32001D0076

Odločba Sveta

z dne 22. decembra 2000

o nadomestitvi Odločbe z dne 4. aprila 1978 o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov

(2001/76/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Skupnost je pogodbenica v okviru OECD sklenjenega Sporazuma o smernicah za uradno podprte izvozne kredite, v nadaljevanju "sporazum".

(2) Sporazum je predmet Odločbe Sveta z dne 4. aprila 1978, ki je bila podaljšana z Odločbo 93/112/EGS [1] in nazadnje spremenjena z Odločbo 97/530/ES [2].

(3) Udeleženke sporazuma so sestavile novo prečiščeno besedilo, ki zajema vsa dopolnila, odobrena od zadnje revizije sporazuma, ki se je začel uporabljati z Odločbo 93/112/EGS.

(4) Skupnost je pri sprejetju sprememb in dopolnil sporazuma, ki jih je uvedla Odločba 97/530/ES, med drugim soglašala z izjavo o načelih udeleženk sporazuma, s katero so te izrazile svojo namero, da bodo za zagotavljanje konvergence na področju premij za izvozne kredite preučile temeljna načela.

(5) Udeleženke sporazuma so sestavile vrsto dodatnih temeljnih načel, ki zajemajo vzpostavitev referenčnih vrednosti za najnižje premije za tveganje države in tveganje državnih posojilojemalcev, ki pripadajo uradno podprtim izvoznim kreditom; ta temeljna načela so bila vključena v novo prečiščeno besedilo sporazuma na način in v obliki, ki sta združljiva s sporazumom.

(6) Besedilo Priloge k Odločbi z dne 4. aprila 1978 je zato treba nadomestiti s prečiščenim besedilom dogovora; navedena odločba, Odločba 93/112/EGS in Odločba 97/530/ES pa se posledično razveljavijo –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice v sporazumu, priloženem k tej odločbi, se uporabljajo v Skupnosti.

Člen 2

Odločba z dne 4. aprila 1978 in Priloga Odločbe se nadomestita s to odločbo in prilogo k njej.

Posledično se Odločba z dne 4. aprila 1978, Odločba 93/112/EGS in Odločba 97/530/ES razveljavijo.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. decembra 2000

Za Svet

Predsednik

C. Pierret

[1] UL L 44, 22.2.1993, str. 1.

[2] UL L 216, 8.8.1997, str. 77.

--------------------------------------------------

PRILOGA

(PREVOD)

SPORAZUM O SMERNICAH ZA URADNO PODPRTE IZVOZNE KREDITE

VSEBINA

| Stran |

UVOD | 131 |

POGLAVJE I: PODROČJE UPORABE SPORAZUMA | 132 |

1. Udeležba | 132 |

2. Področje uporabe | 132 |

3. Posebni sektorji in izvzeta področja | 132 |

4. Pregled | 133 |

5. Odpoved | 133 |

6. Spremljanje | 133 |

POGLAVJE II: DOLOČBE ZA IZVOZNE KREDITE | 133 |

7. Gotovinska plačila | 133 |

8. Roki odplačevanja | 133 |

9. Datum začetka kredita | 133 |

10. Najdaljši rok odplačevanja | 134 |

11. Posebni pogoji za elektrarne razen jedrskih elektrarn | 134 |

12. Razvrstitev držav glede na najdaljše roke odplačevanja | 134 |

13. Odplačevanje glavnice | 135 |

14. Plačilo obresti | 135 |

15. Najnižje obrestne mere | 135 |

16. Sestava (CIRR) | 136 |

17. Uporaba (CIRR) | 136 |

18. Kozmetične obrestne mere | 136 |

19. Uradna podpora za kozmetične obrestne mere | 137 |

20. Najnižje premije | 137 |

21. Metodologija razvrščanja držav glede na tveganje države | 138 |

22. Najnižje premije | 138 |

23. S premijami povezani pogoji ("Related conditions") | 139 |

24. Instrumenti pridobivanja povratnih informacij o premijah ("Premium Feedback Tools – PFT") | 139 |

25. Lokalni stroški | 140 |

26. Rok veljavnosti za izvozne kredite | 140 |

27. Obveznost neodstopanja od pogojev za izvozne kredite | 140 |

28. Ukrepi za izogibanje ali minimalizacijo izgub | 141 |

29. Prilagajanje ("Matching") | 141 |

POGLAVJE III: DOLOČBE ZA POMOČ, POVEZANO S TRGOVINO | 141 |

30. Splošna načela vezane pomoči | 141 |

31. Opredelitev vezane pomoči | 141 |

32. Oblike vezane pomoči | 142 |

33. Mešano financiranje | 142 |

34. Upravičenost države do vezane pomoči | 143 |

35. Upravičenost projekta do vezane pomoči | 143 |

36. Izjeme od pravil upravičenosti | 144 |

37. Opredelitev ravni koncesivnosti vezane pomoči | 144 |

38. Izračun ravni koncesivnosti vezane pomoči | 144 |

39. Rok veljavnosti vezane pomoči | 145 |

40. Obveznost neodstopanja od pogojev za vezano pomoč | 146 |

41. Prilagajanje | 146 |

POGLAVJE IV: POSTOPKI | 147 |

Oddelek 1: Skupne določbe za izvozne kredite in pomoč, povezano s trgovino | 147 |

42. Obveznosti | 147 |

43. Zavezujoča obveznost | 147 |

44. Rok za odgovore | 147 |

45. Standardni obrazec za vsa obvestila | 147 |

46. Informacije o uradni pomoči | 147 |

Oddelek 2: Postopki obveščanja za izvozne kredite | 148 |

47. Odstopanja: predhodno obvestilo z razpravo | 148 |

48. Dovoljene izjeme: predhodno obvestilo z razpravo | 148 |

49. Dovoljene izjeme: predhodno obvestilo brez razprave | 148 |

50. Prilagajanje odstopanjem | 149 |

51. Prilagajanje dovoljenim izjemam | 149 |

52. Prilagajanje neskladnim pogojem brez obvestila | 149 |

53. Prilagajanje pogojem, ki jih ponuja neudeleženka | 150 |

Oddelek 3: Postopki obveščanja za pomoč, povezano s trgovino | 150 |

54. Odstopanja: predhodno obvestilo z razpravo | 150 |

55. Predhodno obvestilo | 150 |

56. Takojšnje obvestilo | 151 |

57. Izjeme za nevezano pomoč | 151 |

58. Izjeme za tehnično pomoč in manjše projekte | 151 |

59. Stopnja vezanosti pomoči | 151 |

60. Prilagajanje vezani pomoči, ki je bila predmet predhodnega obvestila | 151 |

61. Prilagajanje vezani pomoči, ki je bila predmet takojšnjega obvestila | 152 |

Oddelek 4: Posvetovalni postopki za pomoč, povezano s trgovino | 152 |

62. Namen posvetovanj | 152 |

63. Obseg in časovna razporeditev posvetovanj | 152 |

64. Posvetovalni postopki za večje projekte | 152 |

65. Izid posvetovanj | 153 |

Oddelek 5: Postopki izmenjave informacij za izvozne kredite in pomoč, povezano s trgovino | 153 |

66. Kontaktne točke | 153 |

67. Obseg poizvedb | 153 |

68. Obseg odgovorov | 153 |

69. Ustna posvetovanja | 154 |

70. Poenoteni posebni dogovori ("Common Lines") | 154 |

71. Postopki in oblika poenotenih posebnih dogovorov | 154 |

72. Odzivi na predloge za poenotene posebne dogovore | 155 |

73. Sprejetje poenotenih posebnih dogovorov | 155 |

74. Nesoglasje o poenotenih posebnih dogovorih | 155 |

75. Datum začetka veljavnosti poenotenega posebnega dogovora | 155 |

76. Veljavnost poenotenih posebnih dogovorov | 156 |

77. Odstopanje od poenotenega posebnega dogovora | 156 |

Oddelek 6: Izvedbene določbe za sporočanje najnižjih obrestnih mer (CIRR) | 156 |

78. Sporočanje najnižjih obrestnih mer | 156 |

79. Datum začetka veljavnosti za uporabo obrestnih mer | 156 |

80. Takojšnje spremembe obrestnih mer | 157 |

Oddelek 7: Izvedbene določbe za izmenjavo informacij o premijah | 157 |

81. Elektronska izmenjava informacij o premijah (EEI) | 157 |

Oddelek 8: Pregledi | 157 |

82. Letni pregled | 157 |

83. Pregled najnižjih obrestnih mer | 157 |

84. Pregled referenčnih vrednosti za najnižje premije in s tem povezanih vprašanj | 157 |

POGLAVJE V: DELO V PRIHODNOSTI | 158 |

85. Splošna sprostitev vezave pomoči | 158 |

86. Tržne niše | 158 |

87. Sektorji | 158 |

88. Razlike v razlagi | 158 |

PRILOGA I: SEKTORSKI DOGOVOR O IZVOZNIH KREDITIH ZA LADJE | 159 |

PRILOGA II: SEKTORSKI DOGOVOR O IZVOZNIH KREDITIH ZA JEDRSKE ELEKTRARNE | 161 |

PRILOGA III: SEKTORSKI DOGOVOR O IZVOZNIH KREDITIH ZA CIVILNE ZRAKOPLOVE | 164 |

DODATEK – PONAZORILNI SEZNAM | 170 |

PRILOGA IV: STANDARDNI OBRAZEC OBVESTILA | 173 |

PRILOGA V: STANDARDNI OBRAZEC ZA OBVESTILA O DOVOLJENIH IZJEMAH OD NAJNIŽJIH PREMIJSKIH STOPENJ | 175 |

PRILOGA VI: KONTROLNI SEZNAM RAZVOJNE KAKOVOSTI | 177 |

PRILOGA VII: ELEKTRONSKA IZMENJAVA INFORMACIJ (EEI) | 179 |

UVOD

Namen in uporaba dogovora

Glavni namen Sporazuma o smernicah za uradno podprte izvozne kredite (v nadaljevanju "sporazum") je zagotoviti okvir za pravilno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov.

Sporazum si prizadeva spodbuditi konkurenco med izvozniki držav izvoznic OECD, ki bi temeljila na kakovosti in ceni izvoženega blaga in storitev ter ne na najugodnejših uradno podprtih pogojih.

Sporazum se uporablja za uradno podprte izvozne kredite z rokom odplačevanja dve leti ali več, ki so povezani z izvozom blaga in/ali storitev ali s finančnim lizingom, tj. lizingom, ki je po učinku enak prodajni pogodbi. Sporazum se uporablja tudi za okoliščine, v katerih se lahko uradna podpora v obliki s trgovino povezane vezane in delno nevezane pomoči (v nadaljevanju "vezana pomoč"), dodeli in/ali kombinira z uradno podprtimi izvoznimi krediti.

"Uradna podpora" [1] je lahko v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, subvencioniranja obrestnih mer in finančne pomoči (posojil in nepovratnih sredstev), zavarovanja izvoznih kreditov in garancij. Neposredni krediti/financiranje, refinanciranje in subvencioniranje obrestnih mer se imenujejo uradna finančna podpora.

Sporazum omejuje pogoje izvoznih kreditov, ki uživajo uradno podporo. Takšne omejitve vključujejo referenčne vrednosti za najnižje premije, najmanjša gotovinska plačila, ki jih je treba opraviti na začetni datum kredita ali pred njim, najdaljše roke odplačevanja in najnižje obrestne mere, ki uživajo uradno finančno podporo. Obstajajo tudi omejitve pri zagotavljanju vezane pomoči. Končno sporazum zajema tudi postopke za odstopanja od teh omejitev ter možne izjeme in postopke za takojšnje in predhodno obveščanje, posvetovanje, izmenjavo informacij in pregled.

Vojaška oprema in kmetijski proizvodi so izključeni iz uporabe sporazuma. Za ladje, jedrske elektrarne in zrakoplove se uporabljajo posebne smernice.

Prizadevanja

V sporazumu so navedeni najugodnejši pogoji odplačevanja, ki lahko uživajo podporo. Vse udeleženke se zavedajo nevarnosti, da se takšni najugodnejši pogoji sčasoma začnejo šteti za običajno prakso, zato se obvezujejo, da bodo storile vse potrebno, da bi to preprečile.

Za nekatere trgovinske ali gospodarske sektorje že tradicionalno veljajo pogoji odplačevanja, ki so manj ugodni od najugodnejših pogojev, dovoljenih po sporazumu. Udeleženke morajo še naprej spoštovati takšne običajne pogoje in storiti vse, kar je v njihovi moči, da običajne kreditne pogoje ohranijo.

Status

Sporazum, pripravljen v okviru OECD, je bil sklenjen aprila 1978 po sporazumu med njegovimi udeleženkami. Gre za neformalen prijateljski dogovor med udeleženkami. Sporazum ni pravni akt OECD, čeprav uživa upravno podporo sekretariata OECD (v nadaljevanju "sekretariat").

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE SPORAZUMA

1. UDELEŽBA

(a) Udeleženke sporazuma so: Avstralija, Kanada, Evropska skupnost (ki vključuje naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Velika Britanija), Japonska, Koreja, Nova Zelandija, Norveška, Švica in ZDA;

(b) udeleženke soglašajo, da bodo spoštovale in uporabljale pogoje sporazuma. Druge države, ki so pripravljene uporabljati te smernice, lahko postanejo udeleženke po predhodnem vabilu obstoječih udeleženk.

2. PODROČJE UPORABE

Dogovor se uporablja za vso uradno podporo izvoza blaga in/ali storitev ali pa za finančne lizinge z roki odplačevanja (kakor so opredeljeni v členu 8) dve leti ali več. To velja ne glede na to, ali je uradna podpora za izvozne kredite dana z neposrednimi krediti/financiranjem, refinanciranjem, subvencioniranjem obrestnih mer, garancijo ali zavarovanjem. Dogovor se uporablja tudi za uradno podporo v obliki vezane pomoči.

3. POSEBNI SEKTORJI IN IZVZETA PODROČJA

Udeleženke uporabljajo posebne smernice za naslednje sektorje:

(a) Ladje

Sporazum velja za ladje, ki jih ne zajema Dogovor o izvoznih kreditih za ladje (Priloga I). Kadar neka udeleženka namerava podpreti pogoje za ladjo, zajete v dogovoru (in zato ne tudi v sporazumu), ki bi bili ugodnejši od pogojev, kakršne omogoča ta sporazum, ta udeleženka uradno obvesti vse druge udeleženke o takšnih pogojih. Ustrezni postopki uradnega obveščanja so navedeni v členu 49.

(b) Jedrske elektrarne

Uporablja se sporazum, razen če v Sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za jedrske elektrarne (Priloga II), ki dopolnjuje sporazum, obstaja ustrezna določba; v tem primeru prevlada sektorski dogovor. Sporazum se uporablja za uradno podporo, predvideno za razgradnjo jedrskih elektrarn, tj. za zapiranje ali razstavljanje jedrskih elektrarn.

(c) Zrakoplovi

Uporablja se sporazum, razen če obstaja ustrezna določba v Sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za civilne zrakoplove (Priloga III); v tem primeru prevlada sektorski dogovor.

(d) Izvzeta področja

Sporazum se ne uporablja za uradno podporo v zvezi z izvozom:

- vojaške opreme, ali

- kmetijskih proizvodov.

4. PREGLED

Udeleženke najmanj enkrat na leto pregledajo delovanje sporazuma. Njegove določbe se lahko s pregledom spremenijo, kakor je navedeno v členih 82, 83 in 84.

5. ODPOVED

Sporazum velja za nedoločen čas, vendar pa ga lahko udeleženka odpove tako, da o tem uradno pisno obvesti druge udeleženke s sredstvi za takojšnjo komunikacijo, npr. po računalniškem informacijskem sistemu OECD (OLIS), teleksu ali telefaksu. Odpoved začne veljati šestdeset koledarskih dni po dnevu, ko udeleženke prejmejo obvestilo.

6. SPREMLJANJE

Sekretariat spremlja izvajanje sporazuma.

POGLAVJE II

DOLOČBE ZA IZVOZNE KREDITE

7. GOTOVINSKA PLAČILA

(a) Udeleženke zahtevajo od kupcev blaga in storitev, ki so predmet uradne podpore, da opravijo gotovinska plačila najmanj v višini 15 odstotkov pogodbene vrednosti izvoza na začetni datum kredita ali pred njim, kakor je določeno v členu 9;

(b) pogodbena vrednost izvoza je skupni znesek, ki ga mora plačati kupec ali ga je treba plačati v njegovem imenu za blago in/ali storitve, ki se izvažajo, tj. brez lokalnih stroškov, kakor so opredeljeni v členu 25, in obresti. Pri lizingu ta vrednost izključuje del lizinških plačil, ki je enak obrestim;

(c) uradna podpora za takšna gotovinska plačila je lahko samo v obliki zavarovanja in garancij, tj. čistega kritja ("pure cover") proti običajnim tveganjem pred začetkom trajanja kredita;

(d) pri odmeri gotovinskih plačil se lahko pogodbena vrednost izvoza sorazmerno zmanjša, če posel vključuje blago in storitve iz tretje države, za katere se ne odobri uradna podpora;

(e) zadržana plačila, opravljena po začetnem datumu kredita, se v tem kontekstu ne štejejo za gotovinska plačila.

8. ROKI ODPLAČEVANJA

Rok odplačevanja je obdobje, ki se začne na datum začetka kredita, kakor je opredeljen v členu 9, in se konča na pogodbeni datum končnega plačila.

9. ZAČETNI DATUM KREDITA

Opredelitev v sporazumu temelji na opredelitvi Bernske unije izraza "začetni datum kredita":

(a) pri pogodbi za prodajo investicijskega blaga, ki sestoji iz posameznih samo po sebi uporabnih predmetov (npr. lokomotiv), je začetni datum kredita povprečni ali dejanski datum, ko kupec fizično prevzame blago v lastni državi;

(b) pri pogodbi za prodajo investicijske opreme za celoten obrat ali tovarno, pri čemer dobavitelj nima nikakršne odgovornosti za usposobitev za zagon, je začetni datum kredita tisti, na katerega naj bi kupec fizično prevzel celotno opremo (razen nadomestnih delov), dobavljeno po pogodbi;

(c) pri gradbenih pogodbah, po katerih izvajalec nima nobene odgovornosti za usposobitev za zagon, je začetni datum kredita tisti, na katerega se gradnja dokonča;

(d) pri kakršnikoli pogodbi, po kateri je dobavitelj ali izvajalec pogodbeno odgovoren za usposobitev za zagon obrata, je začetni datum kredita tisti, ko so po montaži ali gradnji končani uvodni preskusi, s katerimi se zagotovi, da je obrat pripravljen za delovanje. To velja ne glede na dejstvo, ali se obrat takrat izroči kupcu v skladu s pogoji pogodbe, in ne glede na kakršno koli še naprej veljavno obveznost, ki bi jo lahko prevzela dobavitelj ali izvajalec (npr. za zajamčeno učinkovito delovanje ali usposabljanje lokalnega osebja);

(e) v primeru gornjih točk (b)–(d), ko pogodba zajema ločeno izvajanje posameznih delov projekta, je začetni datum tudi začetni datum vsakega ločenega dela ali pa povprečni datum teh začetnih datumov; če ima dobavitelj pogodbo, ki se sicer ne nanaša na celoten projekt, pač pa na bistveni del projekta, je lahko začetni datum tisti, ki ustreza projektu kot celoti.

10. NAJDALJŠI ROK ODPLAČEVANJA

Najdaljši rok odplačevanja se spreminja v skladu z razvrstitvijo po namembnih državah, določenih po merilih iz člena 12.

(a) Za države kategorije I je najdaljši rok odplačevanja pet let z možnostjo dogovora za osem let in pol, če se upoštevajo postopki za predhodno obvestilo, navedeni v členu 49;

(b) za države kategorije II je najdaljši rok odplačevanja deset let;

(c) uradna podpora se ne dodeli, če obstajajo jasni dokazi, da je bila pogodba sklenjena s kupcem v državi, ki ni končna namembna država blaga, in izključno zato, da se pridobi ugodnejši rok vračila;

(d) če pogodba zajema več kakor eno namembno državo, si morajo udeleženke prizadevati za vzpostavitev poenotenega posebnega dogovora za doseganje soglasja o ustreznih rokih v skladu s postopki iz členov 71 do 77.

11. POSEBNI POGOJI ZA ELEKTRARNE RAZEN JEDRSKIH ELEKTRARN

(a) Za elektrarne – razen jedrskih elektrarn – je najdaljši rok odplačevanja dvanajst let. Če se udeleženka namerava potegovati za rok odplačevanja, daljši od petih let pri državah kategorije I, ali rok odplačevanja, daljši od desetih let pri državah kategorije II, mora predhodno poslati uradno obvestilo v skladu s postopkom, navedenim v členu 49;

(b) elektrarne – razen jedrskih elektrarn – so celotne elektrarne ali njihovi deli, ki jih ne napaja jedrska energija; vključujejo vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za zgraditev in zagon takšnih nejedrskih elektrarn. To ne zajema postavk, za katere je kupec običajno odgovoren, na primer stroškov, povezanih s posegi v prostor, cestami, gradbenimi naselji, električnimi vodi, ranžirnimi postajami in vodovodnim omrežjem, ter stroškov, ki izvirajo iz postopkov za uradna dovoljenja (npr. lokacijska dovoljenja, gradbena dovoljenja, dovoljenja za oskrbo z gorivom) v državi kupca.

12. RAZVRSTITEV DRŽAV GLEDE NA NAJDALJŠE ROKE ODPLAČEVANJA

(a) Države kategorije I so tiste, ki so vključene v klasifikacijo Svetovne banke [2]. Vse druge države so v kategoriji II. Klasifikacija Svetovne banke se vsako leto ponovno preračuna. Država se lahko uvrsti v drugo kategorijo šele potem, ko je bila v isti kategoriji dve zaporedni leti;

(b) pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

1. razvrstitev za namene sporazuma se določi glede na BNP po izračunih Svetovne banke zaradi njene razvrstitve držav posojilojemalk;

2. kadar Svetovna banka nima dovolj informacij, da bi objavila podatke o BNP na prebivalca, je naprošena, da oceni, ali ima zadevna država BNP na prebivalca, ki presega trenutni prag ali pa ga ne dosega. Država se razvrsti glede na oceno, razen če se udeleženke odločijo, da bodo ravnale drugače;

3. če se država na novo razvrsti v skladu s členom 12(a), začne ponovna razvrstitev veljati dva tedna po tem, ko sekretariat o zaključkih, dobljenih iz gornjih podatkov Svetovne banke, poroča vsem udeleženkam;

4. kadar Svetovna banka spremeni številke, se takšne spremembe v zvezi s sporazumom zanemarijo. Kljub temu pa se lahko razvrstitev države spremeni s sprejetjem poenotenega posebnega dogovora, pri čemer bi udeleženke ugodno ocenile spremembo zaradi napak in opustitev v številkah, ki bi bile naknadno priznane v istem koledarskem letu, v katerem je sekretariat številke prvotno razdelil.

13. ODPLAČEVANJE GLAVNICE

(a) Glavnica izvoznega kredita se običajno odplačuje v enakih in rednih obrokih, ki se plačujejo največ na vsakih šest mesecev, pri čemer se prvi obrok plača najpozneje šest mesecev po datumu začetka kredita;

(b) pri lizingih se lahko ta način odplačevanja uporabi bodisi samo za znesek glavnice ali pa skupaj za znesek glavnice in obresti;

(c) če se udeleženka ne namerava ravnati po tej praksi, je potrebno predhodno uradno obvestilo v skladu s členom 49.

14. PLAČILO OBRESTI

(a) V obdobju odplačevanja se obresti navadno ne kapitalizirajo, vendar jih je treba plačati najmanj vsakih šest mesecev, pri čemer mora biti prvo plačilo opravljeno najpozneje šest mesecev po začetnem datumu kredita;

(b) če se udeleženka ne namerava ravnati po tej praksi, je potrebno predhodno uradno obvestilo v skladu s členom 49;

(c) obresti izključujejo:

- kakršna koli plačila premij ali drugih stroškov za zavarovanje ali garancijo dobaviteljskih kreditov ali finančnih kreditov. Kadar se uradna podpora dodeli z neposrednimi krediti/financiranjem ali refinanciranjem, se lahko premija bodisi doda k nominalni vrednosti obrestne mere ali pa se lahko šteje za ločeni strošek; obe sestavini je treba ločeno navesti udeleženkam,

- kakršna koli druga plačila bančnih stroškov ali provizij v zvezi z izvoznim kreditom, razen letnih ali polletnih bančnih stroškov, ki jih je treba plačevati ves čas trajanja odplačevanja kredita, in

- odbitne davke, ki jih naloži država uvoznica.

15. NAJNIŽJE OBRESTNE MERE

Udeleženke, ki zagotavljajo uradno finančno podporo z neposrednimi krediti/financiranjem, refinanciranjem ali subvencioniranjem obrestnih mer, morajo uporabljati najnižje obrestne mere; udeleženke morajo uporabljati ustrezne komercialne referenčne obrestne mere (Commercial Interest Reference Rate, CIRR). CIRR so obrestne mere, izračunane v skladu z naslednjimi načeli:

- CIRR naj bi predstavljale končne komercialne posojilne obrestne mere na domačem trgu zadevne valute,

- CIRR naj bi se tesno ujemale z obrestno mero za prvorazredne domače posojilojemalce,

- CIRR naj bi temeljile, kadar je primerno, na stroških zagotavljanja sredstev za financiranje z nespremenljivo obrestno mero v obdobju najmanj petih let,

- CIRR naj ne bi izkrivljale domačih konkurenčnih pogojev, in

- CIRR naj bi se tesno ujemale z obrestno mero, ki je na voljo prvorazrednim tujim posojilojemalcem.

16. SESTAVA CIRR

(a) Ob upoštevanju načel iz člena 15 se CIRR določijo na fiksno maržo 100 baznih točk nad njihovimi ustreznimi temeljnimi obrestnimi merami, razen če se udeleženke ne dogovorijo drugače;

(b) na začetku vsaka udeleženka izbere enega od naslednjih dveh sistemov temeljnih obrestnih mer za svojo nacionalno valuto:

- triletni donos državnih obveznic za roke odplačevanja do petih let in vključno z njimi; petletni donos državnih obveznic za roke odplačevanja nad pet let ter do osmih let in pol in vključno z njimi; in sedemletni donos državnih obveznic za roke odplačevanja nad osem let in pol, ali

- petletni donos državnih obveznic za vse roke zapadlosti.

Udeleženke se dogovorijo o izjemah pri sistemu temeljnih obrestnih mer;

(c) izjema od sistema temeljnih obrestnih mer je CIRR za jene, ki temelji na LTPR (dolgoročni prednostni obrestni meri), zmanjšani za 20 baznih točk za vse roke zapadlosti, in CIRR za evre, ki temelji na donosu srednjeročnih evroobveznic na sekundarnem trgu na luxembourški borzi, povečanem za 50 baznih točk;

(d) druge udeleženke morajo uporabiti gornji izbor, če se odločijo za financiranje v navedenih valutah;

(e) udeleženka lahko spremeni svoj sistem temeljnih obrestnih mer z obvestilom, ki ga pošlje šest mesecev vnaprej, in po posvetu z udeleženkami;

(f) udeleženka, ki želi zagotavljati uradno podporo v valuti države neudeleženke, lahko da predlog za sestavo CIRR v tisti valuti po postopku poenotenega posebnega dogovora v skladu s členi 70 do 77.

17. UPORABA CIRR

(a) Obrestna mera, ki se uporablja za transakcijo, se ne določi za več kakor 120 dni. Če se pogoji uradne finančne podpore določijo pred datumom sklenitve pogodbe, se CIRR doda marža v višini 20 baznih točk;

(b) kadar se uradna finančna podpora zagotovi za posojila s spremenljivo obrestno mero, banke in druge finančne ustanove ne smejo ponuditi možnosti izbire nižje od dveh možnosti, bodisi CIRR (ob sklenitvi izvirne pogodbe) bodisi kratkoročne tržne obrestne mere za ves čas trajanja kredita.

18. KOZMETIČNE OBRESTNE MERE

Kozmetične obrestne mere so obrestne mere, nižje od ustrezne CIRR, ki uživajo uradno podporo in lahko zajemajo neki kompenzacijski ukrep, kakršen je na primer povečanje pogodbene vrednosti ali kakšna druga uskladitev pogodbe.

19. URADNA PODPORA ZA KOZMETIČNE OBRESTNE MERE

(a) Uradna finančna pomoč z neposrednim financiranjem se ne sme zagotavljati po obrestnih merah, nižjih od ustrezne CIRR;

(b) uradna podpora se lahko zagotavlja v naslednjih oblikah:

- kot uradna finančna podpora, razen zgoraj navedene, dokler se takšna podpora ne zagotavlja po kozmetičnih obrestnih merah, in/ali

- kot uradna podpora v obliki zavarovanja in garancij, tj. čistega kritja ("pure cover");

(c) če druga udeleženka poizveduje o neki transakciji, si mora udeleženka, ki namerava takšno transakcijo podpreti, čim bolj prizadevati, da bi razjasnila finančne pogoje in mehanizme, vključno s kompenzacijskim ukrepom;

(d) udeleženka, ki prejme informacijo, po kateri bi bilo mogoče sklepati, da je druga udeleženka morda ponudila neskladne pogoje, si mora primerno prizadevati, da bi ugotovila, ali transakcija uživa uradno finančno podporo ali ne in ali so pogoji te podpore v skladu z določili člena 15 sporazuma ali ne. Šteje se, da si je udeleženka primerno prizadevala, če je o svoji nameri prilagajanja s sredstvom za takojšnjo komunikacijo obvestila drugo udeleženko, ki naj bi ponujala takšne neskladne pogoje. Če udeleženka, ki domnevno ponuja takšne neskladne pogoje, v treh delovnih dneh ne izjavi, da transakcija ne uživa uradne finančne podpore ali da pogoji uradne finančne podpore ustrezajo določbam člena 15 sporazuma, ima prva udeleženka pravico do prilagajanja tem pogojem v skladu s postopkom po členu 50.

20. NAJNIŽJE PREMIJE

(a) Udeleženke, ki zagotavljajo uradno podporo z neposrednimi krediti/financiranjem, refinanciranjem, zavarovanjem izvoznih kreditov in garancijami, ne smejo zaračunati premijske stopnje, ki bi bila nižja od referenčne vrednosti najnižje premije za tveganje državnih posojilojemalcev in kreditno tveganje države, ne glede na to, ali je kupec/posojilojemalec zasebni ali javni subjekt;

(b) tveganje državnih posojilojemalcev je kreditna sposobnost države, na primer ministrstva za finance ali centralne banke;

(c) kreditno tveganje države je ocena, ali bo država odplačevala svoje zunanje dolgove. Obstaja pet elementov kreditnega tveganja države:

- splošni moratorij za vračila, ki ga odredi vlada kupca/posojilojemalca/garanta ali tista državna institucija, prek katere poteka odplačevanje;

- politični dogodki in/ali gospodarske težave, do katerih pride zunaj države udeleženke, ki o tem obvešča, ali zakonodajni/upravni ukrepi, sprejeti zunaj države udeleženke, ki o tem obvešča, ki preprečujejo ali povzročajo zamude pri prenosu sredstev, plačanih v zvezi s kreditom;

- pravni predpisi, sprejeti v državi kupca/posojilojemalca, ki določajo, da so vračila v lokalni valuti veljavno poplačilo dolga, ne glede na to, da kot posledica tečajnih nihanj takšna vračila po zamenjavi v valuto kredita ne pokrivajo več zneska dolga na datum prenosa sredstev;

- kakršenkoli ukrep ali odločitev vlade tuje države, ki preprečuje vračila v zvezi s kreditom, in

- primeri višje sile, do katerih pride zunaj države udeleženke, ki o tem obvešča, npr. vojna (vključno z državljansko vojno), razlastitev, revolucija, neredi, javni nemiri, cikloni, poplave, potresi, vulkanski izbruhi, udarni valovi in jedrske nesreče;

(d) referenčne vrednosti za najnižje premije se določijo v skladu z načeli, navedenimi v členih 21 do 23;

(e) udeleženke lahko zaračunavajo najnižje premije, ki so višje od referenčnih vrednosti.

21. METODOLOGIJA RAZVRŠČANJA DRŽAV GLEDE NA TVEGANJE DRŽAV

(a) Višina premije je odvisna od tveganja;

(b) da bi ocenili tveganje in oblikovali skupno referenčno klasifikacijo držav, se države ocenijo v skladu s količinskim modelom tveganja države (v nadaljevanju "model"):

- model za vsako državo temelji na treh skupinah kazalcev tveganja: izkušnje s plačili udeleženk, finančno stanje in gospodarski položaj,

- metodologija modela je sestavljena iz različnih faz, vključno z oceno treh skupin kazalcev tveganja ter kombiniranja in prožnega ponderiranja skupin kazalcev tveganja,

- na podlagi tega ocenjevanja se države razvrstijo v sedem kategorij tveganja;

(c) v skladu s postopki, o katerih so se dogovorile udeleženke, se količinski rezultat modela preuči za vsako državo posebej, tako da v smislu kakovosti zajame politično tveganje in/ali druge dejavnike tveganja, ki jih model ne upošteva; če je ustrezno, lahko to vodi k prilagoditvi razvrstitve, ki potem odseva končno oceno kreditnega tveganja države.

REFERENČNE VREDNOSTI ZA NAJNIŽJE PREMIJE [3]

(a) Premije morajo konvergirati. Da bi zagotovili konvergenco, je treba referenčne vrednosti za najnižje premije, skladne s stopnjo tveganja, ki niso nezadostne za kritje dolgoročnih operativnih stroškov in izgub in ki upoštevajo paket standardnih sorodnih pogojev, določiti na naslednji način:

- za vsako od sedmih kategorij tveganja se določijo referenčne vrednosti za najnižje premije,

- standardni proizvod, na katerega se nanašajo referenčne vrednosti za najnižje premije, je zavarovanje s 95-odstotnim kritjem, sorazmernim z vrednostjo tveganja, in s kritjem obresti v šestmesečnem čakalnem roku za zahtevke brez posebnih dodatnih dajatev na premijo, in

- neposredni krediti/financiranje se štejejo za standardne proizvode za 100-odstotno kritje;

(b) za "države OECD z visokim dohodkom na prebivalca" (kakor jih opredeljuje Svetovna banka) [4] in za druge države s podobnimi tveganji ne velja obveznost uporabe referenčnih vrednosti za najnižje premije, pri čemer se razume, da ni dovoljeno dampinško oblikovanje cen na zasebnem trgu;

(c) za države z "najvišjim tveganjem" v sedmi kategoriji načelno velja obveznost ustreznih dodatnih dajatev na za to kategorijo določeno referenčno vrednost za najnižjo premijo; vse takšne dodatne dajatve določi udeleženka, ki zagotavlja uradno podporo;

(d) za tveganje državnih posojilojemalcev in za kreditno tveganje države veljajo različne referenčne vrednosti za najnižje premije;

(e) referenčne vrednosti za najnižje premije za tveganje državnih posojilojemalcev so najnižje premijske stopnje za tveganje javnega sektorja in tveganje zasebnega sektorja, pri čemer sta krita tveganje države in tudi tveganje kupca/posojilojemalca;

(f) v okoliščinah, ko je tveganje kupca/posojilojemalca izključeno, se referenčna vrednost za najnižje premije za kreditno tveganje države določi na 90 odstotkov referenčne vrednosti za najnižje premije za tveganje državnih posojilojemalcev, kar pomeni, da se lahko uporabi 10-odstotni popust na referenčno vrednost za najnižjo premijo za tveganje državnih posojilojemalcev;

(g) Referenčne vrednosti za najnižje premije so izražene v odstotkih vrednosti glavnice kredita, kakor da bi bile premije v celoti unovčene na datum kredita, zavarovanja ali garancije, kakor je prikazano v elektronski izmenjavi podatkov iz Priloge VII.

23. S PREMIJAMI POVEZANI POGOJI ("RELATED CONDITIONS")

(a) Zaradi upoštevanja različne kakovosti proizvodov udeleženk se referenčne vrednosti za najnižje premije usklajujejo tako, da se upoštevajo s premijami povezani pogoji. Obravnavanje s premijami povezanih pogojev mora temeljiti na izhodiščih izvoznika (tj. nevtralizacija konkurenčnega učinka, ki izhaja iz različne kakovosti proizvoda, zagotovljene izvozniku ali finančni ustanovi) in na treh s premijami povezanih pogojih:

- odstotek kritja,

- čakalni rok za zahtevke, tj. obdobje med datumom zapadlosti plačila, ki ga opravi kupec/posojilojemalec, in datumom, ko je zavarovatelj/garant dolžan odškodovati izvoznika/finančno ustanovo,

- kritje obresti med čakalnim rokom za zahtevke brez dodatnih dajatev;

(b) da bi upoštevali nestandardne s premijami povezane pogoje, se referenčne vrednosti za najnižje premije usklajujejo navzgor ali navzdol. Vsi obstoječi proizvodi udeleženk se razvrstijo v eno od treh kategorij proizvodov:

- podstandardni proizvod, tj. zavarovanje brez kritja obresti v čakalnem roku za zahtevke in zavarovanje s kritjem obresti v čakalnem roku z ustrezno dodatno dajatvijo na premijo,

- standardni proizvod, tj. zavarovanje s kritjem obresti v čakalnem roku za zahtevke brez ustrezne dodatne dajatve k premiji in neposrednih kreditov/financiranja, in

- nadstandardni proizvod, tj. brezpogojne garancije;

(c) razlike v cenah odsevajo kakovostne razlike vseh treh kategorij proizvodov; te razlike v oblikovanju cen narekujejo dodatne dajatve pri nadstandardnih proizvodih in premijske popuste pri podstandardnih proizvodih;

(d) referenčne vrednosti za najnižje premije se uskladijo za vsak odstotek kritja, bodisi na več ali manj od standardnega odstotka kritja, tj. 95 odstotkov.

24. INSTRUMENTI ZA PRIDOBIVANJE POVRATNIH INFORMACIJ O PREMIJAH ("PREMIUM FEEDBACK TOOLS – PFT")

(a) Premija mora zadostovati za pokritje dolgoročnih operativnih stroškov in izgub. Da bi zagotovili zadostne referenčne vrednosti za najnižje premije in po potrebi omogočili prilagajanje bodisi navzgor ali navzdol:

- se vzporedno uporabljajo trije instrumenti za pridobivanje povratnih informacij o premijah (PFT), s katerimi se spremljajo in usklajujejo najnižje možne premijske stopnje, in

- se k PFT na eni strani štejejo na računovodskih načelih temelječi instrumenti evidentiranja poslovnih dogodkov in obračunavanja denarnih tokov, zbrani na ravni vseh udeleženk, na drugi strani pa, kadar je ustrezno, kazalniki zasebnega trga;

(b) razume se, da:

- za uporabo PFT ni potrebno, da bi udeleženke spremenile svoje obstoječe računovodske sisteme in prakse,

- je treba poročati o vseh uradno podprtih izvoznih kreditih, ki so v obliki neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, zavarovanj izvoznih kreditov ali garancij, za katere se uporablja sporazum,

- je treba poročati samo o tveganju državnih posojilojemalcev in o tveganju države, ne glede na to, ali je tveganje kupca krito,

- je za PFT treba uporabljati skupen začetni datum, in

- koncept "terjatev" zajema refinancirane dolgove iz naslova neposrednih kreditov/financiranja, refinanciranja, zavarovanja izvoznih kreditov ali garancij; zajemati mora tudi odložena in zapadla posojila ter posojila, katerih vračanje poteka z zamudo.

25. LOKALNI STROŠKI

(a) Lokalni stroški so sestavljeni iz izdatkov za blago in storitve v državi kupca, ki so potrebni bodisi za izvedbo izvoznikove pogodbe bodisi za dokončanje projekta, katerega del je izvoznikova pogodba. Ti stroški izključujejo provizijo, ki jo je treba plačati izvoznikovemu zastopniku v državi nakupa;

(b) uradna podpora se ne zagotavlja za več kakor 100 odstotkov vrednosti izvoženega blaga in storitev, vključno s tistimi, ki jih dobavljajo tretje države, vendar brez lokalnih stroškov. Kot posledica tega znesek lokalnih stroškov, ki prejema podporo po kreditnih pogojih, ne sme presegati zneska gotovinskega plačila. Uradna podpora za lokalne stroške se ne sme zagotavljati pod pogoji, ugodnejšimi od pogojev, dogovorjenih za s tem povezani izvoz;

(c) za države kategorije I je treba uradno podporo za lokalne stroške omejiti na zavarovanje in garancije, torej na čisto kritje, ki ne sme zajemati uradne finančne podpore.

26. ROK VELJAVNOSTI ZA IZVOZNE KREDITE

Kreditni pogoji za posamezen izvozni kredit ali kreditno linijo se ne smejo določiti za več kakor šest mesecev. Kreditna linija je okvir, v kakršnikoli obliki, za izvozne kredite, ki pokriva vrsto transakcij, vezanih na določen projekt ali pa ne.

27. OBVEZNOST NEODSTOPANJA OD POGOJEV ZA IZVOZNE KREDITE

(a) Udeleženke ne smejo odstopati od najdaljših rokov odplačevanja, najnižjih obrestnih mer, referenčne vrednosti za najnižje premije (po prilagoditvi s premijami povezanih pogojev) in šestmesečne omejitve roka veljavnosti za izvozne kreditne pogoje, prav tako pa ne smejo podaljšati roka odplačevanja s tem, da podaljšajo datum plačila prvega obroka glavnice, navedenega v členu 13(a);

(b) ne glede na gornji pododstavek (a) lahko udeleženka ob upoštevanju postopkov, navedenih v členu 48, uporabi referenčno vrednost za premijo, nižjo od referenčne vrednosti za najnižjo premijo (po prilagoditvi s premijami povezanih pogojev), kadar se kreditno tveganje države (kakor je podrobno določeno v členu 20) bodisi pripiše zunanjim vzrokom/odpravi ali omeji/izključi za ves čas trajanja obveznosti odplačevanja dolga:

- če je udeleženka sposobna pripisati zunanjim vzrokom/odpraviti pet elementov kreditnega tveganja države (za ves čas trajanja obveznosti odplačevanja dolga), kakor je podrobno opisano v členu 20), se referenčne vrednosti za najnižjo premijo določijo glede na kreditno tveganje države tiste države, na katero je bilo tveganje preneseno,

- če je udeleženka sposobna omejiti/izključiti katerega koli od petih elementov kreditnega tveganja države (za ves čas trajanja obveznosti odplačevanja dolga), lahko uporabi ustrezen popust na referenčno vrednost za najnižjo premijo. Pričakuje se, da ob izključitvi transfernega tveganja, kakor je navedeno v prvi in drugi alinei člena 20(c), noben popust ne sme preseči 50 odstotkov referenčne vrednosti za najnižje premije,

- o vsaki dovoljeni izjemi od referenčnih vrednosti za najnižje premije se odloča od primera do primera, pri tem pa je udeleženka ne sme uporabiti kot precedens za kakršenkoli prihodnji primer.

28. UKREPI ZA IZOGIBANJE ALI MINIMALIZACIJO IZGUB

Sporazum pa organom za zavarovanje izvoznih kreditov ali finančnim ustanovam ne preprečuje, da bi dali soglasje za ugodnejše pogoje od dovoljenih, če se taki ukrepi sprejmejo po sklenitvi pogodbe (ko dogovor o izvoznem kreditu in spremljajoči dokumenti že začnejo veljati) in kadar je njihov namen izključno ta, da bi se izognili ali čim bolj zmanjšali izgubo zaradi dogodkov, ki bi lahko povzročili neplačilo ali nastanek zavarovalnega primera.

29. PRILAGAJANJE ("MATCHING")

(a) Udeleženke se lahko prilagodijo kreditnim pogojem, o katerih so poslale obvestilo v skladu s postopki v členih 47, 48 in 49, ter kreditnim pogojem, o katerih niso poslale obvestila, ali pa tistim, ki jih podpirajo neudeleženke. Podpora za prilagajanje ne sme trajati dlje od roka veljavnosti kreditnih pogojev, ki se jim prilagajajo;

(b) udeleženke se prilagodijo kreditnim pogojem tako, da podprejo pogoje, ki so v skladu s sporazumom, razen če že sama začetna ponudba ni v skladu s sporazumom. Kadar prilagajanje zajema referenčne vrednosti za najnižje premije, se lahko udeleženke po svoji volji prilagodijo taki stopnji samo, če zagotavlja podporo na podlagi podobne stopnje tveganja, pri čemer se upošteva tudi kakovost proizvoda. Udeleženka, ki se namerava prilagoditi kreditnim pogojem:

- o katerih je druga udeleženka poslala obvestilo, ravna po postopkih iz členov 50 in 51, kakor je ustrezno,

- o katerih druga udeleženka ni poslala obvestila, ravna po postopkih iz člena 52,

- ki jih podpira neudeleženka, ravna po postopkih iz člena 53.

POGLAVJE III

DOLOČBE ZA POMOČ, POVEZANO S TRGOVINO

30. SPLOŠNA NAČELA ZA VEZANO POMOČ

(a) Udeleženke soglašajo s splošnim načelom, da morajo oblikovati dopolnjujoče si politike za izvozne kredite in vezano pomoč. Politike izvoznih kreditov naj bi temeljile na svobodni konkurenci in svobodnem oblikovanju tržnih sil. Politike vezane pomoči naj bi zagotovile potrebna zunanja sredstva državam, sektorjem ali projektom, ki imajo le malo dostopa do tržnega financiranja ali pa ga sploh nimajo. Politike vezane pomoči naj bi zagotovile najboljšo vrednost v denarju, kar najbolj zmanjšale izkrivljanje poslovanja in prispevale k razvojno učinkoviti uporabi teh sredstev;

(b) določbe tega sporazuma o vezani pomoči se ne uporabljajo za programe pomoči multilateralnih ali regionalnih institucij;

(c) ta načela ne prejudicirajo stališč Odbora za razvojno pomoč (DAC) o kakovosti vezane in nevezane pomoči.

31. OPREDELITEV VEZANE POMOČI

(a) Vezana pomoč, ki vključuje posojila, nepovratna sredstva ali s tem povezane mešane finančne pakete z ravnjo koncesivnosti, višjo od nič odstotkov, je pomoč, ki je veljavno (pravno ali dejansko) vezana na nabavo blaga in/ali storitev iz donatorske države in/ali omejenega števila držav;

(b) ta opredelitev se uporablja ne glede na to, ali "vezava" nastane s formalnim sporazumom ali s katero koli obliko neformalnega dogovora med državo prejemnico in donatorsko državo, ali če finančni paket vključuje sestavine s seznama v členu 32, ki niso prosto in v celoti na voljo za nabavo od države prejemnice, od praktično vseh drugih držav v razvoju in udeleženk, ali pa če zajema prakse, ki jih DAC ali udeleženke štejejo za enakovredne takšni vezavi;

(c) če je negotovo, ali neka praksa financiranja spada v okvir te opredelitve, donatorska država zagotovi dokazila glede tega, da je pomoč dejansko "nevezana", tj. pomoč, ki vključuje posojila ali nepovratne finančne spodbude, katerih iztržek je v celoti in prosto na voljo za financiranje nabave od praktično vseh držav v razvoju in držav OECD.

32. OBLIKE VEZANE POMOČI

Vezana pomoč je lahko v obliki:

- posojil uradne razvojne pomoči ("Official Development Assistance – ODA"), kakor so opredeljena v "DAC Guiding Principles for Associated Financing and Tied and Partially Untied Official Development Assistance (1987)" (temeljnih načelih DAC za povezano mešano financiranje ter vezano in delno nevezano uradno razvojno pomoč),

- nepovratnih finančnih spodbud ODA, kakor so opredeljene v "DAC Guiding Principles for Associated Financing and Tied and Partially Untied Official Development Assistance (1987)",

- drugih uradnih sredstev ("Other Official Flows – OOF"), kar vključuje nepovratna sredstva in posojila, vendar pa ne zajema uradno podprtih izvoznih kreditov, ki so v skladu s sporazumom, ali

- kakršne koli mešane oblike, pravno ali dejansko, pod nadzorom donatorja, posojilodajalca ali posojilojemalca, ki zajemajo dve ali več od predhodnih in/ali naslednjih finančnih sestavin:

- izvozni kredit, ki je uradno podprt z neposrednimi krediti/financiranjem, refinanciranjem, subvencioniranjem obrestne mere, garancije ali zavarovanja, za katere se uporablja sporazum,

- druga sredstva pod tržnimi pogoji ali blizu njim ali gotovinska plačila kupca.

33. MEŠANO FINANCIRANJE

(a) Mešano financiranje lahko poteka v več oblikah, vključno z mešanimi krediti, mešanim financiranjem, skupnim financiranjem, vzporednim financiranjem ali enkratnimi celovitimi transakcijami. Glavne značilnosti, ki jih imajo vse te oblike, so:

- koncesivna sestavina, ki je pravno ali dejansko povezana z nekoncesivno sestavino,

- en sam del finančnega paketa ali celoten paket, ki dejansko predstavlja vezano pomoč, in

- koncesivna sredstva, ki so na voljo samo, če prejemnik sprejme z njimi povezano nekoncesivno sestavino;

(b) "dejanska" medsebojna povezava ali vez se določi z dejavniki, kakršni so:

- obstoj neformalnih dogovorov med prejemnikom in donatorjem,

- namera donatorja, da bo olajšal sprejemljivost finančnega paketa z uporabo ODA,

- dejansko vezanje celotnega finančnega paketa na nabavo v donatorski državi,

- stopnja vezanosti ODA in način razpisovanja ali sklepanja pogodb za vsako finančno transakcijo, ali

- katera koli druga praksa, ki jo opredelijo DAC ali udeleženke, pri kateri obstaja med dvema ali več finančnimi sestavinami dejanska medsebojna povezava;

(c) naslednje prakse ne preprečujejo določitve "dejanske" medsebojne povezave ali vezi:

- delitev pogodbe z ločenim obveščanjem o sestavinah pogodbe,

- delitev pogodb, ki se financirajo v več fazah,

- opustitev obveščanja o soodvisnih delih pogodbe, in/ali

- opustitev obveščanja, ker je del finančnega paketa nevezan.

34. UPRAVIČENOST DRŽAVE DO VEZANE POMOČI

(a) Državam, katerih BNP na prebivalca je dovolj visok, da niso upravičene do 17-letnih posojil Svetovne banke [5], se vezana pomoč ne odobri. Svetovna banka vsako leto znova preračuna prag za to kategorijo. Država se lahko uvrsti v drugo kategorijo šele potem, ko je bila njena kategorija Svetovne banke nespremenjena dve zaporedni leti;

(b) pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

1. razvrstitev za namene sporazuma se določi po BNP na prebivalca, kakor ga izračuna Svetovna banka zaradi svoje razvrstitve držav posojilojemalk;

2. kadar Svetovna banka nima dovolj informacij, da bi objavila podatke o BNP na prebivalca, je zaprošena za oceno, ali je BNP na prebivalca zadevne države višji ali nižji od sedanjega praga. Država se razvrsti glede na to oceno, razen če se udeleženke ne odločijo, da bodo ravnale drugače;

3. če se upravičenost države do vezane pomoči spremeni v skladu s členom 34(a), začne nova razvrstitev veljati dva tedna po tem, ko sekretariat vsem udeleženkam sporoči zaključke, do katerih je prišel na podlagi zgoraj navedenih podatkov Svetovne banke. Pred začetkom veljavnosti nove razvrstitve se ne sme priglasiti nikakršno financiranje z vezano pomočjo za na novo upravičeno državo; po datumu začetka veljavnosti se ne sme priglasiti nikakršno financiranje z vezano pomočjo za državo, ki je na novo napredovala, razen tega, da se lahko prijavijo posamezne transakcije, zajete v predhodno potrjeni kreditni liniji, do izteka kreditne linije (kar ne sme biti več kakor leto dni po datumu začetka veljavnosti);

4. kadar Svetovna banka spremeni številke, se takšne spremembe v odnosu do sporazuma ne upoštevajo. Vendar pa se lahko razvrstitev države spremeni s sprejetjem poenotenega posebnega dogovora v skladu z ustreznimi postopki v členih 71(c), 72(a) in (b), 73(a), (b) in (d), 74, 75 in 76(a), udeleženke pa naj bi z naklonjenostjo obravnavale takšno spremembo zaradi napak in opustitev v številkah, ki so bile naknadno priznane v istem koledarskem letu, ko jih je sekretariat prvič objavil;

5. ne glede na razvrstitev držav, ki niso ali ki so upravičene do prejemanja vezane pomoči, za zagotavljanje vezane pomoči Bolgariji, Češki, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški velja sporazum med udeleženkami, da se bodo poskusile izogibati takšnim kreditom, razen čistih nepovratnih finančnih spodbud, pomoči v hrani in človekoljubne pomoči, dokler je takšen sporazum veljaven. Ministri OECD so to politiko potrdili junija 1991 [6].

35. UPRAVIČENOST PROJEKTA DO VEZANE POMOČI

(a) Vezana pomoč se ne daje za javne ali zasebne projekte, ki bi morali biti komercialno izvedljivi, če bi jih financirali po tržnih pogojih ali pogojih sporazuma;

(b) ključna preskusa za takšno upravičenost do pomoči sta:

- ali je projekt finančno neizvedljiv, tj. ali ob primernih cenah, določenih po tržnih načelih, ni sposoben ustvariti denarnega toka, ki bi zadostoval za pokrivanje operativnih stroškov projekta in servisiranje uporabljenega kapitala, kar je prvi ključni preskus, ali

- ali je primerno na podlagi izmenjave informacij z drugimi udeleženkami sklepati, da projekta verjetno ne bo mogoče financirati po tržnih pogojih ali po pogojih sporazuma, kar je drugi ključni preskus;

(c) ključna preskusa iz pododstavka (b) naj bi pokazala, kako bi bilo treba ovrednotiti projekt, da bi ugotovili, ali naj bi ga financirali s takšno pomočjo ali pa z zunanjetrgovinskimi krediti po tržnih pogojih ali po pogojih sporazuma. S posvetovalnim procesom iz členov 62 in 65 naj bi se po pričakovanju sčasoma oblikovala zbirka izkušenj, v kateri bodo agencije za odobravanje izvoznih kreditov in tudi agencije za odobravanje pomoči našle natančnejše napotke, kako določiti mejo med tema kategorijama projektov.

36. IZJEME OD PRAVIL UPRAVIČENOSTI

(a) Določbe členov 34 in 35 se ne uporabljajo za vezano pomoč, kadar je raven koncesivnosti 80 odstotkov ali več, razen za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, opisanega v členu 33;

(b) določbe člena 35 se ne uporabljajo za vezano pomoč z vrednostjo manj kakor dva milijona posebnih pravic črpanja (SDR) razen za vezano pomoč, ki je del mešanega paketa, opisanega v členu 33;

(c) odstopanje od pravil v tem poglavju je mogoče, če se udeleženke tako dogovorijo s postopki poenotenega posebnega dogovora, navedenimi v členih 71 do 77. Udeleženke prav tako lahko odstopajo od pravil iz členov 34 in 35 v skladu s postopki, navedenimi v členu 40(c);

(d) za vezano pomoč najmanj razvitim državam (LLDC), kakor jih opredeljujejo Združeni narodi, ne veljajo določbe členov 34 in 35.

37. OPREDELITEV RAVNI KONCESIVNOSTI VEZANE POMOČI

Raven koncesivnosti vezane pomoči je podobna konceptu "elementa nepovratnih sredstev", ki ga uporablja DAC. Pri nepovratnih sredstvih je raven koncesivnosti 100 odstotkov. Pri posojilih je raven koncesivnosti razlika med nominalno vrednostjo posojila in diskontirano sedanjo vrednostjo prihodnjih plačil za servisiranje dolgov, ki naj bi jih opravil posojilojemalec. Ta razlika je izražena v odstotku nominalne vrednosti posojila.

38. IZRAČUN RAVNI KONCESIVNOSTI VEZANE POMOČI

Raven koncesivnosti vezane pomoči se izračuna po isti metodi kakor za element nepovratnih sredstev, ki jo uporablja DAC, razen da:

(a) se diskontna stopnja, ki se uporablja za izračun ravni koncesivnosti posojila v dani valuti, tj. diferencirana diskontna stopnja ("Differentiated Discount Rate – DDR"), vsako leto 15. januarja spremeni in se izračuna:

- povprečje CIRR + marža

Marža (M) je odvisna od rokov odplačevanja (R):

R | M |

manj od 15 let | 0,75 |

od 15 do 20 let, vendar ne vključno z njimi | 1,00 |

od 20 do 30 let, vendar ne vključno z njimi | 1,15 |

od 30 let in več | 1,25 |

- za vse valute se povprečje CIRR izračuna tako, da vzamemo povprečje mesečnih CIRR, veljavnih v šestmesečnem obdobju med 15. avgustom prejšnjega leta in 14. februarjem tekočega leta. Dobljena stopnja, vključno z maržo, se zaokroži na najbližjih 10 baznih točk. Če je za valuto več kakor en CIRR, se za ta izračun uporabi CIRR za najdaljšo zapadlost, kakor je navedeno v členu 16(b);

(b) referenčni datum za izračun ravni koncesivnosti je začetni datum kredita, kakor je naveden v členu 9;

(c) za izračun skupne ravni koncesivnosti mešanega finančnega paketa se šteje, da so ravni koncesivnosti naslednjih kreditov, sredstev in plačil enake nič:

- izvozni krediti, ki so v skladu z sporazumom,

- druga sredstva po tržnih pogojih ali blizu njih,

- druga uradna sredstva z ravnjo koncesivnosti, ki je nižja od najnižje dovoljene po členu 40(a), razen v primerih prilagajanja in

- gotovinska plačila kupca.

Plačila na začetni datum kredita ali pred njim, ki se ne štejejo za gotovinska plačila, se vključijo v izračun ravni koncesivnosti;

(d) diskontna stopnja pri prilagajanju: pri prilagajanju pogojev pomoči pomeni prilagajanje do identičnosti prilagajanje na identično raven koncesivnosti; ta se ponovno preračuna z diskontno stopnjo, veljavno v času prilagajanja;

(e) lokalni stroški in nabava pri tretjih državah se vključijo v izračun ravni koncesivnosti samo, če jih financira donatorska država;

(f) skupna raven koncesivnosti paketa se določi tako, da se nominalna vrednost vsake sestavine paketa pomnoži z ustrezno ravnjo koncesivnosti vsake sestavine, seštejemo rezultate in seštevek delimo s skupno nominalno vrednostjo sestavin;

(g) diskontna stopnja za dano posojilo v okviru pomoči je stopnja, veljavna ob obvestilu o njem. Vendar pa je ob takojšnjem obvestilu diskontna stopnja tista, ki je veljala takrat, ko so bili določeni pogoji posojila v okviru pomoči. Sprememba diskontne stopnje med trajanjem posojila ne spremeni njegove ravni koncesivnosti;

(h) če se valuta spremeni, preden je pogodba sklenjena, se spremeni obvestilo. Diskontna stopnja, ki se uporablja za izračun ravni koncesivnosti, bo tista, ki se uporablja na datum spremembe. Sprememba ni potrebna, če so alternativna valuta in vse potrebne informacije za izračun ravni koncesivnosti razvidne iz izvornega sporočila;

(i) ne glede na pododstavek (g) je diskontna stopnja, uporabljena za izračun ravni koncesivnosti posameznih transakcij v okviru kreditne linije pomoči, tista stopnja, ki je bila prvotno priglašena za kreditno linijo.

39. ROK VELJAVNOSTI VEZANE POMOČI

(a) Udeleženke ne smejo določiti pogojev za vezano pomoč, če se to nanaša na financiranje posameznih transakcij ali na protokol o pomoči, kreditno linijo pomoči ali na podoben sporazum, za dlje kakor dve leti. Pri protokolu o pomoči, kreditni liniji pomoči ali podobnem sporazumu se doba veljavnosti začne na datum njegovega podpisa, o čemer je treba poslati obvestilo v skladu s členom 56; o podaljšanju kreditne linije se pošlje obvestilo, kakor da bi bila to nova transakcija, s pojasnilom, da gre za podaljšanje in da se podaljšuje po pogojih, dovoljenih v času obvestila o podaljšanju. Pri posameznih transakcijah, vključno s tistimi, o katerih je poslano obvestilo v okviru protokola o pomoči, kreditne linije pomoči ali podobnega sporazuma, se doba veljavnosti začne na datum obvestila o prevzemu obveznosti v skladu s členom 55 ali 56, kakor je ustrezno;

(b) ko država prvič postane neupravičena do 17-letnih posojil Svetovne banke, se veljavnost obstoječih in novih protokolov o vezani pomoči in kreditnih linij, o katerih so bila poslana obvestila, omeji na eno leto po datumu potencialne spremembe razvrstitve v skladu s postopki iz člena 34(b);

(c) podaljšanje takšnih protokolov in kreditnih linij je mogoče samo pod pogoji, ki so v skladu z določbami členov 34 in 35 sporazuma po:

- ponovni razvrstitvi držav, in

- spremembi določb sporazuma.

V takšnih okoliščinah se lahko ohranijo obstoječi pogoji ne glede na spremembo diskontne stopnje, navedene v členu 38.

40. OBVEZNOST NEODSTOPANJA OD POGOJEV ZA VEZANO POMOČ

(a) Udeleženke ne smejo zagotavljati vezane pomoči, ki:

- ima raven koncesivnosti manj kakor 35 odstotkov ali 50 odstotkov, če je država upravičenka najmanj razvita država (LLDC), ali

- ni v skladu z določbami o upravičenosti do pomoči iz člena 34 razen izjem, navedenih v členu 36;

(b) ne glede na prvo alineo člena 40(a) se omejitve glede najnižje možne stopnje koncesivnosti ne uporabljajo za tehnično pomoč, kakor je določeno v prvi alinei člena 58;

(c) ne glede na drugo alineo člena 40(a) lahko udeleženka še naprej ponuja neskladno ponudbo na enega od naslednjih načinov:

- s postopki za določitev poenotenega posebnega dogovora, določenimi v členih 71 do 77, ali

- z utemeljitvijo pomoči, če ima podporo večjega dela udeleženk, kakor je opisano v členih 62 in 63, ali

- s pismom generalnemu sekretarju v skladu s postopkom iz člena 65, za katerega pa udeleženke pričakujejo, da se bo uporabil samo v izjemnih primerih in redko.

41. PRILAGAJANJE

(a) Udeleženke se lahko prilagodijo pogojem, o katerih je poslano obvestilo, v skladu s postopki iz člena 55 ali 56, odvisno od primera. Prilagojena pomoč ne sme trajati dlje od roka veljavnosti pogojev, ki se jim prilagajajo;

(b) udeleženke morajo pri prilagajanju podpreti pogoje, ki so v skladu s sporazumom, razen če sama začetna ponudba ni v skladu s sporazumom. Udeleženka, ki se namerava prilagoditi pogojem, ki jih je priglasila druga udeleženka, mora ravnati v skladu s postopki iz člena 60 ali 61, odvisno od primera;

(c) udeleženka, ki se namerava prilagoditi neskladnim pogojem, ki jih ponuja neudeleženka, mora ravnati v skladu s postopki iz člena 53.

POGLAVJE IV

POSTOPKI

Oddelek 1: Skupne določbe za izvozne kredite in pomoč, povezano s trgovino

42. OBVEZNOST

Obveznost se nanaša na katero koli izjavo v kakršnikoli obliki, s katero se državi prejemnici, kupcu, posojilojemalcu, izvozniku ali finančni ustanovi sporoči pripravljenost ali namera zagotoviti uradno podporo.

43. ZAVEZUJOČA OBVEZNOST

V skladu z obvezo iz uvoda, da si bodo kar najbolj prizadevale za jasno opredeljen skupni odnos do kreditnih pogojev za določeno transakcijo in ob priznavanju prednosti, ki nastanejo, če se takšen odnos doseže, se udeleženke obvezujejo, da:

- bodo strogo upoštevale postopke obveščanja, zlasti pa da bodo najpozneje ob predpisanem času pred prevzemom obveznosti dale predhodno obvestilo,

- bodo zagotovile vse podatke na obrazcu iz prilog IV in V, kakor je ustrezno,

- se bodo nemudoma odzvale na povpraševanja v skladu s členoma 67 in 68,

- bodo v skladu s členi 70 do 77 v najzgodnejši fazi izmenjevale informacije, da bi dosegle soglasje o poenotenem posebnem dogovoru glede kreditnih pogojev za določene transakcije,

- bodo z naklonjenostjo obravnavale zaprosila za neposredna posvetovanja, in

- ne bodo ravnale tako, da bi izničile pomen postopkov posvetovanja in obveščanja s tem, da bi udeleženkam pustile premalo časa za razpravo o transakciji.

44. ROK ZA ODGOVORE

Pri izmenjavi informacij v skladu s členi 67 do 70 udeleženka obvesti druge udeleženke o kreditnih pogojih, pod katerimi namerava podpreti določeno transakcijo, in zaprosi za podobne informacije od drugih udeleženk. Če udeleženka, ki povprašuje po informacijah, ne prejme odgovora v sedmih koledarskih dneh, lahko domneva, da bodo druge udeleženke podprle transakcijo pod najugodnejšimi kreditnimi pogoji, ki jih dovoljuje sporazum. V posebno nujnih primerih lahko udeleženka, ki povprašuje po informacijah, zaprosi za hitrejši odgovor.

45. STANDARDNI OBRAZEC ZA VSA OBVESTILA

Obvestila, ki jih zahtevajo postopki v sporazumu, morajo biti pripravljena v skladu s standardnim obrazcem v prilogah IV in V, kakor je ustrezno, in vsebovati podatke, ki jih ta obrazec vsebuje, kopije pa je treba poslati sekretariatu.

46. INFORMACIJE O URADNI POMOČI

Takoj ko se udeleženka obveže za uradno podporo, o kateri je poslala obvestilo v skladu s postopki iz členov 47 do 56 ter členoma 60 in 61, o tem vedno obvesti vse druge udeleženke tako, da v obrazec 1c sistema za poročanje držav upnic (CRS) vnese sklicno številko obvestila.

Oddelek 2: Postopki obveščanja za izvozne kredite

47. ODSTOPANJA: PREDHODNO OBVESTILO Z RAZPRAVO

(a) Pričakuje se, da udeleženke ne bodo prekršile obveznosti neodstopanja od pogojev za izvozne kredite, navedene v členu 27, in da ne bodo kako drugače odstopale od pravil sporazuma. Vendar pa v najbolj izjemnih primerih udeleženka, če namerava dati pobudo in podpreti pogoje, ki odstopajo od sporazuma, najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti obvesti vse druge udeleženke o pogojih, ki jih namerava podpreti. Če v tem času katera koli druga udeleženka zahteva razpravo, udeleženka pobudnica počaka dodatnih deset koledarskih dni, preden prevzame kakršno koli obveznost glede takšnih pogojev. Običajno takšna razprava poteka s sredstvi za takojšnjo komunikacijo, npr. OLIS;

(b) če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla neskladne pogoje, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

48. DOVOLJENE IZJEME: PREDHODNO OBVESTILO Z RAZPRAVO

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti obvesti vse druge udeleženke, če namerava uporabiti premijsko stopnjo, nižjo od najnižje možne premijske stopnje (po upoštevanju povezanih pogojev), kadar se kreditno tveganje države bodisi pripiše zunanjim vzrokom/odpravi ali pa omeji/izključi za ves čas trajanja obveznosti odplačevanja dolga v skladu s členom 27(b). Obvestilo mora vsebovati pojasnilo in utemeljitev v skladu z deveto točko Priloge V. Če v tem času katera koli druga udeleženka zahteva razpravo, udeleženka pobudnica počaka še dodatnih deset koledarskih dni. Če znaša diskont na najnižjo možno premijo 25 odstotkov ali več, udeleženka, ki pošilja obvestilo, o tem obvesti vse druge udeleženke najmanj dvajset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti [7].

49. DOVOLJENE IZJEME: PREDHODNO OBVESTILO BREZ RAZPRAVE

(a) Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti obvesti vse druge udeleženke, če:

1. namerava pri državi kategorije I podpreti roke odplačevanja, daljše od petih let, ki pa ne presegajo osmih let in pol;

2. ne namerava ravnati v skladu z običajno plačilno prakso glede glavnice ali obresti, navedenimi v členu 13(a), (b) in 14(a);

3. namerava zagotoviti podporo za elektrarno, razen jedrske elektrarne, z rokom odplačevanja, ki je daljši od najdaljšega možnega roka, določenega v členu 10, vendar ne presega dvanajstih let, kakor je določeno v členu 11(a);

4. namerava za kakršno koli vrsto ladje, za katero se uporablja dogovor o izvoznih kreditih za ladje, podpreti kreditne pogoje, ki so ugodnejši kakor kreditni pogoji, ki jih dovoljuje sporazum, ali

5. namerava uporabiti popust za najnižjo možno premijsko stopnjo za tveganje državnih posojilojemalcev v skladu s členom 22(f);

(b) če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla prijavljene izjeme, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

50. PRILAGAJANJE ODSTOPANJEM

Udeleženka, ki se namerava prilagoditi odstopanjem, o katerih je prejela obvestilo, se mora ravnati po postopkih, navedenih v nadaljevanju.

Razen če udeleženka pobudnica ne pošlje obvestila, da je umaknila svojo namero po odstopanju, lahko udeleženke potem, ko se izteče ustrezen čakalni rok, predpisan v členu 47, zagotavljajo podporo:

- pri "identičnem prilagajanju", tj. pri pogojih, ki vključujejo identični element odstopanja, sicer pa so v skladu z sporazumom, udeleženka, ki namerava uporabiti možnost prilagajanja, o svoji nameri čim prej pošlje obvestilo, ali

- pri "neidentičnem prilagajanju", ki ga spodbudi začetno odstopanje, tj. katerikoli drug element pogojev, za katere veljajo omejitve člena 29, udeleženka, ki namerava uporabiti možnost prilagajanja, prijavi novo odstopanje, pet koledarskih dni pred tem pošlje predhodno obvestilo in dopusti še pet dni za postopek razprave ter počaka, da se rok zaključi. Ta rok lahko teče vzporedno z rokom predhodnega obvestila in postopka razprave, ki ju je sprožila udeleženka, ki je prvotno poslala obvestilo, vendar se ne more izteči pred koncem veljavnega roka desetih ali dvajsetih koledarskih dni, navedenih v členu 47(a).

51. PRILAGAJANJE DOVOLJENIM IZJEMAM

Udeleženka, ki se namerava prilagoditi dovoljeni izjemi, se mora ravnati po postopkih, navedenih v nadaljevanju.

Razen če udeleženka pobudnica ne pošlje obvestila, da je umaknila svojo namero podpore pogojem, ki so dovoljena izjema, lahko udeleženke potem, ko se izteče ustrezen čakalni rok, predpisan v členu 48 ali 49, kakor je ustrezno, zagotavljajo podporo:

- pri "identičnem prilagajanju", tj. pri pogojih, ki vključujejo identični element dovoljene izjeme, sicer pa so v skladu s sporazumom, udeleženka, ki namerava uporabiti možnost prilagajanja, o svoji nameri čim prej pošlje obvestilo, ali

- pri "neidentičnem prilagajanju", ki ga spodbudi začetno obvestilo, tj. katerikoli drug element pogojev, za katere veljajo omejitve člena 29, udeleženka, ki namerava uporabiti možnost prilagajanja, prijavi novo odstopanje, pet koledarskih dni pred tem pošlje predhodno obvestilo in počaka, da se rok zaključi. Ta rok lahko teče vzporedno z rokom predhodnega obvestila, ki ga je sprožila udeleženka pobudnica, vendar se ne more izteči pred koncem veljavnega roka desetih koledarskih dni, navedenega v členu 48 ali 49, kakor je ustrezno.

Sekretariat vodi evidenco posameznih obvestil o prilagajanju glede najnižjih možnih premijskih stopenj po EEI.

52. PRILAGAJANJE NESKLADNIM POGOJEM BREZ OBVESTILA

(a) Udeleženka, ki se namerava prilagajati domnevnim neskladnim pogojem, o katerih druga udeleženka ni poslala obvestila in ki zajemajo bodisi posamezno transakcijo ali kreditno linijo, si primerno prizadeva ugotoviti, ali bodo takšni pogoji ponujeni. Šteje se, da si je udeleženka, ki namerava uporabiti možnost prilagajanja, primerno prizadevala in je torej upravičena do prilagajanja, če je drugo udeleženko s sredstvi za takojšnjo komunikacijo, npr. OLIS, obvestila o svoji nameri prilagajanja, vendar v treh delovnih dnevih (brez dneva prejema) ni prejela nobene potrditve, da se neskladni pogoji ne bodo uporabljali;

(b) kreditni liniji se je mogoče prilagoditi s posamezno transakcijo ali s kreditno linijo; v obeh primerih se ponudba za prilagajanje izteče najpozneje hkrati s kreditno linijo, kateri se prilagaja;

(c) udeleženka, ki se namerava prilagoditi neskladnim pogojem druge udeleženke, se mora:

- pri "identičnem prilagajanju" ravnati po postopkih, navedenih v prvi alinei členov 50 in 51, kakor je ustrezno, in

- pri "neidentičnem prilagajanju" ravnati po postopkih, navedenih v drugi alinei členov 50 in 51, kakor je ustrezno.

53. PRILAGAJANJE POGOJEM, KI JIH PONUJA NEUDELEŽENKA

(a) Pred prilagajanjem neskladnim pogojem, ki jih domnevno ponuja neudeleženka, si mora udeleženka kar najbolj prizadevati, da preveri, ali so ti pogoji uradno podprti. Udeleženka obvesti vse druge udeleženke o naravi in izidu teh prizadevanj;

(b) udeleženka, ki se namerava prilagoditi neskladnim pogojem, ki jih ponuja neudeleženka, se ravna po postopku predhodnega obvestila in razprave iz člena 47(a).

Oddelek 3: Postopki obveščanja za pomoč, povezano s trgovino

54. ODSTOPANJA: PREDHODNO OBVESTILO Z RAZPRAVO

(a) Pričakuje se, da udeleženke ne bodo prekršile obveznosti neodstopanja od pogojev za izvozne kredite, navedene v členu 40, in da ne bodo kako drugače odstopale od pravil sporazuma. Vendar pa v primeru, pri katerem udeleženka v najbolj izjemnih okoliščinah namerava dati pobudo za podporo pogojem, ki odstopajo od sporazuma, obvesti vse druge udeleženke o pogojih, ki jih namerava podpreti, po postopkih, navedenih v členih 55 in 56. To je brez poseganja v postopke in okoliščine, navedene v členu 40(b);

(b) če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla neskladne pogoje, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

55. PREDHODNO OBVESTILO

(a) Udeleženka pošlje predhodno obvestilo, če namerava zagotoviti uradno podporo za:

- nevezano pomoč v zvezi s poslovanjem v vrednosti dveh milijonov SDR (posebne pravice črpanja) ali več ter z ravnjo koncesivnosti manj kakor 80 odstotkov,

- nevezano pomoč v zvezi s poslovanjem v vrednosti manj kakor dveh milijonov SDR (posebne pravice črpanja) in z elementom nepovratnih sredstev (kakor jih opredeljuje DAC) manj kakor 50 odstotkov,

- vezano pomoč v zvezi s poslovanjem v vrednosti dveh milijonov SDR (posebne pravice črpanja) ali več in z ravnjo koncesivnosti manj kakor 80 odstotkov,

- vezano pomoč v zvezi s poslovanjem v vrednosti manj kakor dveh milijonov SDR (posebne pravice črpanja) in z ravnjo koncesivnosti manj kakor 50 odstotkov;

(b) predhodno obvestilo se pošlje najpozneje trideset delovnih dni pred zaključkom zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, kar nastopi prej;

(c) predhodno obvestilo, izdelano v skladu s tretjo alineo gornjega člena 55(a), ki se nanaša na projekt v vrednosti nad 50 milijonov SDR, mora vsebovati dodatne informacije o projektu, s katerimi se pojasni, zakaj udeleženka, ki pošilja obvestilo, šteje projekt za upravičen do vezane pomoči po ključnih merilih, navedenih v zgornjem členu 35(b);

(d) če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla neskladne pogoje iz obvestila, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke;

(e) določba tega člena se uporablja za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, kakor je opisano v členu 33.

56. TAKOJŠNJE OBVESTILO

Udeleženka takoj, tj. v dveh delovnih dneh po prevzemu obveznosti, obvesti vse druge udeleženke, če zagotovi uradno podporo za vezano pomoč v zvezi s poslovanjem v eni od obeh naslednjih vrednosti:

- dva milijona SDR ali več in z ravnjo koncesivnosti 80 odstotkov ali več, ali

- manj kakor dva milijona SDR in z ravnjo koncesivnosti 50 odstotkov ali več.

Udeleženka prav tako nemudoma obvesti vse druge udeleženke, kadar se podpiše protokol o pomoči, kreditna linija ali podoben sporazum.

57. IZJEME ZA NEVEZANO POMOČ

Obvestilo ni potrebno za financiranje z nevezano pomočjo v eni od obeh naslednjih vrednosti:

- dva milijona SDR ali več in z ravnjo koncesivnosti 80 odstotkov ali več, ali

- manj kakor dva milijona SDR in z elementom nepovratnih sredstev (kakor jih opredeljuje DAC) 50 odstotkov ali več.

58. IZJEME ZA TEHNIČNO POMOČ IN MANJŠE PROJEKTE

Postopki obveščanja iz členov 55 in 56 se ne uporabljajo za:

tehnično pomoč : vezano pomoč, kadar je sestavina uradne razvojne pomoči iz izključno tehničnega sodelovanja v višini bodisi manj kakor tri odstotke skupne vrednosti transakcije ali manj kakor en milijon ameriških dolarjev, kar je nižje, in

manjše projekte : kapitalske projekte v vrednosti manj kakor milijon ameriških dolarjev, sredstva za katere so v celoti zagotovljena v obliki nepovratne razvojne pomoči.

59. STOPNJA VEZANOSTI POMOČI

Udeleženka lahko v skladu s členom 31(c) zahteva dodatne informacije, bistvene za stopnjo vezanosti katere koli oblike pomoči.

60. PRILAGAJANJE VEZANI POMOČI, KI JE BILA PREDMET PREDHODNEGA OBVESTILA

Udeleženka, ki se namerava prilagoditi vezani pomoči, za katero je bilo poslano predhodno obvestilo, mora ravnati v skladu s postopki v nadaljevanju.

Razen če udeleženka pobudnica ni poslala obvestila, da je umaknila svojo namero zagotoviti pomoč, lahko udeleženke po poteku roka tridesetih delovnih dni, navedenega v členu 55(b), podprejo vezano pomoč.

- pri "identičnem prilagajanju", tj. pri pogojih, ki vodijo k enaki ravni koncesivnosti, udeleženka, ki namerava uporabiti možnost prilagajanja, o svoji nameri čim prej pošlje obvestilo, ali

- pri "neidentičnem prilagajanju", ki ga spodbudi začetno obvestilo, tj. katerikoli drug neskladen element pogojev, za katere veljajo omejitve člena 41, udeleženka, ki namerava uporabiti možnost prilagajanja, sproži postopek predhodnega obveščanja s petdnevnim rokom in počaka, da se ta postopek zaključi. Ta rok lahko teče vzporedno z rokom predhodnega obvestila in postopka razprave, ki ga je sprožila prvotna udeleženka, ki je poslala obvestilo, vendar se ne more izteči pred koncem veljavnega roka tridesetih delovnih dni, navedenega v členu 55(b).

61. PRILAGAJANJE VEZANI POMOČI, KI JE BILA PREDMET TAKOJŠNJEGA OBVESTILA

Predhodno obvestilo ni potrebno, če se udeleženka namerava prilagoditi pogojem, za katere se zahteva takojšnje obveščanje v skladu s členom 56.

Oddelek 4: Posvetovalni postopki za pomoč, povezano s trgovino

62. NAMEN POSVETOVANJ

(a) Udeleženka, ki želi pojasnila o možni poslovni motivaciji za vezano pomoč, lahko zahteva, da se zagotovi izčrpna ocena kakovosti pomoči (podrobno navedena v Prilogi IV);

(b) poleg tega lahko udeleženka v skladu s členom 63 zahteva posvetovanja z drugimi udeleženkami. Ta posvetovanja vključujejo neposredna posvetovanja, kakor je orisano v členu 69, da bi na njih:

- razpravljali, prvič, ali ponudba za pomoč izpolnjuje zahteve iz gornjih členov 34 in 35, in

- če je potrebno, razpravljali, ali je ponudba za pomoč utemeljena, celo če niso izpolnjene zahteve členov 34 in 35.

63. OBSEG IN ČASOVNA RAZPOREDITEV POSVETOVANJ

(a) Med posvetovanji lahko udeleženka med drugim zahteva naslednje informacije:

- rezultate študije izvedljivosti ali ocene projekta,

- ali obstaja konkurenčna ponudba z nekoncesivnim financiranjem ali financiranjem v obliki pomoči,

- pričakovanje, da bo projekt ustvarjal ali prihranil tujo valuto,

- ali obstaja sodelovanje z večstranskimi organizacijami, kakršna je Svetovna banka,

- prisotnost mednarodnih konkurenčnih razpisov (ICB), še zlasti če je dal dobavitelj donatorske države najniže ocenjeno ponudbo,

- vplivi na okolje,

- udeležba zasebnega sektorja in

- časovni razpored obvestil (npr. šest mesecev pred datumom zaključka zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti) o koncesivnih kreditih ali kreditih v obliki pomoči;

(b) posvetovanje se zaključi, ugotovitve glede obeh vprašanj iz člena 62 pa sekretariat sporoči vsem udeleženkam najmanj deset delovnih dni pred datumom zaključka zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, kar nastopi prej. Če med posvetujočimi se stranmi ni soglasja, sekretariat pozove druge udeleženke, naj izrazijo svoja stališča v petih delovnih dneh. O teh stališčih poroča udeleženki, ki je poslala obvestilo, ta pa naj bi znova premislila, ali bo vztrajala, če se zdi, da ni večje podpore za ponudbo pomoči.

64. POSVETOVALNI POSTOPKI ZA VEČJE PROJEKTE

Če udeleženka ni zadovoljna z dodatnimi informacijami o projektu, danimi v skladu s členom 55(c), lahko zahteva dodatne informacije. Udeleženka lahko naknadno zahteva posvetovanje v skladu s členom 63. Pri vsakem takem posvetovanju je treba pri razmisleku o primernosti takšne pomoči nameniti posebno težo pričakovani razpoložljivosti financiranja po tržnih pogojih ali po pogojih sporazuma.

65. IZID POSVETOVANJ

(a) Donator, ki želi nadaljevati projekt kljub pomanjkanju večje podpore, o svoji nameri predhodno obvesti druge udeleženke najpozneje šestdeset koledarskih dni po koncu posvetovanja, tj. sprejetju predsednikovega zaključka. Donator na generalnega sekretarja OECD naslovi tudi pismo, v katerem opiše rezultate posvetovanja in pojasni prednostni neposlovni nacionalni interes, zaradi katerega je ta ukrep nujen. Udeleženke pričakujejo, da bodo takšni dogodki samo v izjemnih primerih in redko.

(b) Donator takoj obvesti udeleženke, da je na generalnega sekretarja OECD naslovil pismo, katerega kopija mora biti priložena obvestilu. Niti donator niti nobena druga udeleženka ne sme prevzeti obveznosti za vezano pomoč, dokler ne poteče deset delovnih dni od izdaje tega obvestila udeleženkam. Pri projektih, za katere so bile v posvetovalnem procesu ugotovljene konkurenčne komercialne ponudbe, se zgoraj navedeni rok desetih delovnih dni podaljša na petnajst dni.

(c) Sekretariat spremlja potek in rezultate posvetovanja.

Oddelek 5: Postopki izmenjave informacij za izvozne kredite in pomoč, povezano s trgovino

66. KONTAKTNE TOČKE

Vsa sporočila je treba pošiljati med za to določenimi kontaktnimi točkami v vsaki državi po sredstvih za takojšnjo komunikacijo, npr. OLIS, in se obravnavajo kot zaupna.

67. OBSEG POIZVEDB

(a) Udeleženka lahko vpraša drugo udeleženko o njenem odnosu do tretje države, institucije v tretji državi ali posebnega načina poslovanja.

(b) Udeleženka, ki je prejela vlogo za uradno podporo, lahko na drugo udeleženko naslovi poizvedbo, v kateri navede najugodnejše kreditne pogoje, ki bi jih bila povprašujoča udeleženka pripravljena podpreti.

(c) Udeleženka, ki je prejela informacije, da naj bi druga udeleženka ponudila uradno podporo, ki odstopa od sporazuma, lahko na takšno udeleženko naslovi poizvedbo, v kateri navede podrobnosti vsake takšne domneve;

(d) če se poizvedba pošlje več kakor eni udeleženki, mora vsebovati seznam naslovnikov;

(e) kopija vseh poizvedb se pošlje sekretariatu.

68. OBSEG ODGOVOROV

(a) Udeleženka, na katero je naslovljena poizvedba, se mora odzvati v sedmih koledarskih dneh in zagotoviti čim več informacij. Odgovor mora čim bolje opredeliti odločitev, ki jo bo udeleženka verjetno sprejela. Če je potrebno, se za njim čim prej pošlje še izčrpen odgovor. Kopije se pošljejo drugim naslovnikom poizvedbe in sekretariatu;

(b) če odgovor na poizvedbo naknadno postane neveljaven iz kakršnega koli razloga, na primer zato, ker:

- je bila vloga predložena, spremenjena ali umaknjena, ali

- se preučujejo drugi pogoji,

je treba nemudoma poslati nov odgovor, kopijo odgovora pa poslati na vse druge naslove iz poizvedbe in sekretariatu.

69. USTNA POSVETOVANJA

(a) Udeleženke soglašajo, da se bodo z naklonjenostjo odzvale na zaprosila za hitra ustna posvetovanja, tj. v petih delovnih dneh, zlasti kadar se zdijo obstoječi postopki izmenjave informacij nezadostni;

(b) vse udeleženke so obveščene o kakršnem koli zaprosilu za ustna posvetovanja. Posvetovanja se izvedejo čim prej po izteku roka petih delovnih dni;

(c) udeleženka, ki zaprosi za posvetovanje, temu predseduje ter je dolžna poiskati obojestransko primeren čas in kraj sestanka. O tem se obvestijo druge udeleženke;

(d) kadar je transakcija, o kateri poteka posvetovanje, že opravljena, izberejo predsednika vpletene strani. Če posvetovanje ne poteka na sedežu OECD v Parizu, udeleženka, ki je zaprosila za posvetovanje, zagotovi storitve sekretariata, po potrebi vključno s tolmačenjem;

(e) sekretariat takoj razpošlje izid posvetovanja vsem udeleženkam. Če se sekretariat ne more udeležiti seje, ki poteka zunaj sedeža OECD, predsednik zagotovi, da je obveščen o izidu;

(f) predsednik se usklajuje s sekretariatom glede kakršnega koli potrebnega naknadnega spremljanja;

(g) izmenjava informacij ali ustna posvetovanja lahko vodijo k poenotenemu posebnemu dogovoru.

70. POENOTENI POSEBNI DOGOVORI ("COMMON LINES")

Poenoteni posebni dogovor je dogovor med udeleženkami o podlagi za uradno podporo v dani transakciji ali v posebnih okoliščinah. Vsebuje lahko pogoje, ki so bolj ali manj ugodni od tistih, dovoljenih po sporazumu. Pravila dogovorjenega poenotenega posebnega dogovora nadomestijo pravila sporazuma samo za transakcijo ali v okoliščinah, določenih v poenotenem posebnem dogovoru.

71. POSTOPKI IN OBLIKA POENOTENIH POSEBNIH DOGOVOROV

(a) Predlogi za poenoteni posebni dogovor se naslovijo samo na sekretariat. Sekretariat pošlje predlog za poenoteni posebni dogovor vsem udeleženkam in, kadar gre za vezano pomoč, vsem kontaktnim točkam DAC. Istovetnost pobudnice se ne razkrije v registru poenotenih posebnih pobud na oglasni deski OLIS. Vendar pa lahko sekretariat na zahtevo ustno razkrije istovetnost pobudnice ali članice DAC. Sekretariat vodi evidenco takšnih zahtev;

(b) predlog za poenoteni posebni dogovor mora biti opremljen z datumom in v naslednji obliki:

- sklicna številka, ki ji sledi "poenoteni posebni dogovor",

- ime države uvoznice in kupca,

- čim bolj natančno ime ali opis projekta, tako da je ta jasno opredeljen,

- pogoji, ki jih predvideva država pobudnica,

- predlog za poenoteni posebni dogovor,

- nacionalnost in imena znanih konkurenčnih ponudnikov,

- zaključni datum komercialne in finančne razpisne ponudbe in številka razpisa, če sta znana, in

- drugi bistveni podatki, vključno z razlogi za predlog za poenoteni posebni dogovor, razpoložljivost študij projekta in/ali posebnih okoliščin;

(c) predlog za poenoteni posebni dogovor, dan v skladu s členom 34(b)(4), se naslovi na sekretariat, kopije pa se pošljejo drugim udeleženkam. Udeleženka, ki daje predlog za poenoteni posebni dogovor, zagotovi izčrpno pojasnilo razlogov, zakaj meni, da naj bi se razvrstitev države razlikovala od postopka, navedenega v členu 34(b).

72. ODZIVI NA PREDLOGE ZA POENOTENE POSEBNE DOGOVORE

(a) Odzvati se je treba v dvajsetih koledarskih dnevih, čeprav se spodbuja, naj se udeleženke na predlog za poenoteni posebni dogovor odzovejo čim prej;

(b) odziv je lahko zahteva po dodatnih informacijah, sprejetje, zavrnitev, predlog za spremembo poenotenega posebnega dogovora ali alternativni predlog za poenoteni posebni dogovor;

(c) šteje se, da je udeleženka, ki sporoči, da nima stališča, ker se nanjo ni obrnil izvoznik ali organi oblasti v državi prejemnici glede pomoči za projekt, sprejela predlog za poenoteni posebni dogovor. Če se na to udeleženko obrnejo naknadno, ko poenoteni posebni dogovor že velja, lahko uporabi postopke iz člena 77(a) do (d), če želi dati ugodnejše pogoje od tistih, ki so določeni v poenotenem posebnem dogovoru.

73. SPREJETJE POENOTENIH POSEBNIH DOGOVOROV

(a) Po preteku roka dvajsetih koledarskih dni sekretariat obvesti udeleženke o statusu predloga za poenoteni posebni dogovor. Če poenotenega posebnega dogovora sicer niso sprejele vse udeleženke, vendar pa ga nobena od njih ni zavrnila, ostane odprt še za nadaljnji rok osmih koledarskih dni;

(b) po preteku tega nadaljnjega roka se šteje, da je udeleženka, ki ni izrecno zavrnila predloga za poenoteni posebni dogovor, tega sprejela. Vendar pa lahko udeleženka, vključno z udeleženko pobudnico, pogojuje svoje sprejetje poenotenega posebnega dogovora s tem, da ga izrecno sprejme ena ali več udeleženk;

(c) če udeleženka ne sprejme enega ali več elementov poenotenega posebnega dogovora, implicitno sprejme vse njegove druge elemente. Razume se, da lahko takšno delno sprejetje pripelje druge udeleženke do tega, da spremenijo svoj odnos do predlaganega poenotenega posebnega dogovora. Vse udeleženke lahko prosto ponudijo pogoje, ki jih ne zajema poenoteni posebni dogovor, ali pa se jim prilagodijo;

(d) poenoteni posebni dogovor, ki ni bil sprejet, se lahko ponovno obravnava po postopkih iz členov 71 in 72. V teh okoliščinah udeleženk ne zavezuje njihova prvotna odločitev.

74. NESOGLASJE O POENOTENIH POSEBNIH DOGOVORIH

Če se udeleženka pobudnica in udeleženka, ki je predlagala spremembo ali alternativo, v dodatnem roku osmih koledarskih dni ne moreta sporazumeti o poenotenem posebnem dogovoru, se lahko ta rok podaljša z njunim obojestranskim soglasjem. Sekretariat obvesti vse udeleženke o vsakem takem podaljšanju.

75. DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI POENOTENEGA POSEBNEGA DOGOVORA

Sekretariat obvesti vse udeleženke bodisi o tem, da bo poenoteni posebni dogovor začel veljati, ali pa o tem, da je bil zavrnjen; poenoteni posebni dogovor začne veljati tri koledarske dni po tej napovedi. Sekretariat poskrbi, da je na OLIS na voljo stalno osvežena evidenca vseh poenotenih posebnih dogovorov, o katerih so se sporazumeli ali o katerih odločitev še ni bila sprejeta.

76. VELJAVNOST POENOTENIH POSEBNIH DOGOVOROV

(a) Ko se sklene, velja poenoteni posebni dogovor dve leti od datuma začetka veljavnosti, razen če je sekretariat obveščen, da za ta dogovor ni več interesa in da se s tem strinjajo vse udeleženke. Poenoteni posebni dogovor ostane veljaven še za dve leti, če udeleženka zaprosi za podaljšanje v štirinajstih koledarskih dneh po prvotnem datumu izteka. O naknadnih podaljšanjih se je mogoče sporazumeti po istem postopku. Poenoteni posebni dogovor, o katerem so se udeleženke sporazumele v skladu s členom 34(b)(4), ostane veljaven, dokler niso na razpolago podatki Svetovne banke za naslednje leto;

(b) sekretariat spremlja status poenotenih posebnih dogovorov in o tem stalno obvešča udeleženke z vodenjem seznama "The Status of Valid Common Lines" (status veljavnih poenotenih posebnih dogovorov) na OLIS. V skladu s tem sekretariat med drugim:

- doda nove poenotene posebne dogovore, ko jih udeleženke sprejmejo,

- osveži datum izteka, kadar udeleženka zaprosi za podaljšanje,

- izbriše poenotene posebne dogovore, ki so potekli, in

- vsako četrtletje izda seznam poenotenih posebnih dogovorov, ki potečejo v naslednjem četrtletju.

77. ODSTOPANJE OD POENOTENEGA POSEBNEGA DOGOVORA

(a) Udeleženka, ki namerava podpreti pogoje, ugodnejše od tistih, o katerih so se sporazumele v poenotenem posebnem dogovoru, o tem obvesti vse udeleženke in sekretariat najmanj šestdeset koledarskih dni, preden sprejme kakršno koli obveznost;

(b) to obvestilo vključuje pojasnilo, zakaj namerava podpreti pogoje, ki so ugodnejši od poenotenega posebnega dogovora, in utemeljitev, da posledica tega ne bo odločitev o nakupu (ki bi morda vključevala izid mednarodnega razpisnega postopka (ICB)), na katero vpliva razpoložljivost pomoči;

(c) če udeleženka, ki se zanima za določeno transakcijo, to zahteva, sekretariat organizira ustno posvetovanje;

(d) razen če se na ustnem posvetovanju sprejme alternativen poenoteni posebni dogovor, se udeleženke vzdržijo prevzemanja obveznosti do osemindvajsetega koledarskega dneva od ustnega posvetovanja ali šestdeset koledarskih dni po obvestilu, kar nastopi pozneje;

(e) udeleženka si lahko pridržuje pravico, da se prilagodi ponudbi, ki je ugodnejša od tiste, dogovorjene v poenotenem posebnem dogovoru v skladu s členi 50, 53, 60 in 61.

Oddelek 6: Izvedbene določbe za sporočanje najnižjih obrestnih mer (CIRR)

78. SPOROČANJE NAJNIŽJIH OBRESTNIH MER

(a) CIRR za valute, določene v skladu z določbami člena 16, se najmanj enkrat na mesec s sredstvi za takojšnjo komunikacijo pošljejo sekretariatu, ki jih razpošlje vsem udeleženkam;

(b) takšno obvestilo mora sekretariat prejeti najpozneje pet dni po koncu vsakega meseca, ki ga ta informacija zadeva. Sekretariat potem takoj obvesti vse udeleženke o veljavnih obrestnih merah.

79. DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI ZA UPORABO OBRESTNIH MER

Vse spremembe obrestnih mer začnejo veljati na petnajsti dan po koncu vsakega meseca.

80. TAKOJŠNJE SPREMEMBE OBRESTNIH MER

Kadar dogajanje na trgu zahteva obvestilo o spremembi CIRR v teku meseca, se spremenjena obrestna mera uvede deset dni po tistem, ko sekretariat prejme obvestilo o tej spremembi.

Oddelek 7: Izvedbene določbe za izmenjavo informacij o premijah

81. ELEKTRONSKA IZMENJAVA INFORMACIJ O PREMIJAH (EEI)

Udeleženke zagotovijo informacije, opisane v Prilogi VII, da bi olajšale izvajanje določb sporazuma v zvezi z referenčnimi vrednostmi za najnižje premije.

Oddelek 8: Pregledi

82. LETNI PREGLED

(a) Udeleženke najmanj enkrat na leto pregledajo delovanje sporazuma. Pregled se običajno opravi v drugem četrtletju vsakega leta. Med pregledom udeleženke med drugim pregledajo postopke obveščanja, odstopanja, izvajanje in delovanje sistema DDR, pravila in postopke o vezani pomoči, vprašanja prilagajanja, predhodno prevzete obveznosti, prakse v zvezi s krediti za kmetijske proizvode in možnosti širše udeležbe v sporazumu;

(b) ta pregled temelji na informacijah o izkušnjah udeleženk ter na njihovih predlogih za izboljšanje delovanja in učinkovitosti sporazuma. Udeleženke upoštevajo cilje sporazuma in prevladujoč gospodarski in monetarni položaj. Informacije in predlogi, ki jih želijo za ta pregled dati udeleženke, mora sekretariat prejeti najpozneje petinštirideset dni pred datumom pregleda.

83. PREGLED NAJNIŽJIH OBRESTNIH MER

(a) Udeleženke redno pregledujejo sistem za določanje CIRR za zagotovitev, da prijavljene obrestne mere odsevajo tekoče tržne razmere in ustrezajo ciljem, na katerih temelji ta sistem. Takšni pregledi zajemajo tudi maržo, ki jo je treba dodati, ko se uporabljajo te obrestne mere;

(b) udeleženka lahko predsedujočemu udeleženk predloži obrazloženo zahtevo za izredni pregled, če meni, da CIRR za eno ali več valut ne odsevajo več tekočih tržnih razmer.

84. PREGLED REFERENČNIH VREDNOSTI ZA NAJNIŽJE PREMIJE IN S TEM POVEZANIH VPRAŠANJ

Udeleženke redno in najmanj enkrat na leto spremljajo in pregledujejo vse vidike premijskih pravil in postopkov. To vključuje:

- metodologijo za model tveganja države, da se pregleda njegova veljavnost v luči izkušenj,

- referenčne vrednosti za premije, da se od časa do časa usklajujejo in se tako zagotovi, da ostajajo točno merilo za tveganje, ob upoštevanju treh načinov za povratne informacije o premiji: postopkov obračunavanja denarnih tokov in poslovnih dogodkov ter, kadar je ustrezno, kazalnikov zasebnega trga,

- sistem s premijami povezanih pogojev, in

- izkušnje o okoliščinah, v katerih se lahko uporabljajo popusti na referenčne vrednosti za najnižje premije, ter ustrezna raven takšnih popustov. Za olajšanje pregleda sekretariat zagotovi poročila o stanju vseh obvestil.

POGLAVJE V

DELO V PRIHODNOSTI

85. SPLOŠNA SPROSTITEV VEZAVE POMOČI

Udeleženke potrjujejo svojo odločenost, da bodo sodelovale z delovno skupino za finančne vidike razvojne pomoči (DAC/FA) pri oblikovanju ciljev za sprostitev vezave pomoči in pri natančnejši opredelitvi nevezane in vezane pomoči. Skrbno bodo spremljale delo DAC/FA na tem področju. Soglašajo, da bodo pozvale DAC/FA, naj preuči, kako okrepiti disciplino in preglednost:

disciplina : udeleženke se bodo nujno udeleževale razprave z DAC/FA, da bi dosegle soglasje o ciljih za sprostitev vezave pomoči;

preglednost - obvestilo o določeni nevezani pomoči najpozneje pred začetkom razpisnega postopka ali npr. v petinštiridesetih koledarskih dneh po datumu podpisa pogodbe o financiranju, kar nastopi prej, tako da ostane dovolj časa in se pridobi dovolj informacij o projektu, da bi se lahko ponudbe pripravilo v roku, določenem za razpis, in

- takojšnje obvestilo o imenu in nacionalnosti pripadnosti družbe, ki ji je bila podeljena pogodba o posebni nevezani pomoči.

Sekretariat ustvari in ažurira register takšnih obvestil na OLIS. Gornje informacije niso zaupne.

86. TRŽNE NIŠE

Udeleženke se obvezujejo, da bodo še naprej preučevale vprašanje preglednosti in opredelitve poslov v tržnih nišah, da bi preprečile izkrivljanje konkurence.

87. PANOGE

(a) Udeleženke so se obvezale, da bodo leta 1994 začele pogajanja o dopolnilnih smernicah za izvozne kredite za kmetijske proizvode. Ustanovljena je bila strokovna skupina, katere prva seja je bila aprila 1995.

(b) Potreba po nadaljnjih ali dopolnilnih smernicah k sporazumu za jeklarne in opremo se bo obravnavala, ko bo znan izid pogajanj v okviru večstranskega sporazuma o jeklarstvu.

88. RAZLIKE V RAZLAGI

Izkazalo se je, da zaradi razlik med že dolgo prej vzpostavljenimi nacionalnimi sistemi izvoznih kreditov ni mogoče doseči popolnega soglasja o opredelitvi uradne podpore. Razume se, da je nujna naloga udeleženk prizadevati si rešiti razlike v razlagi. Dokler se ne doseže soglasje, trenutno besedilo sporazuma ne vpliva na sedanje razlage.

[1] Glej člen 88 (Prihodnje delo).

[2] Če uporabimo podatke iz leta 1996, so to na primer države z BNP na prebivalca nad 5435 $.

[3] Pri uporabi referenčnih vrednosti za najnižje premije je treba upoštevati prehodno obdobje:

- prehodno obdobje se konča 31. marca 1999, nakar je treba takoj uvesti temeljna načela;

- veljavnost premijskih stopenj, določenih med prehodnim obdobjem, ne presega obdobja treh mesecev po 31. marcu 1999, torej ne veljajo po 30. juniju 1999;

- v prehodnem obdobju si je treba kar najbolj prizadevati, da se premijske stopnje ne bi zmanjšale pod začetne referenčne vrednosti za najnižje premije, razen v primeru prilagajanja;

- Koreja:

- prehodno obdobje za Korejo se konča 31. marca 2002,do 1. aprila 1999 Koreja uporabi najmanj 40 % začetnih referenčnih vrednosti za najnižje premije; do 1. aprila 2000 Koreja uporabi 60 % referenčnih vrednosti za najnižje premije; do 1. aprila 2001 Koreja uporabi 80 % referenčnih vrednosti za najnižje premije in do 1. aprila 2002 Koreja uporabi 100 % stopenj.

[4] Če na primer uporabimo podatke iz leta 1996, države z BDP na prebivalca nad 9635 $.

[5] Če na primer uporabimo podatke iz leta 1996, države z BDP na prebivalca nad 3115 .

[6] Ne glede na razvrstitev držav, ki niso ali ki so upravičene do vezane pomoči, za zagotavljanje vezane pomoči za Belorusijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Rusko federacijo, Slovenijo in Ukrajino velja sporazum med udeleženkami, da se bodo poskusile izogibati takšnim kreditom razen čistih nepovratnih finančnih spodbud, pomoči v hrani in človekoljubne pomoči. O podaljšanju tega sporazuma se odloča enkrat na leto, navadno v četrtem trimesečju vsakega leta.Zaradi prepovedi donacij v papirnatem denarju se deaktivacija jedrske elektrarne iz nujnih ali varnostnih primerov lahko šteje za "človekoljubno pomoč".

[7] V prehodnem obdobju za uporabo najnižjih možnih premijskih stopenj:

- udeleženke prostovoljno in kar najbolj prizadevno takoj prijavijo primere, v katerih se kreditna tveganja države pripiše zunanjim vzrokom/odpravi ali pa omeji/izključi za ves čas trajanja obveznosti odplačevanja dolga,

- se bo po pričakovanju oblikovala zbirka izkušenj s temi primeri, ki jo bodo ob koncu prehodnega obdobja pregledali, da bi pripravili seznam, ki bo zajemal npr. brezpogojne garancije tretjih držav, depozitarne račune in financiranje na podlagi aktive. Ta zbirka izkušenj bo lahko tudi vodilo glede primernih ravni diskonta.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SEKTORSKI DOGOVOR O IZVOZNIH KREDITIH ZA LADJE

I.

1. Udeleženke tega dogovora soglašajo, da se za vse pogodbe v zvezi s kakršnimi koli novimi ladjami za plovbo po morju ali kakršnimi koli preureditvami ladij [1], ki bodo sklenjene od 1. decembra 1979, razveljavijo obstoječe uradne možnosti kreditiranja [2] in ne uvedejo nobene nove uradne možnosti za izvozne kredite pod pogoji, ki zagotavljajo:

(i) najdaljši rok odplačevanja, daljši od osem let in pol [3] od dobave, in odplačevanje na drugačen način kakor v enakih obrokih, v rednih presledkih navadno šestih in največ dvanajstih mesecev;

(ii) plačilo manj kakor 20 odstotkov pogodbene cene ob dobavi;

(iii) obrestno mero, nižjo od 8 odstotkov neto brez vseh stroškov [4].

2. Ta najnižja obrestna mera 8 odstotkov se uporablja za kredite, ki jih ob uradni podpori podeli kupcu ladjedelnica (v obliki dobaviteljskega kredita) ali jih kupcu ali komu tretjemu v državi kupca (v obliki kredita kupcu) podeli banka ali kdo tretji iz države ladjedelnice, bodisi da je dana uradna podpora za ves znesek kredita ali samo za del zneska.

3. Najnižja obrestna mera se uporablja tudi za kredite, ki se ob podpori vlad udeleženk tega dogovora odobrijo ladjedelnici ali komu tretjemu iz države ladjedelnice, da bi se tako omogočila odobritev kredita lastniku ladje ali komu tretjemu iz države lastnika ladje, bodisi da je dana uradna podpora za ves znesek kredita ali samo za del zneska.

4. Če drugi javni organi sodelujejo pri ukrepih za pospeševanje izvoza, udeleženke soglašajo, da bodo uporabile ves svoj vpliv za preprečitev financiranja izvoza pod pogoji, ki nasprotujejo zgoraj navedenim načelom.

5. Ob priznanju, da je zelo zaželeno postaviti mejo za pogoje glede izvoznih kreditov, udeleženke tudi soglašajo po svojih najboljših močeh truditi se, da kupcem na noben drug način ne bodo ponujeni ugodnejši pogoji od tistih, ki so določeni zgoraj.

6. Vsaka udeleženka tega dogovora, ki želi v določenem primeru dopustiti ugodnejše pogoje iz pristne želje, da bi nudila pomoč, to lahko stori pod pogojem, da so vse udeleženke tega dogovora zadostno obveščene o tej odločitvi v skladu s postopkom, uveljavljenim v ta namen. V teh primerih se "zadostno obveščanje" razlaga tako, da je treba obvestiti vse udeleženke po možnosti najmanj šest tednov vnaprej, preden je v katerikoli fazi pogajanj dana obljuba o dodelitvi sredstev v ta namen, v vsakem primeru pa najmanj šest tednov pred izdajo odobritve za dodelitev teh sredstev.

7. V skladu z dogovorjenim postopkom je potrebno predhodno obvestilo tudi o vseh odločitvah, sprejetih iz izjemnih razlogov, razen tistih, ki so opredeljeni pod številko 6, da se podprejo pogoji, ki so kakorkoli ugodnejši od tistih v dogovoru. Podpora (vključno z zagotavljanjem pomoči) se zavrne za vsako dokončno naročilo [5], ki je bilo dano pod ugodnejšimi pogoji, preden so bile druge udeleženke tega dogovora vnaprej obveščene v skladu z dogovorjenim postopkom.

8. Vsaka od udeleženk tega dogovora lahko, če uporablja dogovorjene postopke, v posebno utemeljenih primerih podpre ugodnejše pogoje, da jih tako prilagodi pogojem uradno podprtih transakcij ali pogojem v primeru, pri katerem druge udeleženke kršijo zgoraj navedene pogoje, ali konkurenci iz držav, ki niso udeleženke tega dogovora.

II.

9. Vsaka od udeleženk tega dogovora lahko dobi informacije od katere koli druge udeleženke o pogojih kakršne koli uradne podpore izvozni pogodbi, da bi ugotovila, ali pogoji nasprotujejo temu dogovoru. Udeleženke se obvezujejo, da bodo kolikor mogoče hitro preskrbele vse zahtevane informacije. V skladu s pravili in običajnimi postopki OECD lahko vsaka od udeleženk zaprosi generalnega sekretarja, da v njenem imenu ukrepa v zvezi s prej navedeno zadevo in pridobljene informacije razpošlje vsem udeleženkam tega dogovora.

10. Vsaka od udeleženk se obvezuje, da bo generalnega sekretarja obvestila o svojem sistemu za zagotavljanje uradne podpore in o načinih izvajanja dogovora.

III.

11. Ta dogovor začne veljati takoj, ko člani delovne skupine št. 6 obvestijo generalnega sekretarja o svoji zavezanosti temu dogovoru, ali takoj, ko se udeleženke, ki so o tem obvestile generalnega sekretarja, odločijo, da predstavljajo reprezentativno večino članov delovne skupine št. 6. Za katero koli udeleženko, ki ne soglaša s tem, kaj predstavlja reprezentativno večino, odločitev drugih ni zavezujoča. Ta dogovor je na voljo za podpis drugim državam članicam OECD.

12. Ta dogovor se ponovno pregleda tako pogosto, kolikor zahtevajo udeleženke, v vsakem primeru pa najmanj enkrat na leto. Vsaka od udeleženk lahko odpove ta dogovor, tako da tri koledarske mesece vnaprej obvesti svoje partnerje o tej nameri. V tem času bo na zahtevo katerega koli od teh partnerjev sestanek delovne skupine št. 6, zato da pregledajo ta dogovor, vsaka druga udeleženka pa lahko po obvestilu svojim partnerjem odpove dogovor z istim datumom veljavnosti kakor tista udeleženka, ki je prva poslala tako obvestilo.

[1] Preureditev ladje pomeni vsako preureditev morskega plovila, ki presega 1000 brt, pod pogojem, da ima preureditev za posledico korenite spremembe pri razporeditvi tovora, na ladijskem trupu ali pogonskem sistemu.

[2] Uradni kreditni sporazumi so tisti, ki omogočajo, da kredite zavarujejo, zanje jamčijo ali jih financirajo vlade, vladne institucije ali pa da gre pri zavarovanju, jamstvu ali financiranju teh kreditov za posredno ali neposredno soudeležbo vlade.

[3] Glede na poseben značaj transakcij pri plovilih za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina se samo za to vrsto ladij rok vračila odobrenega kredita podaljša na deset let.

[4] Neto obrestna mera brez vseh stroškov pomeni tisti del stroškov kredita (brez vseh zavarovalnih premij za kredit in/ali bančnih stroškov), ki se plačujejo v rednih presledkih ves čas trajanja kredita in so v neposredni zvezi z zneskom kredita.

[5] Naročilo velja za dokončno, kakor hitro se je kupec s podpisanim pisnim dogovorom nepreklicno zavezal za nakup pri izvozniku in plačilo po določenih pogojih, celo če za dogovor veljajo pridržki, ki jih lahko prekliče le izvoznik.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SEKTORSKI DOGOVOR O IZVOZNIH KREDITIH ZA JEDRSKE ELEKTRARNE

I. POGLAVJE

PODROČJE UPORABE SEKTORSKEGA DOGOVORA

1. Področje uporabe

(a) Ta sektorski dogovor, ki dopolnjuje sporazum:

- določa posebne smernice, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na pogodbe za izvoz celotnih jedrskih elektrarn ali njihovih delov, kar vključuje vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve, vključno s šolanjem osebja, ki je potrebno neposredno za gradnjo in zagon takšne jedrske elektrarne. Določa tudi pogoje, ki se uporabljajo za podporo za jedrsko gorivo;

- se ne uporabljajo za postavke, za katere je običajno odgovoren kupec, še zlasti za stroške v zvezi s posegi v prostor, cestami, gradbenim naseljem, energetskimi vodi, ranžirno postajo in vodovodnim omrežjem, pa tudi za stroške, ki izvirajo iz postopkov za pridobivanje uradnih dovoljenj v državi kupca (npr. lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, dovoljenje za polnitev z gorivom);

(b) za uradno podporo, ki se zagotavlja za razgradnjo jedrske elektrarne, se uporabljajo pogoji sporazuma in ne sektorskega dogovora. Razgradnja je opredeljena kot zapiranje ali razstavljanje jedrske elektrarne. Postopki za poenotene posebne dogovore, navedeni v členih 70 do 77 sporazuma, zagotavljajo možnost skrajšanja ali podaljšanja rokov odplačevanja.

2. Pregled

Udeleženke enkrat na leto pregledajo določila tega sektorskega dogovora.

POGLAVJE II

DOLOČILA ZA IZVOZNE KREDITE IN VEZANO POMOČ

3. Najdaljši rok odplačevanja

Najdaljši rok odplačevanja je petnajst let ne glede na razvrstitev države.

4. Najnižje obrestne mere

(a) Udeleženka, ki zagotavlja uradno finančno podporo z neposrednim financiranjem, refinanciranjem ali subvencioniranjem obrestnih mer, uporablja najnižje obrestne mere; ta udeleženka uporabi ustrezno posebno komercialno referenčno obrestno mero (SCIRR). Kadar je prevzeta obveznost po nespremenljivi SCIRR na začetku omejena na najdaljšo možno dobo, ki ne presega petnajstih let od datuma sklenitve pogodbe, je kakršna koli uradna podpora za preostalo posojilno dobo prav tako omejena na garancije ali subvencioniranje obrestnih mer po ustrezni SCIRR, ki se uporablja ob ponovni določitvi obrestne mere;

(b) če je zagotovljena uradna finančna podpora za opremo za delno dobavo jedrske elektrarne, kjer dobavitelj nima nikakršne odgovornosti za usposobitev za zagon, je najmanjša obrestna mera SCIRR v skladu s členom 3 tega sektorskega dogovora. Druga možnost je, da lahko udeleženka ponudi ustrezno CIRR v skladu s členom 16 sporazuma, pod pogojem, da najdaljši rok od datuma sklenitve pogodbe do datuma končnega vračila ni daljši od desetih let.

5. Določanje SCIRR

SCIRR se določijo na stalno maržo petinsedemdesetih baznih točk nad CIRR za konkretno valuto, razen za japonski jen, pri katerem je marža 40 baznih točk. Pri valutah, ki imajo v skladu s prvo alineo člena 16(b) sporazuma več kakor eno CIRR, se pri sestavi SCIRR uporabi CIRR za najdaljši rok odplačevanja.

6. Lokalni stroški in kapitalizacija obresti

Določbe člena 25 sporazuma se ne uporabljajo v primerih, pri katerih se uradna finančna podpora zagotavlja na podlagi SCIRR. Uradna finančna podpora po drugih obrestnih merah, ki se razlikujejo od SCIRR, za lokalne stroške in kapitalizacijo obresti, ki izvirajo izpred začetnega datuma kredita, skupaj ne sme pokrivati zneska, ki presega 15 odstotkov vrednosti izvoza.

7. Uradna podpora za jedrsko gorivo

(a) Najdaljši rok odplačevanja kredita za začetno polnitev z gorivom ne sme biti daljši od štirih let od dobave. Udeleženka, ki odobri uradno finančno podporo za začetno polnitev z gorivom, uporabi najnižjo obrestno mero; udeleženka uporabi ustrezno CIRR. Začetna polnitev z gorivom predstavlja samo nuklearno jedro, vgrajeno na začetku, in dve naslednji ponovni polnitvi, ki skupaj sestojita iz do dveh tretjin nuklearnega jedra;

(b) najdaljši rok odplačevanja kredita za nadaljnje polnitve z jedrskim gorivom je šest mesecev. Če se v izjemnih okoliščinah štejejo kot primerni daljši roki vračila, vendar nikakor ne daljši od dveh let, se uporabijo postopki, določeni v členu 47. Udeleženka, ki zagotovi uradno finančno podporo za nadaljnje polnitve z jedrskim gorivom, uporabi najnižje obrestne mere; ta udeleženka uporabi ustrezno CIRR;

(c) uradna podpora za ločeno izvajanje storitev bogatenja urana se ne zagotovi pod ugodnejšimi pogoji od tistih, ki se uporabljajo za jedrsko gorivo;

(d) obnavljanje goriva in ravnanje z izrabljenim gorivom (vključno z odlaganjem odpadkov) se plačuje z gotovino;

(e) udeleženke ne smejo zagotavljati brezplačnega jedrskega goriva ali storitev.

8. Pomoč

Udeleženke ne smejo zagotavljati podpore v obliki pomoči, razen če je v obliki nevezanih nepovratnih sredstev.

POGLAVJE III

POSTOPKI

9. Predhodno posvetovanje

Udeleženke soglašajo, da se bodo predhodno posvetovale v vseh primerih, ko nameravajo dati uradno podporo, ker priznavajo prednosti, ki jih bodo lahko imele, če bo mogoče doseči skupno stališče do pogojev za jedrske elektrarne.

10. Predhodno obveščanje

(a) Udeleženka pobudnica predhodnega posvetovanja obvesti vse druge udeleženke najmanj deset dni pred sprejetjem končne odločitve o pogojih, ki jih namerava podpreti, pri čemer med drugim opredeli naslednje podrobnosti:

- gotovinska plačila,

- rok odplačevanja kredita (vključno z začetnim datumom kredita, pogostostjo obrokov za vračilo glavnice in ali bodo zneski teh obrokov enaki),

- valuto in oceno vrednosti pogodbe v skladu z odstavkom 7 Priloge IV,

- obrestno mero,

- podporo za lokalne stroške, vključno s skupnim zneskom lokalnih stroškov, izraženih v odstotkih vrednosti izvozne pogodbe, plačilne pogoje, naravo podpore, ki jo dajejo,

- delež projekta, ki se financira, z ločenimi informacijami o začetni polnitvi goriva, kjer je to primerno,

- vse druge ustrezne informacije vključno s sklicevanjem na sorodne primere;

(b) druge udeleženke v roku desetih dni, navedenem v gornjem pododstavku (a), ne smejo sprejeti dokončne odločitve o pogojih, pod katerimi nameravajo zagotoviti podporo, temveč v petih dneh izmenjajo informacije o primernih kreditnih pogojih za transakcijo z vsemi drugimi udeleženkami posvetovanja, zato da se doseže skupno stališče do teh pogojev;

(c) če v roku desetih dni po prejemu začetnega obvestila na tak način ni doseženo skupno stališče, se končna odločitev vsake udeleženke posvetovanja odloži za dodatnih deset dni, v tem času pa si udeleženke na ustnih posvetovanjih še naprej prizadevajo doseči skupno stališče.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SEKTORSKI DOGOVOR O IZVOZNIH KREDITIH ZA CIVILNE ZRAKOPLOVE

DEL 1

NOVI VELIKI ZRAKOPLOVI IN MOTORJI ZA TE ZRAKOPLOVE

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

1. Oblika in področje uporabe

Prvi del tega sektorskega dogovora, ki dopolnjuje sporazum, določa posebne smernice, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite, ki se nanašajo na prodajo ali lizing novih velikih civilnih zrakoplovov, naštetih v Prilogi I, in na motorje, vgrajene v takih zrakoplovih. Pogoji poglavja I se uporabljajo tudi za motorje in nadomestne dele, kadar se štejejo kot del prvotnega naročila za zrakoplov, ob upoštevanju določil člena 29 dela 3 tega sektorskega dogovora. Ne uporabljajo pa se za simulatorje letenja, za katere se uporabljajo pogoji sporazuma.

2. Cilj

Cilj tega dela sektorskega dogovora je uveljaviti ravnovesje, ob katerem se na vseh trgih:

- izenačijo konkurenčni finančni pogoji med udeleženkami,

- nevtralizira financiranje udeleženk kot dejavnik pri izbiri med konkurenčnimi zrakoplovi in

- prepreči izkrivljanje konkurence.

POGLAVJE II

DOLOČILA ZA IZVOZNE KREDITE IN POMOČ

3. Gotovinska plačila

(a) Najnižje gotovinsko plačilo, ki ga zahtevajo udeleženke, je 15 odstotkov skupne cene zrakoplova, kar vključuje ceno ogrodja, vseh vgrajenih motorjev ter nadomestnih motorjev in nadomestnih delov do takega obsega, kakor je naveden v členu 29 dela 3 tega sektorskega dogovora;

(b) uradna pomoč za taka gotovinska plačila je mogoča le v obliki zavarovanja in garancij, tj. čistega kritja za običajna predkreditna tveganja.

4. Najdaljši rok odplačevanja

Najdaljši rok odplačevanja je dvanajst let.

5. Valute, ki jih je mogoče uporabiti

Valute, ki jih je mogoče uporabiti za uradno finančno podporo, kakor je opredeljena v uvodu k sporazumu, so ameriški dolar, nemška marka, francoski frank, britanski funt, evro in nizozemski gulden.

6. Najnižje obrestne mere

(a) Udeleženke, ki zagotavljajo finančno podporo, ki ne presega 85 odstotkov skupne cene zrakoplova, navedenega v členu 3(a), uporabijo najnižje obrestne mere do največ 62,5 odstotka skupne cene zrakoplova:

- pri roku odplačevanja do vključno deset let – TB10 + 120 baznih točk,

- pri roku odplačevanja več kakor deset in do dvanajst let – TB10 + 175 baznih točk,

- pri čemer TB10 pomeni desetletni donos na državne obveznice za ustrezno valuto (razen za evro) pri stalni zapadlosti in v povprečju preteklih dveh koledarskih tednov. Pri evru TB10 pomeni dolgoročni donos obveznic ECU, kakor ga objavlja luksemburška borza, za serijo dolgoročnih obveznic pri povprečju preteklih dveh koledarskih tednov minus 20 baznih točk. Za vse valute se uporablja zgoraj določena marža;

(b) Najvišji odstotek skupne cene zrakoplova, ki se sme financirati po najnižjih obrestnih merah, določenih v pododstavku (a) zgoraj, je omejen na 62,5 odstotka, kadar je odplačilo dolga razporejeno po celotni življenjski dobi financiranja, in 42,5 odstotka, kadar je odplačilo dolga razporejeno po poznejših rokih zapadlosti. Udeleženke smejo uporabiti ta ali oni način odplačila ob upoštevanju skrajne zgornje meje, ki se uporablja za izbrani vzorec. Udeleženka, ki ponudi take tranše, obvesti druge udeleženke o znesku, obrestni meri, datumu, ko je bila obrestna mera določena, dobi veljavnosti obrestne mere in razporedu odplačevanja. Udeleženke pregledajo obe skrajni zgornji meji v času vsakega pregleda v skladu s členom 17, da preučijo, ali ena skrajna zgornja meja zagotavlja večje prednosti od druge, zato da bi ugodnejšo mejo prilagodili tako, da bi bilo doseženo večje ravnotežje;

(c) ob upoštevanju 85 odstotnega praga, opredeljenega v pododstavku (a):

1. lahko udeleženke zagotavljajo uradno finančno podporo na način, primerljiv s tistim, ki ga uporablja Zasebna korporacija za financiranje izvoza (Private Export Funding Corporation - PEFCO). Druge udeleženke so v rednih dvotedenskih presledkih obveščene o stroških izposoje denarja in veljavnih posojilnih obrestnih merah, ki ne vključujejo stroškov za uradne garancije, o financiranju po nespremenljivi obrestni meri za takojšnja izplačila ali razporejenem na več datumov, za pogodbene ponudbe in razpisne ponudbe, PEFCO. Udeleženka, ki ponudi take tranše, obvesti druge udeleženke o znesku, obrestni meri, datumu, ko je bila obrestna mera določena, dobi veljavnosti obrestne mere in razporedu odplačevanja. Vsaka udeleženka, ki se prilagaja takemu financiranju, ki ga ponudi druga udeleženka, se mu prilagodi v vseh pogojih razen v dobi veljavnosti kredita, kakor je določeno v členu 8;

2. vse udeleženke uporabljajo obrestne mere, o katerih so tako obveščene, in sicer dokler obrestna mera za izplačila v roku 24 mesecev ne preseže 225 baznih točk nad TB10. Če 24-mesečna obrestna mera preseže 225 baznih točk, lahko udeleženke uporabijo obrestno mero 225 baznih točk za izplačila v roku 24 mesecev ter vse ustrezne obrestne mere in se takoj posvetujejo, zato da dosežejo trajno rešitev;

(d) najnižje obrestne mere vključujejo premijo za zavarovanje kredita in stroške garancije. Vendar pa v obrestno mero niso vključene provizije za neizkoriščeni del odobrenega kredita in stroški za pripravo kreditnega posla.

7. Prilagajanje obrestnih mer

Najnižje obrestne mere, določene v členu 6, se pregledujejo vsaka dva tedna. Če se konec katerega koli dvotedenskega obdobja povprečni donos državnih obveznic za ustrezno valuto ob stalni zapadlosti, ali dolgoročni donos evra, razlikuje za 10 baznih točk ali več, se te najnižje obrestne mere prilagodijo za enako razliko v baznih točkah, kakor je navedeno zgoraj, preračunana obrestna mera pa se zaokroži na najbližjih 5 baznih točk.

8. Doba veljavnosti za izvozne kredite/ponudbe obrestnih mer

Veljavnost ponudb za najnižje obrestne mere, določene v skladu s členom 6, ne sme biti daljša od 3 mesecev.

9. Določitev ponudb obrestnih mer in izbira obrestnih mer

(a) Udeleženke lahko odobrijo uradno finančno pomoč v skladu z gornjima členoma 6 in 7 po obrestni meri, ki velja na dan, ko je dana ponudba za obrestno mero za ustrezen zrakoplov, pod pogojem, da je ponudba sprejeta v času njene veljavnosti v skladu s členom 8. Če ponudba za obrestno mero ni sprejeta na tak način, je mogoče dati nadaljnje ponudbe za obrestne mere, vendar najpozneje do datuma dobave ustreznega zrakoplova;

(b) ponudba za obrestno mero se lahko sprejme in obrestna mera izbere kadarkoli od podpisa pogodbe do datuma dobave ustreznega zrakoplova. Obrestna mera, ki jo izbere posojilojemalec, je nepreklicna.

10. Podpora s čistim kritjem ("pure cover")

Udeleženke lahko zagotovijo uradno podporo samo z garancijo ali zavarovanjem, tj. čistim kritjem, ob upoštevanju 85-odstotnega praga, ki je opredeljen v členu 6(a). Vsaka udeleženka, ki daje tako podporo, obvesti druge udeleženke o znesku, pogojih, valuti in razporedu vračanja ter obrestnih merah.

11. Konkurenčna klavzula

Pri uradno podprti konkurenci lahko veliki zrakoplovi, ki so na seznamu civilnih zrakoplovov v Dodatku 1 k temu sektorskemu dogovoru in konkurirajo drugim zrakoplovom, uživajo enake kreditne pogoje.

12. Garancija za neodplačilno tveganje

Udeleženke se lahko odločijo za garancijo, ki jo štejejo kot sprejemljivo za zavarovanje tveganja v zvezi z odplačilom kredita, ne oziraje se na druge udeleženke. Vendar pa soglašajo, da bodo preskrbele podrobnosti o taki garanciji, če bi jih druge udeleženke zahtevale ali kadar se štejejo kot primerne.

13. Spremembe modela

Udeleženke soglašajo, da če je bila dana ali sprejeta ponudba z nespremenljivo obrestno mero za eno vrsto zrakoplova, pogojev iz te ponudbe ni mogoče prenesti na drugo vrsto zrakoplova, ki ima drugačno oznako modela.

14. Lizing

Udeleženke lahko ob upoštevanju pogojev dela 1 tega sektorskega dogovora zagotovijo podporo za finančni lizing na enaki podlagi kakor za prodajno pogodbo.

15. Pomoč

Udeleženke ne smejo zagotavljati podpore v obliki pomoči, razen če je v obliki nevezanih nepovratnih sredstev. Vendar pa morajo z naklonjenostjo obravnavati vsako zahtevo za poenoteni posebni dogovor o vezani pomoči za človekoljubne namene.

POGLAVJE III

POSTOPKI

16. Predhodno obveščanje, prilagajanje in izmenjava informacij

Za ta del sektorskega dogovora se uporabljajo postopki za predhodno obveščanje, prilagajanje in izmenjavo informacij, določeni v sporazumu. Razen tega lahko udeleženke zaprosijo za posvetovanje, če iz kakršnega koli razloga menijo, da neka druga udeleženka ponuja uradno podprt kredit pod pogoji, ki niso v skladu s tem sektorskim dogovorom. Posvetovanje se izvede v desetih dneh, sicer pa poteka po postopkih, določenih v členu 69 sporazuma.

17. Pregled

Udeleženke enkrat na leto pregledajo postopke in določila tega sektorskega dogovora, da bi jih približale razmeram na trgu. Če se razmere na trgu ali običajne prakse financiranja močno spremenijo, je mogoče kadarkoli zahtevati pregled.

DEL 2

VSI NOVI ZRAKOPLOVI RAZEN VELIKIH ZRAKOPLOVOV

POGLAVJE IV

PODROČJE UPORABE

18. Oblika in področje uporabe

Del 2 tega sektorskega dogovora, ki dopolnjuje sporazum, določa posebne smernice, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite za prodajo ali lizing novih zrakoplovov, ki niso zajeti v delu 1 tega sektorskega dogovora. Ne uporabljajo pa se za vozila na zračni blazini in za simulatorje letenja, za katere se uporabljajo določbe sporazuma.

19. Prizadevanja

Določila tega poglavja predstavljajo najugodnejše pogoje, ki jih lahko ponudijo udeleženke, ki zagotavljajo uradno podporo. Vendar pa udeleženke še naprej spoštujejo tržno običajne pogoje za razne vrste zrakoplovov in storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečile spodkopavanje teh pogojev.

20. Kategorije zrakoplovov

Udeleženke so se dogovorile o naslednji kategorizaciji zrakoplovov:

kategorija A : zrakoplovi na turbinski pogon, vključno s helikopterji (npr. turboreakcijski, turbopropelerski in turboventilatorski zrakoplovi), ki imajo običajno od 30 do 70 sedežev,

kategorija B : drugi zrakoplovi na turbinski pogon, vključno s helikopterji,

kategorija C : drugi zrakoplovi, vključno s helikopterji.

Ponazorilni seznam zrakoplovov kategorije A in B je naveden v Dodatku I.

POGLAVJE V

DOLOČILA ZA IZVOZNE KREDITE IN POMOČ

21. Najdaljši rok odplačevanja

Najdaljši rok odplačevanja se spreminja glede na kategorizacijo zrakoplova, ki bo določena po merilih iz člena 20:

(a) za kategorijo A je najdaljši rok odplačevanja deset let;

(b) za kategorijo B je najdaljši rok odplačevanja sedem let;

(c) za kategorijo C je najdaljši rok odplačevanja pet let.

22. Najnižje obrestne mere

Udeleženke, ki dajejo uradno finančno podporo, uporabljajo najnižje obrestne mere, ki ustrezajo CIRR, določeni v členu 15 dogovora.

23. Zavarovalna premija in stroški garancij

Udeleženke se niti delno niti v celoti ne smejo odpovedati plačilu zavarovalnih premij ali stroškov garancij.

24. Pomoč

Udeleženke ne smejo zagotavljati podpore v obliki pomoči, razen če je v obliki nevezanih nepovratnih sredstev. Vendar pa udeleženke z razumevanjem obravnavajo kakršno koli zahtevo po poenotenem posebnem dogovoru pri vezani pomoči v človekoljubne namene.

POGLAVJE VI

POSTOPKI

25. Predhodno obveščanje, prilagajanje in izmenjava informacij

V primeru uradno podprte konkurence pri prodaji ali lizingu zrakoplovov lahko zrakoplovi, ki konkurirajo zrakoplovom iz druge kategorije ali tistim, za katere se uporabljajo drugi deli tega sektorskega dogovora, za to specifično prodajo ali lizing uživajo enake pogoje kakor ti drugi zrakoplovi. Za ta del sektorskega dogovora se uporabljajo postopki za predhodno obveščanje, prilagajanje in izmenjavo informacij, določeni v sporazumu. Poleg tega lahko udeleženke zaprosijo za posvetovanje, če iz kakršnega koli razloga menijo, da neka druga udeleženka ponuja uradno podprt kredit pod pogoji, ki se ne skladajo s tem sektorskim dogovorom. Posvetovanje mora biti izvedeno v desetih dneh, sicer pa poteka po postopkih, določenih v členu 69 dogovora.

26. Pregled

Udeleženke enkrat na leto pregledajo postopke in določila tega sektorskega dogovora, da bi jih približale razmeram na trgu. Če se razmere na trgu ali običajne prakse financiranja močno spremenijo, je mogoče kadarkoli zahtevati pregled.

DEL 3

RABLJENI ZRAKOPLOVI, NADOMESTNI MOTORJI, NADOMESTNI DELI, POGODBE ZA VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE

POGLAVJE VII

PODROČJE UPORABE

27. Oblika in področje uporabe

Del 3 tega sektorskega dogovora, ki dopolnjuje sporazum, določa posebne smernice, ki se uporabljajo za uradno podprte izvozne kredite in se nanašajo na prodajo ali lizing rabljenih zrakoplovov, nadomestnih motorjev in nadomestnih delov ter za pogodbe za vzdrževanje in servisiranje v zvezi z novimi in rabljenimi letali. Ne uporablja pa se za vozila na zračni blazini in za simulatorje letenja, za katere se uporabljajo določbe sporazuma. Uporabljajo se ustrezna določila delov 1 in 2 tega sektorskega dogovora razen v primerih, navedenih v nadaljevanju.

28. Rabljeni zrakoplovi

Udeleženke ne podpirajo kreditnih pogojev, ugodnejših od tistih, ki so določeni v tem sektorskem dogovoru za nove zrakoplove. Za rabljene zrakoplove se uporabljajo naslednje določbe:

Starost zrakoplova (v letih) | Običajni najdaljši rok odplačevanja |

Veliki zrakoplovi | Kategorija A | Kategorija B | Kategorija C |

1 | 10 | 8 | 6 | 5 |

2 | 9 | 7 | 6 | 5 |

3 | 8 | 6 | 5 | 4 |

4 | 7 | 6 | 5 | 4 |

5–10 | 6 | 6 | 5 | 4 |

Več kakor 10 | 5 | 5 | 4 | 3 |

(a) Če se najdaljši roki za nova letala spremenijo, se ti pogoji popravijo.

(b) Udeleženke, ki zagotavljajo uradno finančno podporo, uporabljajo najnižje obrestne mere, ki ustrezajo CIRR, določeni v členu 15 sporazuma.

29. Nadomestni motorji in nadomestni deli

(a) Za financiranje teh postavk, kadar se štejejo kot del prvotnega naročila za zrakoplov, se lahko uporabljajo enaki pogoji kakor za zrakoplov. Vendar pa v takih primerih udeleženka upošteva tudi velikost flote za vsako vrsto zrakoplova, vključno z zrakoplovom, ki se kupuje, in zrakoplovi, ki so predmet dokončnega naročila ali že v lasti, in sicer na naslednji podlagi:

- za prvih pet zrakoplovov iste vrste v floti: 15 odstotkov cene zrakoplova, tj. cene ogrodja in vgrajenih motorjev,

- za šesti in vsak naslednji zrakoplov iste vrste v floti: 10 odstotkov cene zrakoplova, tj. cene ogrodja in vgrajenih motorjev;

(b) v primerih, pri katerih te postavke niso naročene skupaj z zrakoplovom, so najdaljši roki odplačevanja pet let za nove nadomestne motorje in dve leti za druge nadomestne dele;

(c) ne glede na pododstavek (b) lahko udeleženke za nove nadomestne motorje za velike zrakoplove podaljšajo najdaljši rok odplačevanja petih let za največ tri leta;

- kadar pogodbena vrednost transakcije presega 20 milijonov USD,

- ali transakcija vključuje najmanj štiri nove nadomestne motorje.

Pogodbena vrednost se vsaki dve leti pregleda in ustrezno uskladi z rastjo cen;

(d) udeleženke si pridržujejo pravico spremeniti svojo prakso in jo prilagoditi praksi konkurenčnih udeleženk glede roka za prvo vračilo glavnice za nadomestne motorje in nadomestne dele.

30. Pogodbe za vzdrževanje in servisiranje

Udeleženke lahko ponudijo uradno finančno podporo z rokom odplačevanja do dveh let pri pogodbah za vzdrževanje in servisiranje.

POGLAVJE VIII

POSTOPKI

31. Predhodno obveščanje, prilagajanje in izmenjava informacij

Za ta del sektorskega dogovora se uporabljajo postopki za predhodno obveščanje, prilagajanje in izmenjavo informacij, določeni v sporazumu. Razen tega lahko udeleženke zaprosijo za posvetovanje, če iz kakršnega koli razloga menijo, da neka druga udeleženka ponuja uradno podprt kredit pod pogoji, ki niso v skladu s tem sektorskim dogovorom. Posvetovanje se izvede v desetih dneh, sicer pa poteka po postopkih, določenih v členu 69 sporazuma.

32. Pregled

Udeleženke enkrat na leto pregledajo postopke in določila tega sektorskega dogovora, da bi jih približale razmeram na trgu. Če se razmere na trgu ali običajne prakse financiranja močno spremenijo, pa je mogoče kadarkoli zahtevati pregled.

--------------------------------------------------

Dodatek

PONAZORITVENI SEZNAM

Vsi drugi podobni zrakoplovi, ki bi lahko prišli na trg v prihodnosti, so zajeti v tem sektorskem dogovoru in se pravočasno dodajo na ustrezni seznam. Ti seznami niso izčrpni in so samo za prikaz, v katero kategorijo je treba vključiti katero vrsto zrakoplova, če bi glede tega nastal dvom.

Veliki civilni zrakoplovi

Proizvajalec | Oznaka |

Airbus | A 300 |

Airbus | A 310 |

Airbus | A 319 |

Airbus | A 320 |

Airbus | A 321 |

Airbus | A 330 |

Airbus | A 340 |

Boeing | B 737 |

Boeing | B 747 |

Boeing | B 757 |

Boeing | B 767 |

Boeing | B 777 |

Boeing | 707, 727 |

British Aerospace | RJ70 |

British Aerospace | RJ85 |

British Aerospace | RJ100 |

British Aerospace | RJ115 |

British Aerospace | Bae 146 |

Fokker | F 70 |

Fokker | F 100 |

Lockhead | L-100 |

McDonnell Douglas | Serija MD-80 |

McDonnell Douglas | Serija MD-90 |

McDonnell Douglas | MD-11 |

McDonnell Douglas | DC-10 |

McDonnell Douglas | DC-9 |

Lockhead | L-1011 |

Ramaero | 1.11-495 |

Zrakoplovi kategorije A

Zrakoplovi na turbinski pogon – vključno s helikopterji (npr. turboreakcijski, turbopropelerski in turboventilatorski zrakoplovi) –, ki imajo običajno od trideset do sedemdeset sedežev. Če se razvija nov velik zrakoplov na turbinski pogon z več kakor sedemdesetimi sedeži, se na zahtevo takoj skliče posvetovanje, da bi se dogovorili o razvrstitvi takšnega zrakoplova v to kategorijo ali v del 1 tega dogovora zaradi konkurenčnih razmer.

Proizvajalec | Oznaka |

Aeritalia | G 222 |

Aeritalia/Aérospatiale | ATR 42 |

Aeritalia/Aérospatiale | ATR 72 |

Aérospatiale/MBB | C 160 Transall |

De Havilland | Dash 8 |

De Havilland | Dash 8-100 |

De Havilland | Dash 8-200 |

De Havilland | Dash 8-300 |

Boeing Vertol | 234 Chinook |

Broman (U.S.) | BR 2000 |

British Aerospace | BAe ATP |

British Aerospace | BAe 748 |

British Aerospace | BAe Jetstream 41 |

British Aerospace | BAe Jetstream 61 |

Canadair | CL 215T |

Canadair | CL 415 |

Canadair | RJ |

Casa | CN235 |

Dornier | DO 328 |

EH Industries | EH-101 |

Embraer | EMB 120 Brasilia |

Embraer | EMB 145 |

Fokker | F 50 |

Fokker | F 27 |

Fokker | F 28 |

Gulfstream America | Gulfstream I-4 |

LET | 610 |

Saab | SF 340 |

Saab | 2000 |

Short | SD 3-30 |

Short | SD 3-60 |

Short | Sherpa |

itd. | |

Zrakoplovi kategorije B

Drugi zrakoplovi na turbinski pogon, vključno s helikopterji.

Proizvajalec | Oznaka |

Aérospatiale | AS 332 |

Agusta | A 109, A119 |

Beech | 1900 |

Beech | Super King Air 300 |

Beech | Starship 1 |

Bell Helicopter | 206B |

Bell Helicopter | 206L |

Bell Helicopter | 212 |

Bell Helicopter | 230 |

Bell Helicopter | 412 |

Bell Helicopter | 430 |

Bell Helicopter | 214 |

Bombardier/Canadair | Global Express |

British Aerospace | BAe Jetstream 31 |

British Aerospace | BAe 125 |

British Aerospace | BAe 1000 |

British Aerospace | BAe Jetstream Super 31 |

Beech Aircraft Corpn d/b/a Raytheon Aircraft Co. | Hawker 1000 |

Beech Aircraft Corpn d/b/a Raytheon Aircraft Co. | Hawker 800 |

Beech Aircraft Corpn d/b/a Raytheon Aircraft Co. | King Air 350 |

Beech Aircraft Corpn d/b/a Raytheon Aircraft Co. | Beechjet 400 serije |

Beech Aircraft Corpn d/b/a Raytheon Aircraft Co. | Starship 2000A |

Bell | B 407 |

Canadair | Challenger 601 - 3A |

Canadair | Challenger 601 - 3R |

Canadair | Challenger 604 |

Casa | C 212-200 |

Casa | C 212-300 |

Cessna | Citation |

Cessna | 441 Conquest III in Caravan 208 serije |

Claudius Dornier | CD2 |

Dessault Breguet | Falcon |

Dornier | D0 228-200 |

Embraer | EMB 110 P2 |

Embraer/FAMA | CBA 123 |

Eurocopter | AS 350, AS 355, EC 120, AS 365, EC 135 |

Eurocopter | B0105LS |

Fairchild | Merlin/300 |

Fairchild | Metro 25 |

Fairchild | Metro III V |

Fairchild | Metro III |

Fairchild | Metro III A |

Fairchild | Merlin IVC-41 |

Gulfstream America | Gulfstream II, III, IV in V |

IAI | Astra SP in SPX |

IAI | Arava 101 B |

Learjet | 31A, 35A, 45 in 60 serije |

MBB | BK 117 C |

MBB | BO 105 CBS |

Mc Donnell Helicopter System | MD 902, MD 520, MD 600 |

Mitsubishi | Mu2 Marquise |

Piaggio | P 180 |

Pilatus Britten-Norman | BN2T Islander |

Piper | 400 LS |

Piper | T 1040 |

Piper | PA-42-100 (Cheyenne 400) |

Piper | PA-42-720 (Cheyenne III A) |

Piper | Cheyenne II |

Reims | Cessna-Caravan II |

SIAI-Marchetti | SF 600 Canguro |

Short | Tucano |

Westland | W 30 |

itd. | |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

STANDARDNI OBRAZEC ZA OBVESTILA

Informacije, ki jih je treba vključiti v vsako obvestilo:

1. Ime organa/agencije, ki je po sporazumu odgovorna za pošiljanje obvestil.

2. Sklicna številka (oznaka države, serijska številka, leto).

3. Člen sporazuma, po katerem organ/agencija pošilja obvestilo o:

člen 47 | odstopanju od člena 27 |

člen 49(a)(1) | "dolgoročnem" kreditu državi kategorije I |

člen 49(a)(2) | "neobičajnih" plačilnih praksah |

člen 49(a)(3) | "dolgoročnem" kreditu za klasično elektrarno |

člen 49(a)(4) | "daljšem" kreditu za ladje |

prva alinea člena 50 | identičnem prilagajanju odstopanju |

druga alinea člena 50 | neidentičnem prilagajanju odstopanju |

prva alinea člena 51 | identičnem prilagajanju dovoljenemu odstopanju |

druga alinea člena 51 | neidentičnem prilagajanju dovoljenemu odstopanju člen |

53 | prilagajanju pogojem, ki jih ponuja neudeleženka |

člen 54 | odstopanju od člena 40 |

člena 55 in 56 | financiranju s pomočjo, raven koncesivnosti/element nepovratnih sredstev manj kakor 50/80 odstotkov |

člena 55 in 56 | vezani pomoči, raven koncesivnosti 50/80 odstotkov ali več |

člen 60 | prilagajanju transakciji, prijavljeni po členu 55 |

prva alinea člena 60 | identičnem prilagajanju predhodno prevzeti obveznosti vezane pomoči |

druga alinea člena 60 | prilagajanju drugim načinom predhodno prevzete obveznosti vezane pomoči |

Priloga II | po sektorskem dogovoru o izvoznih kreditih za jedrske elektrarne, ali |

Priloga III | po sektorskem dogovoru za civilne zrakoplove. |

4. Država kupca/posojilojemalca.

5. Ime, naslov in status (javni/zasebni) kupca/posojilojemalca.

6. Vrsta projekta/blaga, ki se izvaža: lokacija projekta; zaključni datum za predložitev ponudb, če je ustrezno; datum izteka veljavnosti kreditne linije.

7. Pogodbena vrednost; vrednost kredita ali kreditne linije; vrednost nacionalnega deleža izvoznika; najnižja pogodbena vrednost kreditne linije.

Te vrednosti se navedejo:

- točen znesek v označeni valuti za kreditno linijo,

- vrednost posameznega projekta ali pogodbe glede na višino v skladu z naslednjo lestvico za posebne pravice črpanja (SDR):

kategorija I: | do 1000000 SDR |

kategorija II: | od 1000000 SDR do 2000000 SDR |

kategorija III: | od 2000000 SDR do 3000000 SDR |

kategorija IV: | od 3000000 SDR do 5000000 SDR |

kategorija V: | od 5000000 SDR do 7000000 SDR |

kategorija VI: | od 7000000 SDR do 10000000 SDR |

kategorija VII: | od 10000000 SDR do 20000000 SDR |

kategorija VIII: | od 20000000 SDR do 40000000 SDR |

kategorija IX: | od 40000000 SDR do 80000000 SDR |

kategorija X: | od 80000000 SDR do 120000000 SDR |

kategorija XI: | od 120000000 SDR do 160000000 SDR |

kategorija XII: | od 160000000 SDR do 200000000 SDR |

kategorija XIII: | od 200000000 SDR do 240000000 SDR |

kategorija XIV: | od 240000000 SDR do 280000000 SDR |

kategorija XV: | nad 280000000 SDR |

Prosimo vas, da pri uporabi te lestvice označite valuto pogodbe.

8. Kreditni pogoji, ki jih organizacija, ki obvešča, namerava podpreti (ali jih je že podprla):

- gotovinska plačila,

- rok odplačevanja (vključno z začetnim datumom kredita, pogostostjo obrokov za odplačevanje zneska glavnice kredita in ali bodo ti obroki enaki po višini),

- obrestna mera,

- podpora lokalnim stroškom (vključno s skupnim zneskom lokalnih stroškov, izraženih v odstotku od skupne vrednosti izvoženega blaga in storitev, pogoji odplačevanja in naravo podpore).

9. Vse druge bistvene informacije, vključno s sklicevanji na sorodne primere, kadar je ustrezno:

- utemeljitev za prilagajanje (podrobno navedite sklicno številko obvestila, ki se mu prilagaja, ali druga sklicevanja) ali za odobritev dolgoročnih kreditov za države kategorije I ali klasične elektrarne itd.,

- financiranje z vezano in delno nevezano pomočjo, izračunano v skladu s členom 38 in diskontno stopnjo, uporabljeno za izračun ravni koncesivnosti,

- obravnavanje gotovinskih plačil pri izračunu ravni koncesivnosti,

- razvojna pomoč ali predhodno mešani krediti ali mešano financiranje,

- omejitve uporabe kreditnih linij.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

STANDARDNI OBRAZEC ZA OBVESTILA O DOVOLJENIH IZJEMAH OD REFERENČNIH VREDNOSTI ZA NAJNIŽJE PREMIJE

Vsako obvestilo mora vsebovati:

1. Ime organa/agencije, odgovorne po sporazumu za pošiljanje obvestil.

2. Sklicno številko (oznaka države, serijska številka, leto).

3. Člen sporazuma, po katerem organ/agencija pošilja obvestilo o:

člen 48 | dovoljenih izjemah: predhodno obvestilo z razpravo |

člen 49 | dovoljenih izjemah: predhodno obvestilo brez razprave |

4. Državo kupca/posojilojemalca.

5. Ime, naslov in status (javni/zasebni) kupca/posojilojemalca.

6. Vrsto projekta/blaga, ki se izvaža: lokacija projekta; zaključni datum za predložitev ponudb, če je ustrezno.

7. (a) Vrednost pogodbe;

(b) vrednost kredita;

te vrednosti se navajajo po kategorijah v skladu z naslednjo lestvico za posebne pravice črpanja (SDR):

kategorija I: | do 1000000 SDR |

kategorija II: | od 1000000 SDR do 2000000 SDR |

kategorija III: | od 2000000 SDR do 3000000 SDR |

kategorija IV: | od 3000000 SDR do 5000000 SDR |

kategorija V: | od 5000000 SDR do 7000000 SDR |

kategorija VI: | od 7000000 SDR do 10000000 SDR |

kategorija VII: | od 10000000 SDR do 20000000 SDR |

kategorija VIII: | od 20000000 SDR do 40000000 SDR |

kategorija IX: | od 40000000 SDR do 80000000 SDR |

kategorija X: | od 80000000 SDR do 120000000 SDR |

kategorija XI: | od 120000000 SDR do 160000000 SDR |

kategorija XII: | od 160000000 SDR do 200000000 SDR |

kategorija XIII: | od 200000000 SDR do 240000000 SDR |

kategorija XIV: | od 240000000 SDR do 280000000 SDR |

kategorija XV: | nad 280000000 SDR |

Prosimo vas, da pri uporabi te lestvice označite valuto pogodbe;

(c) kreditne pogoje (vključno z dolžino dobe odplačevanja)

8. (a) Predlagana premijska stopnja (po prilagoditvi za s premijami povezane pogoje).

(b) Referenčna vrednost za najnižje premije OECD (po prilagoditvi s premijami povezane pogoje).

(c) Dejanski popust, uporabljen za referenčno vrednost za najnižje premije OECD (v odstotkih) po prilagoditvi za s premijami povezane pogoje.

9. Izčrpno pojasnilo, katera tveganja države se bodisi pripišejo zunanjim vzrokom/odpravijo ali pa omejijo/izključijo, in pojasnilo, kako se s takšnim pripisovanjem zunanjim vzrokom/odpravi ali pa z omejitvijo/izključitvijo kreditnih tveganj države upraviči alternativna stopnja ali uporabljeni popust.

10. Pri prilagajanju izčrpno pojasnilo o pogojih, ki jih podpirata udeleženka ali neudeleženka, ki se prilagajata.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

KONTROLNI SEZNAM RAZVOJNE KAKOVOSTI

V zadnjih letih je DAC razvil več meril, s katerimi naj bi zagotovil, da bodo projekti v državah v razvoju, ki se v celoti ali delno financirajo z uradno razvojno pomočjo (ODA), prispevali k razvoju. Bistvo teh meril vsebujejo:

- DAC Principles for Project Appraisal (načela DAC za ocenitev projekta), 1988,

- DAC Guiding Principles for Associated Financing and Tied and Partially Untied Official Development Assistance (vodilna načela DAC za mešano financiranje ter vezano in delno nevezano uradno razvojno pomoč), 1987, in

- Good Procurement Practies for Official Development Assistance (kodeks dobrega ravnanja pri naročanju za uradno razvojno pomoč), 1986.

Skladnost projekta s splošnimi prednostnimi nalogami države prejemnice na področju naložb (izbira projekta)

Ali je projekt del naložbenih programov in programov javne porabe, ki so jih že odobrili osrednji finančni in načrtovalni organi države prejemnice?

(Navedite programski dokument, v katerem je navedeni projekt, npr. program javnih naložb države prejemnice).

Ali projekt sofinancira mednarodna ustanova za financiranje razvoja?

Ali obstajajo dokazi, da je projekt preučila in zavrnila mednarodna ustanova za financiranje razvoja ali druga članica DAC zaradi nizke razvojne prednostne naloge?

Če projekt izvira iz zasebnega sektorja, ali ga je odobrila vlada države prejemnice?

Ali je projekt vključen v medvladni sporazum, ki zagotavlja širši razpon dejavnosti pomoči donatorja v državi prejemnici?

Priprava in ocenitev projekta

Ali je bil projekt pripravljen, oblikovan in ocenjen v skladu s sklopom standardov in meril, ki večinoma ustrezajo načelom DAC za ocenitev projekta (DAC Principles for Project Appraisal – PPA)? Ustrezna načela se nanašajo na ocenitev projekta po:

(a) gospodarskih vidikih (odstavki 30 do 38 PPA);

(b) tehničnih vidikih (odstavek 22 PPA);

(c) finančnih vidikih (odstavki 23 do 29 PPA).

Ali je bil pri projektu, ki ustvarja prihodek, še zlasti če ta prihodek ustvarja za konkurenčni trg, posebno ugoden element financiranja s pomočjo posredovan končnemu uporabniku sredstev? (Odstavek 25 PPA)

(a) Institucionalna presoja (odstavki 40 do 44 PPA);

(b) analiza socialnih vidikov ter porazdelitve stroškov in koristi (odstavki 47 do 57 PPA);

(c) okoljska ocena (odstavki 55 do 57 PPA).

Postopki naročanja

Kateri izmed naslednjih načinov naročanja se bo uporabljal? (Za opredelitve glej načela, navedena v kodeksu dobrega ravnanja pri naročanju za ODA.)

(a) Mednarodni javni razpisi (načelo naročanja III in njegova Priloga 2: Minimalni pogoji za učinkovite mednarodne javne razpise);

(b) nacionalni javni razpisi (načelo naročanja IV);

(c) neformalna konkurenca ali neposredna pogajanja (načelo naročanja V A ali B);

Ali je predvideno preverjanje cene in kakovosti dobav (odstavek 63 PPA)?

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

ELEKTRONSKA IZMENJAVA INFORMACIJ (EEI)

1. EEI vključuje naslednje:

- za model

- poročila o tveganju države (plačilne izkušnje)

- popravki v razvrstitvi glede na kvalitativni model

- seznam razvrstitve držav

- postopek v primeru nesoglasij med izvedenci glede tveganja držav

- za konvergenco premij

- oglasna deska

- vzorčni izračuni premij

- tabela referenčnih vrednosti za najnižje premije

- za povezane pogoje

- informacijske pole s podatki (osnovni s premijami povezani pogoji)

- razvrstitev proizvodov

- za finančne vidike

- številke za pridobivanje povratnih informacij o premijah

- za dovoljene izjeme

- predhodna obvestila

- obvestila o prilagajanju.

2. Razvoj EEI je potreben za pomoč pri spremljanju in pregledovanju vodilnih načel.

--------------------------------------------------