Družinske pravne zadeve – pogajanja o sporazumih med EU in državami zunaj EU

 

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 664/2009 o uvedbi postopka za sporazume o družinskih zadevah med EU in državami zunaj EU

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Ta uredba določa strog in časovno omejen postopek, v okviru katerega se vsaki državi EU posebej dovoli, da spremeni obstoječe sporazume z državami zunaj EU ali se pogaja o novih sporazumih o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in sklepov na določenih področjih družinskega prava, kot so starševska odgovornost in preživninske obveznosti. Taki sporazumi običajno sodijo v izključno pristojnost EU.

KLJUČNE TOČKE

Uredba obravnava pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in sklepov v:

• zakonskih sporih in zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo ter
• preživninskimi obveznostmi,

ki sodijo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 2201/2003 in Uredbe (ES) št. 4/2009. Povezana uredba obravnava pogodbena in nepogodbena obligacijska razmerja.

Preden je EU prevzela izključno pristojnost za ta področja civilnega prava, so države EU same sklepale sporazume z državami zunaj EU. Ta uredba določa postopek za države EU v zvezi s pogajanjem o mednarodnih sporazumih v izjemnih primerih.

Če je EU že sklenila sporazum o isti zadevi z zadevnimi državami, se uredba ne uporablja.

Uradno obveščanje: kadar namerava država EU začeti pogajanja za spremembo obstoječega sporazuma ali sklenitev novega sporazuma, ki spada v področje uporabe uredbe, mora Evropsko komisijo o svoji nameri pisno uradno obvestiti čim prej pred načrtovanim začetkom formalnih pogajanj.

Zaupnost: Komisija mora informacije, ki jih sporoči država EU, obravnavati kot zaupne, če država EU to zahteva.

Ocena

Komisija mora:

• preveriti, da ni v naslednjih 24 mesecih predviden noben ustrezen sporazum na ravni EU z državo zunaj EU;
• če ni, mora potrditi, da ima država EU poseben interes za sklenitev sporazuma in da načrtovani sporazum ne bi ogrozil učinkovitosti prava EU ter dogovorjenih ciljev in namena zunanje politike EU; in
• po potrebi zahtevati dodatne informacije.

Dovoljenje za pogajanja

Če so pogoji izpolnjeni, Komisija državi EU dovoli, da začne formalna pogajanja o sporazumu. Komisija lahko predlaga pogajalske smernice in zahteva vključitev določenih klavzul v načrtovani sporazum.

Sodelovanje

Komisija se lahko udeleži pogajanj kot opazovalka, v nasprotnem primeru pa jo je treba obveščati o napredku in rezultatih.

Klavzule v sporazumu

Kadar se dovoli sklenitev sporazuma, mora ta v vsakem primeru določati:

• da se sporazum popolno ali delno odpove v primeru, da bi bil med EU in isto državo zunaj EU kasneje sklenjen sporazum o isti zadevi; in
• da se ustrezne določbe sporazuma neposredno nadomestijo z določbami kasnejšega sporazuma, sklenjenega med EU in državo zunaj EU o isti zadevi.

Dovoljenje za sklenitev

Pred podpisom sporazuma država EU uradno obvesti Komisijo o izidu pogajanj in ji predloži besedilo sporazuma, da po preverjanju izpolnjevanja pogojev dobi dovoljenje za sklenitev sporazuma.

Zavrnitev

Uredba določa postopek za zavrnitev dovoljenja za pogajanja ali sklenitev sporazuma s strani Komisije ter njegove posledice.

Pregled

Komisija mora Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložiti poročilo o uporabi te uredbe ne prej kot 7. julija 2017. To poročilo mora:

• potrditi, da je primerno, da ta uredba preneha veljati na dan, določen v skladu s spodnjimi pogoji, ali
• priporočiti, da se od navedenega datuma ta uredba nadomesti z novo uredbo.

Prenehanje veljavnosti

Uredba preneha veljati tri leta po tem, ko Komisija predloži zgoraj navedeno poročilo. Pogajanja, ki na ta datum še vedno potekajo, pa se lahko nadaljujejo.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 20. avgusta 2009.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 664/2009 z dne 7. julija 2009 o uvedbi postopka za pogajanja in sklenitev sporazumov med državami članicami in tretjimi državami o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in sklepov v zakonskih sporih, zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo in zadevah v zvezi s preživninskimi obveznostmi ter pravu, ki se uporablja v zadevah v zvezi s preživninskimi obveznostmi (UL L 200, 31.7.2009, str. 46–51).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 664/2009 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (ES) št. 662/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o uvedbi postopka za pogajanja in sklenitev sporazumov med državami članicami in tretjimi državami o določenih zadevah v zvezi s pravom, ki se uporablja za pogodbena in nepogodbena obligacijska razmerja (UL L 200, 31.7.2009, str. 25–30).

Glejte prečiščeno različico.

Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L 7, 10.1.2009, str. 1–79).

Glejte prečiščeno različico.

Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1–29).

Glejte prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 06.12.2017