta možnost, priglašeni organ oceni skladnost v postopku ES-verifikacije.

V skladu s členom 5(5) Direktive 2008/57/ES se lahko za vsako TSI predvidijo posebni primeri. Takšne določbe so navedene v poglavju 7.

Če je mogoče, je postopek ocenjevanja za zahteve iz oddelka 4.2 opredeljen v poglavju 6. V teh primerih se besedilo oddelka 4.2 sklicuje na določbe ustreznih točk in podtočk poglavja 6. Če za določen osnovni parameter ločevanje zahtev in postopkov ocenjevanja ni izvedljivo, sklic ni naveden.

4.2.2    Konstrukcija in mehanski deli

4.2.2.1    Mehanski vmesnik

4.2.2.1.1    Končna spenjača

Končna spenjača je mehanski vmesnik med enotami, ki sestavljajo vlak.

Spenjalni sistem se konstruira tako, da med enotama, ki jih je treba speti/odpeti, ni potrebna prisotnost osebja, kadar se katera koli izmed enot premika.

Končne spenjače so gibljive in lahko vzdržijo sile v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

4.2.2.1.2    Notranja spenjača

Notranja spenjača je mehanski vmesnik med elementi, ki sestavljajo enoto.

Notranja spenjača je gibljiva in lahko vzdrži sile v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote. Spoj med dvema elementoma s skupnim tekalnim mehanizmom je obravnavan v točki 4.2.2.2.

Vzdolžna trdnost notranje(-jih) spenjače (spenjač) je enaka vzdolžni trdnosti končne(-nih) spenjače (spenjač) enote ali višja od nje.

4.2.2.2    Trdnost enote

Konstrukcija osrednjega dela enote ter vseh dodatkov k opremi in točk dviga je konstruirana tako, da v okviru primerov obremenitve, opredeljenih v poglavju 5 standarda EN 12663-2:2010, ne nastanejo razpoke, večje stalne deformacije ali prelomi. Šteje se, da so tehnike spenjanja zajete v prikaz skladnosti v skladu s točko 6.2.2.1.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.1.

Na enoti se označi položaj točk dviga. Oznaka ustreza točki 4.5.13 standarda EN 15877-1:2012.

4.2.2.3    Celovitost enote

Enota se konstruira tako, da so vsi premični deli, ki so predvideni za zapiranje odprtin (vrata za dostop, ponjava, pokrovi, lopute itd.), zavarovani pred nenamernim premikanjem.

Naprave za zaklepanje kažejo položaj (odprto/zaprto) in so vidne na zunanji strani enote.

4.2.3    Medsebojno vplivanje profilov in tira

4.2.3.1    Profili

Ta točka obravnava pravila za izračunavanje, ki je namenjeno za dimenzioniranje železniškega voznega parka za vožnjo po enem ali več omrežjih brez nevarnosti trčenja.

Skladnost enote s predvidenim referenčnim profilom, skupaj z referenčnim profilom spodnjega dela vozila, se določi z eno od metod, navedenih v EN 15273-2:2009.

Za ugotovitev skladnosti, če obstaja, med referenčnim profilom, določenim za enoto, in ustreznimi ciljnimi referenčnimi profili G1, GA, GB in GC, vključno z referenčnimi profili za spodnji del vozila, GIC1 in GIC2, se uporablja kinematična metoda, ki je opisana v standardu EN 15273-2:2009.

4.2.3.2    Združljivost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve

Da se preveri skladnost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve, se določijo značilnosti navpične obremenitve enote.

Dopustni koristni tovor, ki ga lahko prevaža enota, za osne obremenitve do vključno 25 ton se določi z uporabo točk 6.1 in 6.2 standarda EN 15528:2008.

4.2.3.3    Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka

Če je predvideno, da je enota združljiva z enim ali več naslednjimi sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka, se ta skladnost določi v skladu z določbami Sklepa Komisije 2012/88/EU ( 6 ).

4.2.3.4    Nadzor stanja osnih ležajev

Nadzor stanja osnih ležajev se lahko omogoči z

Če je predvideno, da je enoto mogoče spremljati z opremo za zaznavanje ob progi v omrežju s tirno širino 1 435 mm, je enota skladna s točkama 5.1 in 5.2 standarda EN 15437-1:2009, da se zagotovi zadostna vidljivost.

Za enote, ki so predvidene za obratovanje na omrežjih s tirno širino 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm, se uporabljajo ustrezne vrednosti za parametre standarda EN 15437-1:2009 iz preglednice 2.

Specifikacije za konstrukcijo in oceno skladnosti opreme na vozilu so v tej TSI odprta točka.

4.2.3.5    Varnost pri vožnji

vozna dinamika vozila močno vpliva na zaščito pred iztirjenjem, varnost pri vožnji in obremenitev tira.

4.2.3.5.1    Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

Enota se konstruira tako, da se zagotovi varna vožnja po vegavih tirih, zlasti ob upoštevanju faze prehoda med nadvišanim in nenadvišanim tirom ter odkloni na prečnih profilih.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.2.

4.2.3.5.2    Vozna dinamika

Enota se konstruira tako, da se zagotovi varno premikanje do najvišje konstrukcijsko določene hitrosti.

Vozna dinamika enote se dokaže z:

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.3.

▼M1

Vozna dinamika se lahko oceni na ravni interoperabilnosti komponent v skladu s točko 6.1.2.1. V tem primeru se ne zahteva posebni preskus ali simulacija na ravni podsistema.

▼B

4.2.3.6    Tekalni mehanizem

Tekalni mehanizem zagotavlja varno vožnjo in usmerjanje enote ter prenos zavornih sil, če je to zahtevano.

4.2.3.6.1    Konstrukcijsko projektiranje podstavnega vozička

Celovitost konstrukcije podstavnega vozička, vse pritrjene opreme in povezave med nadgradnjo in podstavnim vozičkom se prikažejo na podlagi metod, določenih v točki 6.2 standarda EN 13749:2011.

▼M1

Celovitost konstrukcije podstavnega vozička se lahko oceni na ravni interoperabilnosti komponent v skladu s točko 6.1.2.1. V tem primeru se ne zahteva posebni preskus ali simulacija na ravni podsistema.

▼B

4.2.3.6.2    Značilnosti kolesnih dvojic

Sklop kolesne dvojice je zmožen prenašati sile in navor med pritrjenimi deli v skladu z območjem uporabe.

Geometrijske mere kolesnih dvojic, prikazane v sliki 1, so skladne z mejnimi vrednostmi, navedenimi v preglednici 3. Te mejne vrednosti se štejejo za projektne vrednosti in se kot delovne mejne vrednosti navedejo v dokumentaciji o vzdrževanju, opisani v oddelku 4.5.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.2.

4.2.3.6.3    Značilnosti koles

Geometrijske mere koles, opredeljene v sliki 2, so skladne z mejnimi vrednostmi, opredeljenimi v preglednici 4.

Te mejne vrednosti se štejejo za projektne vrednosti in se kot delovne mejne vrednosti navedejo v dokumentaciji o vzdrževanju, opisani v oddelku 4.5.

Mehanske značilnosti koles zagotavljajo prenos sil in navora ter odpornost na toplotno obremenitev, kadar se to zahteva v skladu z območjem uporabe.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.3.

4.2.3.6.4    Značilnosti osi

Značilnosti osi zagotavljajo prenos sil in navora v skladu z območjem uporabe.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.4.

Sledljivost osi upošteva ugotovitve delovne skupine ERA za vzdrževanje tovornih vagonov (glej „Final report on the activities of the Task Force Freight Wagon Maintenance“ - Končno poročilo o delu delovne skupine za vzdrževanje tovornih vagonov), ki je objavljeno na spletišču Evropske agencije za železniški promet http://www.era.europa.eu).

4.2.3.6.5    Pestnice/osni ležaji

Pestnica in ležaji se konstruirajo ob upoštevanju mehanske odpornosti in značilnosti dinamične trdnosti. Opredelijo se mejne temperature, dosežene pri obratovanju, ki so ustrezne za ugotavljanje pregretosti pestnice.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.4.

4.2.3.6.6    Kolesne dvojice s spremenljivo tirno širino

Ta zahteva velja za enote, opremljene s kolesnimi dvojicami s spremenljivo tirno širino z menjavo med dvema tirnima širinama.

Mehanizem za menjavo kolesnih dvojic zagotavlja varen zaklep

v pravilnem predvidenem osnem položaju kolesa ob upoštevanju dinamičnih učinkov v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

Ocenjevanje skladnosti zahtev, ki so opredeljene v tej točki, je odprta točka.

4.2.3.6.7    Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

Zahteva se uporablja za enote, ki so pripravljene za vožnjo po različnih tirnih širinah s fizično zamenjavo kolesnih dvojic.

Enota se opremi z mehanizmom za zaklepanje, da se zagotovi pravilni položaj njene zavorne opreme v različnih konfiguracijah, ob upoštevanju dinamičnih učinkov v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.5.

4.2.4    Zavora

4.2.4.1    Splošno

Namen zavornega sistema vlaka je zagotoviti, da se:

Temeljni dejavniki, ki vplivajo na zavorno zmogljivost in proces zaviranja, so:

Zavorna zmogljivost vlaka se opredeli na podlagi posamezne zavorne zmogljivosti posamezne enote vlaka.

4.2.4.2    Varnostne zahteve

Zavorni sistem prispeva k ravni varnosti železniškega sistema. Zato je treba za konstruiranje zavornega sistema enote opraviti oceno tveganja v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009 ( 7 ) ob upoštevanju nevarnosti popolne izgube zmožnosti zaviranja enote. Šteje se, da je stopnja resnosti katastrofalna, kadar vpliva:

Predpostavlja se, da je izpolnjevanje pogojev C.9 in C.14 v Dodatku C v skladu s to zahtevo.

4.2.4.3    Funkcionalne in tehnične zahteve

4.2.4.3.1    Splošne funkcionalne zahteve

Zavorna oprema enote zagotavlja funkcije zaviranja kot stiskanje in popuščanje zavore na podlagi prenesenega signala. Zavora je:

4.2.4.3.2    Zavorna zmogljivost

4.2.4.3.2.1   Delovna zavora

Zavorna zmogljivost vlaka ali enote je sposobnost zmanjšanja hitrosti. Zavorna zmogljivost je rezultat zavorne moči, ki je na razpolago za zaviranje vlaka ali enote znotraj opredeljenih mejnih vrednosti, in vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri pretvarjanju in oddajanju energije, vključno z uporom vlaka.

Zavorna zmogljivost enote se izračuna v skladu z enim od naslednjih dokumentov:

▼M1

Izračun se potrdi s preskusi. Izračun zavorne zmogljivosti v skladu z UIC 544-1 se potrdi, kakor je določeno v UIC 544-1:2013.

▼B

4.2.4.3.2.2   Parkirna zavora

Parkirna zavora je zavora, ki preprečuje, da bi se parkiran železniški vozni park pod določenimi pogoji, ki vključujejo kraj, veter, nagib in stanje natovorjenosti železniškega voznega parka, premaknil, dokler ni parkirna zavora namenoma popuščena.

Če je enota opremljena s parkirno zavoro, izpolnjuje naslednje zahteve:

▼M1

▼B

4.2.4.3.3    Toplotna zmogljivost

Zavorna oprema je sposobna prenesti eno zasilno zaviranje brez izgube zavorne zmogljivosti zaradi toplotnih ali mehanskih učinkov.

▼M1

Toplotna obremenitev, ki jo je enota sposobna prenesti brez izgube zavorne zmogljivosti zaradi toplotnih ali mehanskih učinkov, se opredeli in izrazi s hitrostjo, osno obremenitvijo, nagibom in zavorno razdaljo.

▼B

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.6.

Nagib 21 ‰ pri 70 km/h na poti 40 km se lahko upošteva kot referenčni primer toplotne zmogljivosti, ki zagotovi zavorno moč 45 kW na kolo v 34 minutah za nazivni premer kolesa 920 mm in osno obremenitev 22,5 tone.

4.2.4.3.4    Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP)

Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP) je sistem, konstruiran tako, da čim bolje izkoristi razpoložljivo adhezijo z omejevanjem, zadrževanjem ali povečevanjem zavorne sile ter tako prepreči blokiranje ali nenadzorovano zdrsavanje kolesnih dvojic. S tem se optimira zavorna pot.

Če se uporablja elektronski nadzor proti zdrsavanju koles (WSP), se negativni učinki okvar WSP zmanjšajo s primernimi postopki konstruiranja sistema in tehnično konfiguracijo.

WSP ne spreminja funkcionalnih značilnosti zavor. Zračna oprema vozila je dimenzionirana tako, da poraba zraka za WSP ne oslabi zmogljivosti pnevmatične zavore. Proces konstruiranja WSP upošteva, da WSP nima škodljivega vpliva na sestavne dele vozila (zavorne naprave, kolesne obroče, pestnice itd.).

▼M1

Z WSP so opremljene naslednje vrste enot:

▼M2

4.2.4.3.5    Torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, ustvarja zavorne sile s trenjem, ko pride v stik z vozno površino kolesa.

Če se uporabljajo zavornjaki, ki delujejo na vozni površini kolesa, značilnosti tornega elementa zanesljivo prispevajo k doseganju predvidene zavorne zmogljivosti.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.5 te TSI.

▼B

4.2.5    Okoljski pogoji

Pri konstruiranju enote in njenih sestavnih delov se upoštevajo okoljski pogoji, ki jim bo železniški vozni park izpostavljen.

Okoljski parametri so opisani v točkah v nadaljevanju. Za vsak okoljski parameter je opredeljen nazivni razpon, ki je najpogostejši v Evropi in je podlaga za interoperabilno enoto.

Za nekatere okoljske parametre so opredeljeni drugi razponi. V tem primeru se izbere razpon za konstruiranje enote.

Za funkcije, opredeljene v točkah, navedenih v nadaljevanju, se v tehnični dokumentaciji opišejo sprejeti ukrepi v zvezi s konstruiranjem in/ali preskušanjem, s katerimi se zagotovi, da tirna vozila izpolnjujejo zahteve iz TSI v tem razponu.

Glede na izbrane razpone in sprejete ukrepe (opisane v tehnični dokumentaciji) so lahko potrebni ustrezni predpisi o obratovanju, kadar enota, ki je konstruirana za nazivni razpon, deluje na določeni progi, na kateri je v določenih obdobjih leta nazivni razpon presežen.

Razpone, ki se razlikujejo od nazivnega in jih je treba izbrati, da bi se izognili omejevalnim predpisom, povezanim z okoljskimi pogoji, opredelijo države članice in so navedeni v oddelku 7.4.

Enota in njeni sestavni deli se konstruirajo ob upoštevanju enega ali več naslednjih razredov zunanje temperature zraka:

Enota izpolnjuje zahteve iz te TSI brez poslabšanja zaradi snega, ledu in toče, kot je opredeljeno v točki 4.7 standarda EN 50125-1:1999, kar ustreza nazivnemu temperaturnemu območju.

Če se za „sneg, led in točo“ izberejo ostrejši pogoji od tistih, ki so upoštevani v standardu, se enota in njeni sestavni deli nato konstruirajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz TSI, ki upoštevajo kombinirani učinek z nizko temperaturo v skladu z izbranim temperaturnim območjem.

V zvezi s temperaturnim območjem T2 in ostrimi pogoji zaradi snega, ledu in toče se ukrepi, ki so bili sprejeti za izpolnjevanje zahtev iz TSI v teh izrednih pogojih, opredelijo in preverijo, zlasti ukrepi v zvezi s konstruiranjem in/ali preskušanjem, ki se nanašajo na naslednje funkcije:

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.7.

4.2.6    Sistemska zaščita

4.2.6.1    Požarna varnost

4.2.6.1.1    Splošno

Ugotovijo se vsi pomembni možni viri požara (komponente z visokim tveganjem) na enoti. Vidiki požarne varnosti konstruiranja enote so namenjeni:

Blago, ki ga enota prevaža, ni del enote in ga pri oceni skladnosti ni treba upoštevati.

4.2.6.1.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.2.6.1.2.1   Pregrade

Da se omejijo učinki požara, se med ugotovljene možne vire požara (komponente z visokim tveganjem) in bremenom, ki se prevaža, namestijo požarne pregrade, ki ostanejo nepoškodovane vsaj 15 minut.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.1.

4.2.6.1.2.2   Materiali

Vsi stalni materiali, ki se uporabljajo na enoti, imajo omejeno vnetljivost in lastnosti širjenja plamena, razen če:

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.2.

4.2.6.1.2.3   Kabli

Izbira in montaža električnih kablov upošteva njihove požarne lastnosti.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.3.

4.2.6.1.2.4   Vnetljive tekočine

Enota je opremljena s sredstvi za preprečevanje pojava in širjenja požara zaradi uhajanja vnetljivih tekočin ali plinov.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.4.

4.2.6.2    Zaščita pred električnimi nevarnostmi

4.2.6.2.1    Varnostni ukrepi za preprečevanje posrednega stika (zaščitno spenjanje)

Impedanca med vozilom in vozno tirnico je dovolj nizka, da preprečuje nevarne električne napetosti med njima.

Enote se spenjajo v skladu s predpisi, opisanimi v točki 6.4 standarda EN 50153:2002.

4.2.6.2.2    Varnostni ukrepi za preprečevanje neposrednega stika

Električne instalacije in oprema enote so konstruirane tako, da so ljudje zavarovani pred električnim udarom.

Enota je konstruirana tako, da se prepreči neposreden stik v skladu z ukrepi, določenimi v točki 5 standarda EN 50153:2002.

4.2.6.3    Naprave za pritrditev signala za sklep

▼M1

Na vseh enotah, ki so konstruirane za sprejem signala za sklep, sta dve napravi na koncu enote predvideni za namestitev dveh luči ali dveh odsevnih plošč, kot je določeno v Dodatku E, na isti višini nad tirnico in največ 2 000 mm nad njo. Dimenzije in odmik teh priključkov so opisani v poglavju 1 tehničnega dokumenta Evropske agencije za železniški promet ERA/TD/2012-04/INT, različica 1.2 z dne 18. januarja 2013, ki je objavljen na spletišču Agencije (http://www.era.europa.eu).

▼B

4.3    Funkcionalna in tehnična specifikacija za vmesnike

4.3.1    Vmesnik za podsistem „infrastruktura“

4.3.2    Vmesnik za podsistem „vodenje in upravljanje prometa“

4.3.3    Vmesnik za podsistem „vodenje-upravljanje in signalizacija“

4.4    Operativni predpisi

Predpisi o obratovanju se pripravljajo v postopkih, opisanih v prevoznikovem sistemu upravljanja varnosti. Ti predpisi upoštevajo dokumentacijo, povezano z obratovanjem, ki je del tehnične dokumentacije, kot je zahtevano v členu 18(3) Direktive 2008/57/ES in določeno v Prilogi VI k tej direktivi.

Dokumentacija, povezana z obratovanjem, opisuje značilnosti enote v povezavi s stanjem načrtovanega delovanja, ki ga je treba upoštevati za določitev operativnih predpisov v normalnih in različnih utemeljeno predvidenih poslabšanih razmerah.

Dokumentacijo, povezano z obratovanjem, sestavljajo:

▼M1

▼B

Vlagatelj zagotovi začetno različico dokumentacije, povezane z operativnimi predpisi. Ta dokumentacija se pozneje lahko spremeni v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ob upoštevanju obstoječih pogojev za obratovanje in vzdrževanje enote. Priglašeni organ preveri le, ali je dokumentacija o obratovanju zagotovljena.

4.5    Pravila glede vzdrževanja

Vzdrževanje je niz dejavnosti, ki so predvidene za ohranjanje funkcionalnosti enote ali obnovitev enote v stanje, v katerem lahko opravlja svojo zahtevano funkcijo.

Za izvajanje vzdrževalnih dejavnosti na enotah so potrebni naslednji dokumenti, ki so del tehnične dokumentacije, kot je zahtevano v členu 18(3) Direktive 2008/57/ES in določeno v Prilogi VI k tej direktivi:

Vlagatelj zagotovi tri dokumente, opisane v točkah 4.5.1, 4.5.2 in 4.5.3. Ta dokumentacija se pozneje lahko spremeni v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ob upoštevanju obstoječih pogojev za obratovanje in vzdrževanje enote. Priglašeni organ preveri le, ali je dokumentacija o vzdrževanju zagotovljena.

4.5.1    Splošna dokumentacija

Splošna dokumentacija je sestavljena iz:

4.5.2    Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja

Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja pojasnjuje, kako so vzdrževalne dejavnosti opredeljene in zasnovane, da se zagotovi, da bodo značilnosti železniškega voznega parka v življenjski dobi ostale znotraj sprejemljivih meja uporabe. Ta dokumentacija vsebuje vhodne podatke za določitev meril za pregledovanje in pogostost vzdrževalnih dejavnosti. Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja vsebuje:

4.5.3    Dokumentacija z opisom vzdrževanja

Dokumentacija z opisom vzdrževanja opisuje, kako se lahko izvajajo vzdrževalne dejavnosti. Vzdrževalne dejavnosti med drugim vključujejo preglede, spremljanje, preskuse, meritve, zamenjave, prilagoditve in popravila.

Vzdrževalne dejavnosti so razdeljene na:

Dokumentacija o opisu vzdrževanja vključuje:

4.6    Strokovna usposobljenost

Ta TSI ne zajema strokovne usposobljenosti osebja, ki je potrebna za obratovanje in vzdrževanje enot.

4.7    Zdravstveni in varnostni pogoji

▼M1

Ukrepi za zdravje in varnost osebja, ki je potrebno za obratovanje in vzdrževanje enot, so vključeni v bistvene zahteve 1.1.5, 1.3.1, 1.3.2, 2.5.1 in 2.6.1 iz Priloge III k Direktivi 2008/57/ES.

▼B

Določbe o zdravju in varnosti osebja opredeljujejo zlasti naslednje točke iz oddelka 4.2:

Če je enota opremljena z ročnim spenjalnim sistemom, se zagotovi prazen prostor za spenjalce med spenjanjem in odpenjanjem.

Vsi štrleči deli, ki se zdijo nevarni za operativno osebje, se jasno označijo in/ali opremijo z varnostnimi napravami.

Enota se opremi s stopnicami in oprijemali, razen v primerih, kadar ni predvidena za obratovanje z osebjem v enoti, npr. za ranžiranje.

▼M1

4.8    Parametri, ki se vpišejo v tehnično dokumentacijo in Evropski register dovoljenih tipov vozil

▼B

Tehnična dokumentacija vsebuje vsaj naslednje parametre:

▼M1

▼B

▼M1

Podatki o železniškem voznem parku, ki jih je treba vpisati v „Evropski register dovoljenih tipov vozil (ERATV)“, so določeni v Izvedbenem sklepu Komisije 2011/665/EU z dne 4. oktobra 2011 o Evropskem registru dovoljenih tipov železniških vozil ( 9 ).

▼B

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1    Splošno

Komponente interoperabilnosti (IC), kot so opredeljene v členu 2(f) Direktive 2008/57/ES, so navedene v oddelku 5.3 skupaj z:

Kadar je zahteva v oddelku 5.3 opredeljena kot ocenjena na ravni komponente interoperabilnosti, ocena za isto zahtevo na ravni podsistema ni potrebna.

▼M2

5.2    Inovativne rešitve

Kot je navedeno v členu 10a, lahko inovativne rešitve zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Takšne specifikacije in metode ocenjevanja se razvijejo na podlagi procesa, opisanega v točki 6.1.3, vsakič, ko je za komponento interoperabilnosti predvidena inovativna rešitev.

▼B

5.3    Specifikacije komponent interoperabilnosti

5.3.1    Tekalni mehanizem

Tekalni mehanizem se konstruira za razpon in območje uporabe, kot je opredeljeno z naslednjimi parametri:

Parametra hitrost in osna obremenitev se lahko obravnavata v kombinaciji, da se opredeli ustrezno območje uporabe (npr. najvišja hitrost in tara).

Tekalni mehanizem je skladen z zahtevami, prikazanimi v točkah 4.2.3.5.2 in 4.2.3.6.1. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.2    Kolesna dvojica

Kolesna dvojica se oceni in konstruira za območje uporabe, opredeljeno z:

Kolesna dvojica je skladna z zahtevami glede geometrijskih in mehanskih parametrov iz točke 4.2.3.6.2. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.3    Kolo

Kolo se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno z:

Kolo je skladno z zahtevami glede geometrijskih, mehanskih in termomehanskih parametrov, opredeljenimi v točki 4.2.3.6.3. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.4    Os

Os se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno z:

Os je skladna z zahtevami glede mehanskih parametrov, opredeljenimi v točki 4.2.3.6.4. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

▼M2

5.3.4a    Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno s:

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, je skladen z zahtevami iz točke 4.2.4.3.5. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

▼B

5.3.5    Signal za sklep

Signal za sklep, ki je opisan v Dodatku E, je neodvisna komponenta interoperabilnosti. V oddelku 4.2 ni zahtev, ki bi obravnavale signal za sklep. Ocena tega signala, ki jo opravi priglašeni organ, ni del ES-verifikacije podsistema.

6.   OCENA SKLADNOSTI IN ES-VERIFIKACIJA

6.1    Komponenta interoperabilnosti

6.1.1    Moduli

Ocena skladnosti komponente interoperabilnosti se opravi v skladu z modulom(-li), opisanim(-i) v preglednici 8.

Ti moduli so podrobno navedeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.1.2    Postopki ocenjevanja skladnosti

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji izbere enega od modulov ali kombinacijo modulov, navedenih v preglednici 9, v skladu z zahtevano komponento.

▼M2

▼B

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se oceni komponenta interoperabilnosti glede na zahteve, navedene v oddelku 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju navedene dodatne zahteve za oceno določenih komponent interoperabilnosti.

6.1.2.1    Tekalni mehanizem

▼M1

Prikaz skladnosti za tekalni mehanizem je določen v poglavju 2 tehničnega dokumenta Evropske agencije za železniški promet ERA/TD/2013/01/INT, različica 1.0 z dne 11. februarja 2013, ki je objavljen na spletišču Agencije (http://www.era.europa.eu).

▼B

Predpostavlja se, da so enote, ki so opremljene z uveljavljenim tekalnim mehanizmom, kot je naveden v nadaljevanju, skladne z ustrezno zahtevo, če tekalni mehanizmi obratujejo v okviru svojega določenega območja uporabe:

Ocena trdnosti podstavnega vozička temelji na točki 6.2 standarda EN 13749:2011.

6.1.2.2    Kolesna dvojica

Prikaz skladnosti za mehansko vedenje sklopa kolesne dvojice se opravi v skladu s točko 3.2.1 standarda EN 13260:2009 + A1:2010, ki opredeljuje mejne vrednosti za silo osnega sklopa, ter povezanim preskusom za verifikacijo.

Vzpostavljen je postopek preveritve, s katerim se v fazi sestavljanja zagotovi, da na varnost ne morejo škodljivo vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti pritrjenih delov osi.

6.1.2.3    Kolo

▼M1

Vzpostavljen je postopek verifikacije, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da na varnost ne morejo negativno vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti koles. Preverijo se natezna trdnost materiala v kolesu, trdnost platišča, lomna žilavost (le za kolesa z zavornjaki), udarna odpornost, značilnosti materiala in čistost materiala. Postopek preverjanja opredeli vzorčenje serij za vsako značilnost, ki jo je treba preveriti.

▼B

6.1.2.4    Os

▼M1

Poleg zgoraj navedene zahteve za montažo prikaz skladnosti za mehansko odpornost in značilnosti utrujanja osi temelji na točkah 4, 5 in 6 standarda EN 13103:2009 + A2:2012.

Merila za odločanje o dovoljenih obremenitvah so opredeljena v točki 7 standarda EN 13103:2009 + A2:2012. Vzpostavljen je postopek preveritve, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da na varnost ne morejo negativno vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti osi. Preverijo se natezna trdnost materiala v osi, udarna odpornost, površinska homogenost, značilnosti materiala in čistost materiala. Postopek preverjanja opredeli vzorčenje serij za vsako značilnost, ki jo je treba preveriti.

▼M2

6.1.2.5    Torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Prikaz skladnosti tornih elementov za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, se opravi tako, da se v skladu s tehničnim dokumentom Evropske železniške agencije (ERA) ERA/TD/2013-02/INT, različica 2.0 z dne XX.XX.2014, objavljenim na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), ugotovi naslednje značilnosti tornega elementa:

Prikaz naslednjih primernosti se opravi v skladu s poglavjem 7 in/ali poglavjem 8 tehničnega dokumenta Evropske železniške agencije ERA/TD/2013-02/INT, verzija 2.0 z dne XX.XX.2014, objavljenim na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), če naj bi bil torni element primeren za:

Če proizvajalec (po svoji presoji) nima dovolj pridobljenih izkušenj s predlagano zasnovo, mora biti postopek validacije tipa na podlagi izkušenj pri obratovanju (modul CV) del postopka za ocenjevanje primernosti za uporabo. Pred začetkom preskusov delovanja se za certificiranje projektiranja komponente interoperabilnosti uporabi ustrezen modul (CB ali CH1).

Preskus delovanja se organizira na zahtevo proizvajalca, ki mora pridobiti soglasje prevoznika v železniškem prometu, ki bo prispeval k takšnemu ocenjevanju.

Ugotavljanje, ali so torni elementi, namenjeni za uporabo v podsistemih, ki ne spadajo na področje, opredeljeno v poglavju 7 tehničnega dokumenta Evropske železniške agencije ERA/TD/2013-02/INT, različica 2.0 z dne XX.XX.2014, objavljenega na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), primerni za ugotavljanje lokacije vlakov s pomočjo sistemov, ki temeljijo na tirnih tokokrogih, se lahko opravi na podlagi postopka za inovativne rešitve, opisanega v točki 6.1.3.

Ugotavljanje s preskusom na dinamometru, ali so torni elementi, namenjeni za uporabo v podsistemih, ki ne spadajo na področje, opredeljeno v točki 8.2.1 tehničnega dokumenta Evropske železniške agencije ERA/TD/2013-02/INT, različica 2.0 z dne XX.XX.2014, objavljenega na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), primerni za uporabo v ostrejših okoljskih pogojih, se lahko opravi na podlagi postopka za inovativne rešitve, opisanega v točki 6.1.3.

▼M2

6.1.3    Inovativne rešitve

Če se za komponento interoperabilnosti predlaga inovativna rešitev, kot je navedeno v členu 10a, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s stalnim prebivališčem ali sedežem v Uniji uporabi postopek iz člena 10a.

▼B

6.2    Podsistem

6.2.1    Moduli

ES-verifikacija podsistema „železniški vozni park – tovorni vagoni“ se opravi v skladu z modulom(-li), opisanim(-i) v preglednici 10.

Ti moduli so podrobno navedeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.2.2    Postopki ES-verifikacije

Vlagatelj izbere eno od naslednjih kombinacij modulov ali modul za ES-verifikacijo podsistema:

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se oceni podsistem glede na zahteve, navedene v oddelku 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju navedene dodatne zahteve za oceno določenih komponent.

6.2.2.1    Trdnost enote

Prikaz skladnosti je v skladu s poglavjema 6 in 7 standarda EN 12663-2:2010.

Za spoje je vzpostavljen priznan postopek preverjanja, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da nikakršna okvara ne more zmanjšati predvidenih mehanskih značilnosti konstrukcije.

6.2.2.2    Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

Prikaz skladnosti se opravi v skladu s/z:

6.2.2.3    Vozna dinamika

Prikaz skladnosti se opravi v skladu s poglavjem 5 standarda EN 14363:2005.

Druga možnost za izvedbo preskusov na tirih na dveh različnih nagibih tirnic, kot je določeno v točki 5.4.4.4 standarda EN 14363:2005, je izvajanje preskusov samo na enem nagibu tirnice, če se dokaže, da preskusi zajemajo niz pogojev stika, opredeljenih v oddelku 1.1 Dodatka B.

▼M2

Druga možnost za izvedbo preskusov na tirih na dveh različnih nagibih tirnic, kot je določeno v točki 5.4.4.4 standarda EN 14363:2005, je izvedba preskusov na enem samem nagibu tirnice, če se dokaže, da preskusi zajemajo niz pogojev stika, opredeljenih v oddelku 1.1 tehničnega dokumenta Evropske železniške agencije ERA/TD/2013/01/INT, različica 1.0 z dne 11. februarja 2013, objavljenega na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu).

▼M1

Kadar se zahteva preskus na tirih z normalno merilno metodo, se enota oceni glede na mejne vrednosti, določene v oddelkih 1.2 in 1.3 tehničnega dokumenta Evropske agencije za železniški promet ERA/TD/2013/01/INT, različica 1.0 z dne 11. februarja 2013, ki je objavljen na spletišču Agencije (http://www.era.europa.eu).

▼B

Zahtevani preskusni pogoji za preskuse na tirnicah so določeni v standardu EN 14363:2005 in niso vedno v celoti dosegljivi glede:

Kadar to ni v celoti dosegljivo, je prikaz skladnosti odprta točka.

Druga možnost je, da se v skladu s pogoji, navedenimi v oddelku 9.3 standarda EN 15827:2011, zgoraj omenjeni preskusi na tirnici nadomestijo s simulacijo.

6.2.2.4    Pestnica/osni ležaji

Prikaz skladnosti za mehansko odpornost in značilnosti utrujanja ležajev so v skladu s točko 6 standarda EN 12082:2007 + A1:2010.

6.2.2.5    Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

▼M1

Šteje se, da so tehnične rešitve, opisane v naslednjih slikah iz navodila UIC 430-1:2012, skladne z zahtevami iz točke 4.2.3.6.7:

▼B

Šteje se, da je tehnična rešitev, opisana v Dodatku 7 k navodilu UIC 430-3:1995, skladna z zahtevami iz točke 4.2.3.6.7.

6.2.2.6    Toplotna zmogljivost

Izračuni, simulacija ali preskusi prikažejo, da temperatura zavornjaka, zavorne obloge ali zavornega koluta ne presega njihovih toplotnih zmogljivosti. Upošteva se naslednje:

6.2.2.7    Okoljski pogoji

Šteje se, da so jekleni materiali skladni z vsemi razponi, navedenimi v točki 4.2.5, če so lastnosti materialov določene do spodnje meje –20 °C.

6.2.2.8    Požarna varnost

6.2.2.8.1    Pregrade

Pregrade se preskusijo v skladu s standardom EN 1363-1:1999. Šteje se, da so jeklene plošče debeline vsaj 2 mm in aluminijaste plošče debeline vsaj 5 mm brez preskusa skladne z zahtevami glede nepoškodovanosti.

6.2.2.8.2    Materiali

Preskušanje vnetljivosti materialov in njihovih lastnosti glede širjenja plamena se izvaja v skladu s standardom ISO 5658-2:2006/Am1:2011, za katerega je mejna vrednost CFE ≥ 18 kW/m2.

Šteje se, da so zahteve glede požarne varnosti skladne z zahtevano vnetljivostjo in lastnostmi širjenja plamena za naslednje materiale in komponente:

6.2.2.8.3    Kabli

Električni kabli se izberejo in namestijo v skladu s standardoma EN 50355:2003 in EN 50343:2003.

6.2.2.8.4    Vnetljive tekočine

Sprejeti ukrepi so v skladu s TS 45545-7:2009.

▼M2

6.2.3    Inovativne rešitve

Če se za podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“ predlaga inovativna rešitev, kot je navedeno v členu 10a, vložnik uporabi postopek iz člena 10a.

▼B

6.3    ►M1  Podsistem s komponentami, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti brez izjave ES  ◄

▼M1

Priglašeni organ lahko izda ES-potrdilo o verifikaciji podsistema, čeprav ena ali več komponent, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti in so vgrajene v podsistem, ni zajetih v ustrezno izjavo ES o skladnosti v skladu s to TSI (necertificirane komponente interoperabilnosti), če je bila komponenta izdelana pred začetkom veljavnosti te TSI in se je tip komponente:

▼B

ES-verifikacijo podsistema opravi priglašeni organ glede na zahteve iz poglavja 4 z uporabo ustreznih zahtev, ki se nanašajo na oceno iz poglavja 6, skupaj s poglavjem 7, razen za posebne primere. Za to ES-verifikacijo se uporabljajo moduli podsistema iz točke 6.2.2.

Izjave ES o skladnosti ali primernosti za uporabo se ne sestavijo za komponente, ki so bile ocenjene na ta način.

6.4    Faze konstruiranja, v katerih se zahteva ocenjevanje

Ocenjevanje skladnosti obsega naslednji dve fazi, ki sta v preglednici F.1 iz Priloge F k tej TSI označeni z „X“. Pogoji in zahteve iz oddelka 4.2 se upoštevajo zlasti, kadar se opredeli preskus tipa.

Dodatek F je strukturiran v skladu z oddelkom 4.2. Kjer je ustrezno, je navedeno sklicevanje na oddelka 6.1 in 6.2.

6.5    Komponente z izjavo ES o skladnosti

Če je bila komponenta opredeljena kot komponenta interoperabilnosti in je imela izjavo ES o skladnosti pred začetkom veljavnosti te TSI, je njena obravnava v skladu s to TSI določena na naslednji način:

▼M1

▼B

7.   IZVAJANJE

7.1    Dovoljenje za začetek obratovanja

Ta TSI se uporablja za podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“, ki spada v področje uporabe, določeno v njenih oddelkih 1.1, 1.2 in poglavju 2, in je začel obratovati po datumu začetka uporabe te TSI.

7.1.1    Dovoljenje za začetek obratovanja novega vozila v skladu s prejšnjimi TSI v zvezi z železniškim voznim parkom – tovorni vagoni (WAG TSI) ( 10 )

Glejte člen 9.

7.1.2    Vzajemno priznavanje prvega dovoljenja za začetek obratovanja

V skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES seznam v nadaljevanju navaja pogoje, pod katerimi enota, ki je dobila dovoljenje za začetek obratovanja v eni državi članici, ne potrebuje nobenega dodatnega dovoljenja za začetek obratovanja. Ti pogoji se obravnavajo kot dopolnitev zahtev iz oddelka 4.2. V celoti morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

7.2    Zamenjava, obnova in nadgradnja

Ta oddelek obravnava:

Pri zamenjavi je treba upoštevati naslednje kategorije:

Možne zamenjave prikazuje preglednica 11.

„Preveritev“ v preglednici 11 pomeni, da lahko subjekt, ki je odgovoren za vzdrževanje (ECM), v okviru svojih pristojnosti zamenja komponento z drugo, ki ima isto funkcijo in zmogljivost v skladu z zahtevami iz ustrezne TSI, ob upoštevanju, da so te komponente:

Kadar obseg dela zahteva drugačno funkcijo ali zmogljivost ali v primeru zamenjave elementa v enoti, mora naročnik ali proizvajalec zadevni državi članici poslati dokument z opisom projekta v skladu s členom 20 Direktive 2008/57/ES. Država članica odloči, ali je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja.

7.3    Posebni primeri

7.3.1    Uvod

Posebni primeri, ki so navedeni v točki 7.3.2, so razvrščeni kot:

—	primeri „P“ : „trajni“ primeri.

—	primeri „T“ : „začasni“ primeri, kadar je priporočljivo, da se ciljni sistem doseže do leta 2020 (ta cilj je določen v Sklepu št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ( 11 )).

7.3.2    Seznam posebnih primerov

7.3.2.1    Splošni posebni primeri

Enote, ki vozijo med državo članico in tretjo državo v omrežju s tirno širino 1 520 mm: posebni primer za Finsko, Poljsko in Švedsko.

(„P“) Uporaba nacionalnih tehničnih predpisov namesto zahtev iz te TSI je dovoljena za železniški vozni park tretje države.

7.3.2.2    Nadzor stanja osnih ležajev (točka 4.2.3.4)

(a)    Posebni primer za Švedsko

(„T“) Enote, ki so predvidene za obratovanje na švedskem železniškem omrežju, so skladne s ciljnimi in zaščitenimi conami, ki so določene v preglednici 12.

Dve coni pod pestnico/tečajem, določenim v preglednici 12, ki se nanašata na parametre iz standarda EN 15437-1:2009, sta prosti, da se omogoči navpični nadzor s sistemom za odkrivanje pestnice ob progi:

Enote, ki se vzajemno priznavajo v skladu s točko 7.1.2, in enote, opremljene z opremo za nadzor stanja osnih ležajev na enoti, so izvzete iz tega posebnega primera.

(b)    Posebni primer za Portugalsko

(„P“) Enote, ki so predvidene za obratovanje na portugalskem železniškem omrežju, so skladne s ciljnimi in zaščitenimi conami, ki so določene v preglednici 13.

7.3.2.3    Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih (točka 4.2.3.5.1)

(„P“) Omejitve uporabe metode 3, določene v točki 4.1.3.4.1 standarda EN 14363:2005, se ne uporabljajo za enote, ki so predvidene za nacionalno obratovanje samo na glavnem omrežju Združenega kraljestva.

7.3.2.4    Vozna dinamika (točka 4.2.3.5.2)

(„P“) Omejitve uporabe metode 3, določene v točki 4.1.3.4.1 standarda EN 14363:2005, se ne uporabljajo za enote, ki so predvidene za nacionalno obratovanje samo na glavnem omrežju Združenega kraljestva.

7.3.2.5    Značilnosti kolesnih dvojic (točka 4.2.3.6.2)

(„P“) Za enote, ki so predvidene za obratovanje samo na železniškem omrežju Velike Britanije, so lahko značilnosti kolesnih dvojic v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

7.3.2.6    Značilnosti koles (točka 4.2.3.6.3)

(„P“) Za enote, ki so predvidene za obratovanje samo na železniškem omrežju Velike Britanije, so lahko značilnosti koles v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

7.3.2.7    Naprave za pritrditev signala za sklep (točka 4.2.6.3)

(„P“) Naprave za pritrditev signala za sklep niso obvezne za enote, predvidene za obratovanje samo v prometu, ki ne prečka meje med državami članicami EU, na omrežjih s tirno širino 1 600 mm.

7.4    Posebni okoljski pogoji

Posebni pogoji za Finsko in Švedsko

Za neomejen dostop železniškega voznega parka do finskega in švedskega omrežja v zimskih pogojih se dokaže, da železniški vozni park izpolnjuje naslednje zahteve:

Posebni pogoji za Portugalsko in Španijo

Za neomejen dostop železniškega voznega parka do portugalskega in španskega omrežja v poletnih pogojih se izbere temperaturno območje T3, določeno v točki 4.2.5.

7.5    Tovorni vagoni, ki obratujejo na podlagi nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumov

Glej člen 6.

---

Dodatek A

Odprte točke

Nekateri tehnični vidiki, ki ustrezajo bistvenim zahtevam in niso izrecno zajeti v specifikacijah, so odprte točke. Te so določene v oddelkih 4.2 in 6.2 ter navedene v preglednici A.1.

▼M1

---

Dodatek B

Se ne uporablja.

▼B

---

Dodatek C

Dodatni neobvezni pogoji

Skladnost s tem sklopom pogojev od C.1 do C.18 ni obvezna. Če vlagatelj izbere možnost, mora priglašeni organ oceniti skladnost v postopku ES-verifikacije.

1.    Ročni spenjalni sistem

Ročni spenjalni sistem izpolnjuje naslednje zahteve:

▼M1

▼B

▼M1

▼B

Medsebojno vplivanje med odbojnimi in vlečnimi napravami

Enote, ki so namenjene za omrežje(-ja) s tirnimi širinami 1 435 mm in 1 520 mm ali 1 435 mm in 1 524 mm ali 1 435 in 1 668 mm ter so opremljene z ročnim spenjalnim sistemom in sistemom pnevmatičnih zavor „UIC“, so skladne z:

Da se zagotovi ta popolna združljivost, je dovoljena različna vrednost razdalje med središčnicami odbojnikov, 1 790 mm (Finska) in 1 850 mm (Portugalska in Španija), ob upoštevanju točke 6.2.3.1 standarda EN 15551:2009 + A1:2010.

2.    Stopnice in oprijemala UIC

▼M1

Enota je opremljena s stopnicami in oprijemali v skladu s poglavjem 4 tehničnega dokumenta Evropske agencije za železniški promet ERA/TD/2012-04/INT, različica 1.2 z dne 18. januarja 2013, ki je objavljen na spletišču Agencije (http://www.era.europa.eu).

▼B

3.    Zmožnost za ranžiranje preko drč

Poleg zahtev iz točke 4.2.2.2 se enota oceni v skladu s točko 8 standarda EN 12663-2:2010 in razvrsti v kategorijo F I v skladu s točko 5.1 standarda EN 12663-2:2010 z naslednjo izjemo: za enote, ki so konstruirane za prevoz motornih vozil, ali enote za kombinirani prevoz brez amortizerjev z dolgim hodom se lahko uporablja kategorija F-II. Uporabljajo se zahteve glede odbojnih preskusov v točki 8.2.5.1 standarda EN 12663-2:2010.

4.    Prazen prostor pod točkami za dvig

Enota je skladna s sliko C.2 o praznem prostoru pod prostori za ponovno utirjanje:

Slika C.2

Prazen prostor pod prostori za ponovno utirjanje

Legenda:

1

Dvigalo

2	Podstavek za ponovno utirjanje

3	Prečnik za premikanje

5.    Označevanje enot

Kjer je ustrezno, se zahtevajo oznake iz standarda EN 15877-1:2012. Vedno velja naslednje:

Enote, ki so skladne z vsemi zahtevami iz oddelka 4.2 ter izpolnjujejo vse pogoje iz točke 7.1.2 in vse pogoje iz Dodatka C, lahko dobijo oznako „GE“.

Enote, ki so skladne z vsemi zahtevami iz oddelka 4.2 ter izpolnjujejo vse pogoje iz točke 7.1.2 in vse pogoje iz Dodatka C, vendar ne izpolnjujejo pogojev iz oddelkov 3 in/ali 6 in/ali 7.b iz Dodatka C, lahko dobijo oznako „CW“.

Če se uporablja dodatna oznaka, mora biti napisana na enoti, kot je prikazano v sliki C.3

Slika C.3

Dodatni oznaki „GE“ in „CW“

Črke so v enaki vrsti pisave kakor za oznako TEN. Velikost črk je vsaj 100 mm. Zunanje mere okvira so vsaj širine 275 mm in višine 140 mm, debelina okvira je 7 mm.

Oznaka se namesti na desni strani površine, ki vsebuje evropsko številko vozila in oznako TEN.

6.    Profil G1

Referenčni načrt, s katerim je skladna enota, je G1 in GIC1, opredeljen, kot je določeno v točki 4.2.3.1.

7.    Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka

8.    Preskusi glede vzdolžnih tlačnih sil

Preveritev varne vožnje v okviru vzdolžnih tlačnih sil je v skladu s standardom EN 15839:2012.

9.    Zavora UIC

Zavorni sistem je združljiv z vozili, opremljenimi z zavornimi sistemi, ki jih je odobrila Mednarodna železniška zveza (UIC). Zavorni sistem enote je združljiv z zavornim sistemom UIC, če izpolnjuje naslednje zahteve:

▼M2

▼B

10.    Lokacija ročic za parkirno zavoro

Če je enota opremljena s parkirno zavoro, je njena krmilna ročica ali krmilno kolo nameščeno:

Za upravljanje z zemlje se uporablja krmilno kolo.

11.    Temperaturna območja za posode za zrak, cevi in mazivo

Šteje se, da so naslednje zahteve skladne s temperaturnim območjem T1, navedenim v točki 4.2.5:

12.    Varjenje

Varjenje se izvaja v skladu s standardom EN 15085-1-5:2007.

13.    Tirna širina

Enota je združljiva s tirno širino 1 435 mm.

14.    Posebna toplotna zmogljivost zavore

Zavorni sistem je odporen na toplotno obremenitev, ki je enakovredna predlaganemu referenčnemu primeru v točki 4.2.4.3.3.

▼M2

V zvezi z uporabo zavornih sistemov, ki delujejo na vozni površini kolesa, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je komponenta interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, skladen ne le z zahtevami iz točke 6.1.2.5, temveč tudi z navodilom UIC 541-4:2010, ter je kolo:

▼B

15.    Posebne lastnosti proizvoda za kolo

Kolesa so v skladu s standardom EN 13262:2004 + A1:2008 + A2:2011 in EN 13979-1:2003 + A1:2009 + A2:2011. Termalno mehanski preskus tipa, ki je zahtevan v točki 6.1.2.3, se opravi v skladu s preglednico C.4, kadar celotni zavorni sistem deluje neposredno na vozno površino kolesa.

16.    Vlečne kljuke

Enote so opremljene z vlečnimi kljukami, vsaka je pritrjena na strani podvozja enote v skladu s točko 1.4 navodila UIC 535-2:2006.

17.    Varnostne naprave na izbočenih delih

Za zagotavljanje varnosti osebja se izbočeni (npr. oglati ali koničasti) deli enote, ki so nameščeni do 2 m od gornjega roba tirnice ali prehodov za potnike, delovne površine ali vlečne kljuke, ki lahko povzročijo nesrečo, opremijo z varnostnimi napravami, ki so opisane v točki 1.3 navodila UIC 535-2:2006.

18.    Držala za oznake in naprave za pritrditev signala za sklep

Vse enote so opremljene z držalom za oznake v skladu s točko 1 navodila UIC 575:1995 in z napravami za pritrditev signala za sklep na obeh koncih, kot je določeno v točki 4.2.6.3.

---

Dodatek D

---

Dodatek E

Signal za sklep

1.    Luči

▼M2

Barva zadnjih luči je skladna s točko 5.5.3 standarda EN 15153-1:2013.

▼B

Luč ima svetilno površino s premerom vsaj 170 mm. Reflektorski sistem je konstruiran tako, da prikaže svetlobno moč vsaj 15 kandel rdeče svetlobe vzdolž osi svetilne površine za kot odprtine 15° vodoravno in 5° navpično. Intenzivnost mora biti vsaj 7,5 kandel rdeče svetlobe.

Luč je primerna za pritrditev na enote, ki so skladne z napravami za pritrditev in praznim prostorom, določenimi v točki 4.2.6.3 Luč je opremljena s/z:

2.    Odsevne plošče

Odsevne plošče so primerne za pritrditev na enote, ki so skladne z napravami za pritrditev in praznim prostorom, določenimi v točki 4.2.6.3. Velikost odsevnega dela plošč znaša vsaj 150 krat 200 mm, kot je prikazano v sliki E.1. Stranska trikotnika sta bela, zgornji in spodnji trikotnik sta rdeča. Odsevnost plošče je v skladu s standardom EN 12899-1:2007 ref. razred 2.

Slika E.1

Odsevna plošča

---

Dodatek F

Ocena, dodeljena proizvodnim fazam

---

Dodatek G

Seznam v celoti odobrenih zavornjakov za mednarodni promet

Ta dodatek je objavljen na spletišču Evropske agencije za železniški promet (http://www.era.europa.eu).

---

( 1 ) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.

( 2 ) UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

( 3 ) UL L 319, 4.12.2010, str. 1.

( 4 ) UL L 344, 8.12.2006, str. 1.

( 5 ) UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

( 6 ) UL L 51, 23.2.2012, str. 1.

( 7 ) UL L 108, 29.4.2009, str. 4.

( 8 ) Načrt vzdrževanja upošteva ugotovitve delovne skupine ERA za vzdrževanje tovornih vagonov (glej „Final report on the activities of the Task Force Freight Wagon Maintenance“ (Končno poročilo o delu delovne skupine za vzdrževanje tovornih vagonov), objavljeno na spletišču Evropske agencije za železniški promet http://www.era.europa.eu).

( 9 ) UL L 264, 8.10.2011, str. 32.

( 10 ) Odločba Komisije 2006/861/ES (UL L 344, 8.12.2006, str. 1) in Odločba Komisije 2006/861/ES, spremenjena z Odločbo Komisije 2009/107/ES (UL L 45, 14.2.2009, str. 1).

( 11 ) UL L 204, 5.8.2010, str. 1.