51995XC0927(01)

Obvestilo o uporabi pravil konkurence ES za čezmejna nakazila

(95/C 251/03)

UVOD

1. To sporočilo navaja pristop, ki ga Komisija namerava uporabiti pri ocenjevanju združljivosti sistemov čezmejnih nakazil s členoma 85 in 86 Pogodbe ES.

2. Uporaba pravil konkurence mora upoštevati celovito politiko Komisije o čezmejnih plačilih. Glavni cilj politike Komisije je zagotoviti, da bo srednjeročno preglednost, zmogljivost in stabilnost sistema čezmejnih plačil enaka i najboljšim domačim sistemom. Polne koristi notranjega trga ter ekonomske in monetarne unija se lahko dosežejo le, če bodo podjetja in posamezniki lahko hitro in zanesljivo prenašali denar iz enega dela Unije v drugega.

3. Do nedavnega je bila večina čezmejnih nakazil obdelana s tradicionalnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi. V takih ureditvah so bili prenosi navadno obdelani in poravnani posamično. Za prenose malih vrednosti to pomeni, da so stroški predstavljali velik delež posredovanega zneska. Številne banke v EU sodelujejo pri razvoju novega sistema za obdelavo čezmejnih nakazil. Ti sistemi, ki navadno uporabljajo domače klirinške sisteme za razdeljevanje dohodnih čezmejnih nakazil v namembni državi, vključujejo:

- sisteme, ki temeljijo na izboljšanih korespondenčnih bančnih povezavah med institucijami v različnih državah članicah,

- sisteme, ki temeljijo na klubih posameznih vrst institucij,

- sisteme, ki se opirajo na neposredne povezave med avtomatiziranimi klirinškimi hišami (AKH).

4. Nekatere večje banke uporabljajo lastna omrežja poslovalnic in podružnic kot svoje korespondenčno omrežje. Druga možnost je, da banka poskuša neposredno sodelovati v AKH ali v drugih klirinških sistemih, ki so locirani v drugi državi članici.

5. Komisija pozdravlja ta prizadevanja za izboljšanje kakovosti storitve, ponujene strankam. Vendar so raziskovanja Komisije leta 1993 in 1994 pokazala nezadostne celotne izboljšave preglednosti in zmogljivosti čezmejnih plačil. Komisija je zato sprejela predlog za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih nakazilih [1]. Predlogu je bil priložen osnutek tega obvestila.

6. Cilj tega obvestila je pomagati udeležencem na trgu z navedbo pristopa Komisije k zadevam, ki povzročajo vprašanja glede konkurence. Splošni pristop Komisije je pozitivno stališče do dogovorov med bankami, ki omogočajo zagotavljanje izboljšanih sistemov čezmejnih nakazil, in ki zlasti omogočajo izpolnjevanje zahtev predlagane direktive. Taki dogovori pa morajo biti skladni s členoma 85 in 86 Pogodbe ES. Učinkovita konkurenca med bankami in med sistemi ima pomembno vlogo pri izboljševanju učinkovitosti storitev in znižanju cen za potrošnika. Cilj tega obvestila je razjasniti katere oblike sodelovanja povzročijo nezaželeno dogovarjanje in s tem razjasnjuje razmejitev kdaj je sodelovanje potrebno in kdaj je mogoča konkurenca.

7. To sporočilo posodablja in nadomešča "Načela o konkurenci za sisteme nakazil" iz priloge C k Delovnemu dokumentu Komisije z dne 27. marca 1992 [2]. Ob upoštevanju nadaljnjih izkušenj na tem področju ali v primeru znatnih sprememb razmer, ki so prevladovale, ko je bilo to sporočilo pripravljeno, lahko Komisija ugotovi, da je primerno to obvestilo prilagoditi.

1. Področje uporabe in opredelitve

8. V tem obvestilu:

(a) "avtomatizirana klirinška hiša (AKH)" pomeni elektronski klirinški sistem, ki temelji na vrsti postopkov, s katerimi kreditne in finančne institucije predložijo in izmenjujejo podatke in/ali dokumente, ki se nanašajo na čezmejna nakazila, predvsem z magnetnimi nosilci podatkov ali telekomunikacijskimi omrežji in ki jih obdelajo centri za obdelavo podatkov;

(b) "nakazilo" pomeni plačilo, ki je sestavljeno iz vrste dejanj, ki se začne z izdajateljevo odredbo za plačilo z namenom dati sredstva na voljo upravičencu. Plačilna navodila in sredstva, opisana v odredbi za plačilo, gredo iz banke izdajatelja v banko upravičenca, lahko preko številnih drugih bank kot posrednikov in/ali več kot enega sistema nakazil;

(c) "čezmejno nakazilo" pomeni nakazilo izdajatelja preko banke ali njene podružnice v eni državi članici upravičencu v banki ali njeni podružnici v drugi državi članici;

(d) "sistem čezmejnih nakazil" pomeni sistem, s katerim se plačilna navodila in tam opisana sredstva lahko pošljejo za namen izvajanja čezmejnih nakazil;

(e) "instrument čezmejnega plačila" pomeni plačilno sredstvo (vključno z nakazilom, plačilno kartico, ali čekom), ki se lahko uporabi za čezmejna plačila. Čezmejno plačilo je lahko osebno ali na daljavo, odvisno ali se izdajatelj in upravičenec fizično srečata, ko se plačilo izvede.

(f) "večstranska pristojbina za izmenjavo" je skupno dogovorjena pristojbina za medbančne transakcije.

9. To obvestilo se uporablja samo za sisteme čezmejnih nakazil. Za namene tega obvestila je sistem nakazil v eni državi članici sistem čezmejnih nakazil kolikor izvaja čezmejna nakazila.

10. Člena 85 in 86 se uporabljata le, kadar bi lahko prišlo do vpliva na trgovino med državami članicami. Sistemi čezmejnih nakazil imajo lahko tak vpliv točno zato, ker izvajajo čezmejna nakazila [3].

11. To obvestilo je naslovljeno na kreditne institucije in druge institucije, ki sodelujejo pri sistemih čezmejnih nakazil in izvajajo take prenose. Za namene tega obvestila se za take institucije uporablja izraz "banke".

2. Trg

(1) Upoštevani trg

12. Da bi ocenili vplive sporazuma na konkurenco za namene člena 85 in ali obstaja prevladujoč položaj na trgu za namene člena 86, je treba opredeliti upoštevani trg.

13. Upoštevani proizvodni trg vsebuje vse izdelke, ki jih potrošnik šteje za zamenljive in nadomestljive zaradi značilnosti izdelkov, njihovih cen in namena uporabe. Upoštevati je treba tudi strukturo ponudbe in povpraševanja na trgu. Upoštevani geografski trg je območje, kjer so pogoji konkurence, ki se uporabljajo za ustrezni izdelek zadosti homogeni in ki se lahko ločijo od sosednjih območij zlasti zato, ker so pogoji konkurence v navedenih območjih bistveno drugačni. Komisija lahko natančno opredeli trge samo v posameznih primerih. Lahko pa navede, kako bo pristopila k opredelitvi trga za ocenjevanje sistemov čezmejnih nakazil.

14. Za katero koli posamezno čezmejno nakazilo izdajateljeva banka običajno ne izbere banke upravičenca. To pa ne pomeni, da ni možnosti za konkurenco med bankami za stranke. Konkurenca lahko do različne stopnje obstaja na različnih ravneh. Da se v določenem primeru določi upoštevani trg, je treba preučiti obseg konkurence na teh različnih ravneh. Konkurenca znotraj sistema se pojavi, kadar banke, ki sodelujejo v določenem sistemu, tekmujejo za stranke tako, da jim ponujajo najboljše kombinacije cen in pogojev za izvajanje in prejemanje čezmejnih nakazil. Konkurenca med sistemi se pojavi, kadar banke, ki sodelujejo v različnih sistemih čezmejnih nakazil, tekmujejo za stranke. Konkurenca znotraj instrumentov se pojavi, kadar banke ponujajo različne, a zamenljive vrste čezmejnih nakazil, na primer nujna in ne-nujna nakazila ali prenose, ki imajo dodatne informacije in prenose, ki teh dodatnih informacij nimajo. Konkurenca med instrumenti se pojavi, kadar so instrumenti čezmejnih plačil, razen čezmejnih nakazil, zamenljivi s čezmejnimi nakazili.

15. Prvič, največja stopnja zamenljivosti bi bila z drugimi instrumenti čezmejnih plačil na daljavo. Medtem ko proizvodni trg lahko vključuje plačilne instrumente, razen čezmejnih nakazil, imajo plačilni instrumenti, ki se lahko uporabijo za čezmejna plačila na daljavo, drugačne lastnosti in posebne uporabe kot plačilni instrumenti, ki se lahko uporabijo samo za osebna plačila ali nacionalna plačila.

16. Drugič, v kategoriji čezmejnih plačil na daljavo (ali v kategoriji čezmejnih nakazil) lahko obstajajo ločeni ožji trgi. Sistemi, ki se uporabljajo za plačila male vrednosti (na drobno) lahko niso zamenljivi s sistemi za plačila velikih vrednosti (na veliko). Isto velja za plačila trgovcem na drobno in drugim ponudnikom blaga in storitev v nasprotju s plačili posameznikom, ali za nujna plačila v nasprotju z ne-nujnimi plačili.

17. Tretjič, določen plačilni instrument (ali celo določen segment instrumenta) lahko sam predstavlja upoštevani trg. Na primer v odločbi Helsinškega sporazuma je Komisija ugotovila, da je neposredno upoštevani trg tujih evročekov, črpanih v trgovinskem sektorju v Franciji [4]. V posameznih primerih je lahko primerno čezmejna nakazila (ali določene segmente, kot so čezmejna nakazila na drobno) šteti za upoštevani trg.

18. Poleg upoštevanega trga, na katerem banke tekmujejo za stranke, obstaja tudi upoštevani trg, na katerem tekmujejo različni sistemi čezmejnih nakazil, AKH in banke v ponujanju različnih poti za obdelavo čezmejnih nakazilom drugim bankam. Na primer različne banke v posamezni državi članici lahko konkurirajo, da bi delovale kot korespondenčne banke za banke v drugih državah članicah. Korespondenčna banka dostavi dohodna čezmejna nakazila banki upravičenca. Konkurenco za banke na tem trgu tudi lahko opišemo kot konkurenca med sistemi.

19. Zdi se, da je geografski trg še vedno večinoma nacionalen, ker so pogoji konkurence, ki se uporabljajo za čezmejna plačila, v državah članicah različni.

(2) Konkurenca na upoštevanih trgih

20. Konkurenca med bankami za stranke bo učinkovita le, če so cene in pogoji v zvezi s strankami pregledni. Konkurenca bo močnejša, kadar imajo stranke nizke stroške prehoda, na primer če banka ponudi pošiljanje prenosov v imenu tistih, ki v zadevni banki nimajo računa.

21. Trenutno je med sistemi nekaj konkurence za banke med različnimi sistemi za čezmejna nakazila, ki dostavljajo nakazila iz izdajateljeve banke v državo banke upravičenca. Hkrati je v številnih državah članicah konkurenca, s katero se srečujejo domači klirinški sistemi, ki se uporabljajo za razdeljevanje dohodnih čezmejnih nakazil v navedenih državah članicah, omejena ali pa je sploh ni.

22. Vpliv omejitev konkurence znotraj sistema v določenem sistemu bo manj resen kadar se nadomesti s širšo konkurenco drugih sistemov (konkurenca med sistemi) ali drugih instrumentov ali obeh. Kadar pa je ta širša konkurenca majhna ali ne obstaja, je posebej pomembno zagotoviti, da možna konkurenca znotraj sistema ni omejena. Če se podobne (znotraj sistema) omejitve pojavijo v konkurenčnih sistemih, je tudi manj možnosti, da obstaja širša konkurenca, ki nadomesti izgubo konkurence znotraj sistema.

3. Necenovna konkurenca

(1) Članstvo v sistemu

23. Pri vprašanju članstva v sistemih čezmejnih nakazil je treba upoštevati vidike zakonodaje Skupnosti razen pravil konkurence. Zlasti kadar sisteme ustanovi zakonodaja ali jih vodijo organi oblasti, se uporabljajo načela svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter prostega pretoka kapitala in plačil vsebovane v Pogodbe ES in Drugi bančni direktivi [5]. V tem dokumentu navedeni vidiki javne pravne ureditve niso obravnavani.

24. Zasebni dogovori med bankami o ustanovitvi novih sistemov čezmejnih nakazil ali o povezavi obstoječih sistemov bodo morali biti skladni s členoma 85 in 86 Pogodbe ES.

25. Kadar sistem čezmejnih nakazil predstavlja "bistveno zmogljivost", mora biti odprt za nadaljnje članstvo (kot ločeno od lastništva) pod pogojem, da kandidati izpolnjujejo ustrezna merila za članstvo (glej odstavek 26 v nadaljevanju). Bistvena zmogljivost je zmogljivost ali infrastruktura, do katere konkurenti morajo imeti dostop, da lahko opravijo storitve za svoje stranke [6]. Sistem čezmejnih nakazil je bistvena zmogljivost, kadar morajo banke sodelovati v njem, da lahko konkurirajo na upoštevanem trgu. Z drugimi besedami, če novi konkurent nima dostopa do sistema, to zanj pomeni znatno oviro za vstop. Tak primer bi bil, če za novega konkurenta ni izvedljiva pridobitev dostopa do drugega sistema ali izdelava lastnega sistema, da bi konkuriral na upoštevanem trgu.

26. Sistem čezmejnih nakazil, ki predstavlja bistveno zmogljivost, lahko uporablja merila za članstvo pod pogojem, da so ta objektivno upravičena. Članstvo ima lahko obliko neposredne ali posredne udeležbe [7], pri čemer se merila za članstvo razlikujejo za neposredne in posredne člane glede na razlike v naravi njihovih odgovornosti. Merila za članstvo morajo biti pisna, dostopna in nediskriminatorna. Lahko na primer določajo zahteve za člane v zvezi z njihovim finančnim položajem, tehnično sposobnostjo ali sposobnostjo za upravljanje, ter skladnostjo z ravnjo kreditne sposobnosti. Lahko se zahteva tudi plačilo vstopne tarife. Vendar vstopna tarifa ne sme tako visoka, da postane ovira za vstop. V nobenem primeru višina vstopne tarife ne sme presegati pravičnega deleža dejanskih stroškov preteklih vlaganj v sistem. Merila za članstvo ne smejo pogojevati članstva v sistemu s sprejetjem drugih nepovezanih storitev.

27. Zahteva za najmanjše število transakcij bi lahko predstavljala oviro pri vstopu za manjše banke. Sistem čezmejnih nakazil, ki predstavlja bistveno zmogljivost naj vedno, ko je to mogoče, dovoli članstvo bank z majhnim številom transakcij. Eden od sprejemljivih načinov je, da se takim bankam omogoči posredna udeležba. Kadar posredna udeležba ne obstaja, morajo za zahtevo za najmanjše število transakcij obstajati objektivno upravičeni razlogi.

28. Zavrnitvi članstva ali dokončni izključitvi iz sistema čezmejnih nakazil, ki predstavlja bistveno zmogljivost, mora biti priložena pisna utemeljitev razlogov za zavrnitev ali izključitev in mora biti predmet neodvisnega revizijskega postopka.

29. Sistem, ki ni bistvena zmogljivost, ni dolžan biti odprt za nadaljnje člane niti mu ni treba imeti objektivno upravičenih meril za članstvo. Sistemi, ki so bistvene zmogljivosti ali ne, mogoče lahko pridobijo izjemo po členu 85(3), če zaradi zagotavljanja ustreznega obsega posameznim članom preprečijo sodelovanje v drugih sistemih.

(2) Delovanje sistema

30. Dogovori med bankami ne smejo povzročiti dogovora o izključnosti: stranke lahko spreminjajo bančne povezave od ene institucije do druge ali do banke z več institucijami hkrati.

31. Banke v sistemu čezmejnih nakazil lahko sprejmejo standarde v zvezi z delovanjem sistema, vrstami in kakovostjo transakcij, ki jih sistem obdeluje ter varnostna pravila in pravila o obvladovanju tveganja.

32. Sporazumi o operativnih standardih, vključno z naslednjimi, običajno ne sodijo na področje uporabe člena 85(1).

- formati standardiziranih sporočil in identifikatorji usmerjanja (vendar se je treba izogibati sporazumom o strojni opremi, ki izpolnjuje pogoje, razen kadar je to potrebno za delovanje sistema),

- minimalne informacije, ki so potrebne da se prenos pošlje po sistemu,

- dogovori o poravnavi, na primer načini doseganja poravnave, sporazumevanje o skupni vsoti poravnave, in sporazumevanje o točki, ko se lahko šteje, da je poravnava dokončna.

33. Naslednji sporazumi o standardih lahko sodijo v člen 85(1). Kadar spadajo, so običajno lahko izvzeti po členu 85(3) kadar so nediskriminatorni in omejeni na kar je potrebno za izboljšanje delovanje sistema.

(1) Sporazumi o transakcijskih standardih, vključno s:

- pravili o transakcijskih časih, na primer določanje, da bo banka upravičenka prejela vrednost nakazila do nekega skrajnega roka, če je odredba za plačilo prejeta do nekega časa (vendar taki dogovori zlasti ne smejo povzročiti usklajenih ravnanj valutacije v zvezi s strankami),

- najvišjim in najnižjim zneskom, ki ga sistem obdela.

(2) Sporazumi o varnostnih pravilih in pravilih o obvladovanju tveganja, vključno z:

- merili za priznanje statusa poravnave in upravljanje poravnalnih računov,

- dogovori glede likvidnostnih standardov (na primer zahteva, da se knjiži zadostno zavarovanje za kritje izpostavljenosti),

- vnaprej dogovorjeno delitvijo izgub iz zamud plačil udeležencev.

34. Sporazumi morajo biti omejeni na medbančne odnose in ne smejo povzročiti usklajenih ravnanj v zvezi s strankami.

4. Cenovna konkurenca

(1) Zagonski stroški sistemov čezmejnih nakazil in poslovni stroški centralnih organov

35. Stroške, ki nastanejo z ustanovitvijo sistema čezmejnih nakazil in stroške poslovanja centralnega organa (na primer AKH) lahko sodelujoče banke razdelijo na primer s tarifo AKH (ki se lahko spreminja glede na obsege in druge vnaprej določene pogoje), ki se obračuna v breme sodelujočih bank. Če so zagonske stroške povzročile sodelujoče stranke kot banke upravičencev, je mogoče upravičeno te stroške plačati s skupno dogovorjenimi pristojbinami za izmenjavo (glede katerih glej spodaj).

(2) Oblikovanje cen v čezmejnih sistemih

36. Transakcija v plačilnem sistemu navadno vključuje vsaj štiri stranke: izdajatelj (stranka, ki izvršuje plačilo), izdajateljeva banka, upravičenec (stranka, ki prejema plačilo) in banka upravičenca. Njihovi štirje vzajemni odnosi predstavljajo okvir, v katerem poteka oblikovanje cen v plačilnem sistemu: izdajatelj-izdajateljeva banka, upravičenec-banka upravičenca, izdajateljeva banka-banka upravičenca in izdajatelj-upravičenec. Režimi oblikovanja cen v štirih različnih odnosih delujejo vzajemno.

37. Glede čezmejnih nakazil izdajateljeva banka in banka upravičenca lahko nimata neposrednih pogodbenih odnosov. V tem primeru prenos obdela veriga bank. Vsak par bank v verigi je povezan z dvostranskim sporazumom in/ali v sistemu z večstranskim sporazumom. Medbančno oblikovanje cen je lahko del odnosa med vsakim parom bank.

(a) Oblikovanje cen med bankami in strankami

38. Uporabljajo se različni načini oblikovanja cen, ločeno ali v kombinaciji. Ti načini vključujejo izrecne cene, kot so pristojbine, povezane s transakcijami in letne pristojbine ter manj pregledne cene kot so prakse valutacije, nižje obresti na knjigovodsko stanje (in/ali višje obresti na posojila in prekoračitve) kot sicer, ter manj ugodni menjalni tečaji.

39. Tako kot na drugih področjih bančne konkurence tudi tukaj sodelujoče banke ne smejo vzpostavljati ureditev, s katerimi določijo vrsto ali raven oblikovanja cen v zvezi s strankami. Vendar zakonodaja včasih omejuje obseg, do katerega banke lahko oblikujejo cene v zvezi s strankami, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi s kombinirano uporabo členov 5(2) in 85 Pogodbe.

(b) Večstranske pristojbine za izmenjavo

40. Komisija meni, da dvostranski sporazum o pristojbini za izmenjavo običajno ne spada v člen 85(1). Nasprotno, sporazum o večstranski pristojbini za izmenjavo je omejitev konkurence, ki spada v člen 85(1), ker znatno omejuje svobodo bank, da posamezno določajo svoje politike oblikovanja cen. Učinek omejitve bo verjetno izkrivljanje vedenja bank do svojih strank. Druga omejitev konkurence po členu 85(1) pa je sporazum ali usklajeno ravnanje med bankami, da prenašajo učinek pristojbine za izmenjavo v cenah, ki jih zaračunavajo svojim strankam.

41. Dovolj močna konkurenca med sistemi bi lahko obvladala učinke pristojbine za izmenjavo na cene, ki se zaračunavajo strankam. V takih razmerah omejevalni učinek večstranske pristojbine za izmenjavo v enem sistemu lahko ni občuten (in tako ne sodi na področje uporabe člena 85(1) pod pogojem, da konkurenčni sistemi sami ne vsebujejo podobnih večstranskih pristojbin za izmenjave.

42. Kadar je konkurenca med sistemi omejena ali je sploh ni, se šteje, da ima večstranska pristojbina za izmenjavo učinek občutnega omejevanja konkurence in zato spada v prepoved člena 85(1).

43. Kadar sporazumi o večstranski pristojbini za izmenjave spadajo v člen 85(1), lahko pridobijo izjemo po členu 85(3) le, če je razvidno, da so dejansko potrebni za uspešno izvajanje nekaterih oblik sodelovanja, ki so same po sebi pozitivne. Naloga Komisije ni, da bi bankam nalagala določene režime. Kadar pa banke uvedejo režim večstranske pristojbine za izmenjavo, bo Komisija (pri uporabi meril, določenih v členu 85(3) za pridobitev izjeme) preverila ekonomske koristi, ki naj bi jih ti režimi dosegli in preverila ali bodo potrošniki (tisti, ki so stranke in tisti, ki niso) prejeli pravičen delež koristi in če so določeni režimi pristojbine za izmenjavo dejansko potrebni za doseganje navedene koristi.

(c) Obdelava čezmejnih nakazil

44. Primer čezmejnega nakazila, ki ga obdela veriga bank, je naslednji. Izdajateljeva banka lahko prenese nakazilo prvi posredniški banki v isti državi članici. Posredniška banka poskrbi za čezmejno povezavo tako, da prenese nakazilo drugi posredniški banki (korespondenčni banki) v namembni državi članici. Korespondenčna banka dostavi nakazilo banki upravičenca. Navadno se to naredi preko domačega klirinškega sistema in v tem primeru korespondenčna banka deluje kot točka vstopa v domači sistem. AKH lahko nadomesti posredniško banko, korespondenčno banko ali obe.

45. Medbančno oblikovanje cen je lahko del odnosa med vsakim parom bank v verigi. V danem primeru se običajno vsaka prva posredniška banka in korespondenčna banka dvostransko lahko sporazume z izdajateljevimi bankami in prvimi posredniškimi bankami o ceni obdelave čezmejnih nakazil. Taki dvostranski sporazumi o cenah ne spadajo v člen 85(1). Druga možnost je, če bi se skupina bank sporazumela o večstranski pristojbini za izmenjavo za kritje enega od teh členov v verigi, bi to načeloma spadalo v člen 85(1). Vendar omejevalni učinek večstranske pristojbine za izmenjavo lahko ne bi bil občuten (in tako ne sodi na področje uporabe člena 85(1)) pod pogojem, da konkurenčni sistemi sami ne vsebujejo podobnih večstranskih pristojbin za izmenjave.

46. Končni par bank v verigi sta korespondenčna banka in banka upravičenca. Lahko uporabita domačo korespondenčno povezavo, vendar sta navadno obe članici domačega klirinškega sistema (ali avtomatizirane klirinške hiše), ki se uporablja za razdeljevanje dohodnih nakazil v namembni državi članici. Tukaj je konkurenca med sistemi verjetno omejena ali je sploh ni, ker je treba uporabljati sistem, ki lahko zagotovi razdeljevanje vsem možnim bankam upravičenkam v namembni državi. (Seveda ne bi bilo konkurence med sistemi, če bi se banke sporazumele, da se za obdelavo dohodnih nakazil uporablja samo en določen sistem.) Večstranska pristojbina za izmenjavo, ki se uporablja za čezmejna nakazila, ki jih obdeluje tak sistem, povzroča konkurenčne zadeve po členu 85(1).

(d) Dvojno zaračunavanje

Do dvojnega zaračunavanja pride, kadar izdajatelj čezmejnega nakazila želi plačati vse stroške prenosa (tako imenovani prenos "OUR" [8], posredniška banka ali banka upravičenca pa kljub temu odbije od prenesenega zneska ali banka upravičenca upravičencu zaračuna več kot se zaračunava za domači prenos.

48. Komisija meni, da možnost prenosov OUR, ki jo imajo stranke, predstavlja ekonomsko korist za namen člena 85(3). V nekaterih okoliščinah je lahko sporazum o večstranski pristojbini za izmenjavo, ki se uporablja za čezmejna nakazila, nujen, da se prepreči dvojno zaračunavanje čezmejnih nakazil in tako omogoča bankam, da ponudijo prenose OUR (glej odstavek 53 in naslednje odstavke v nadaljevanju). Če je temu tako, je pristojbina izvzeta po členu 85(3).

49. Komisija meni, da večstranska pristojbina za izmenjavo, ki se uporablja za čezmejna nakazila, običajno ni nujna, da banke lahko ponudijo čezmejna nakazila Share ali BEN. Glede prenosa Share lahko izdajateljeva banka svojim strankam zaračuna ceno za kritje lastnih stroškov, posredniške banke lahko odbijejo od zneska prenosa ceno za kritje svojih stroškov (ali te stroške zaračunajo izdajateljevi banki) in banka upravičenca lahko svojim strankam zaračuna ceno za kritje svojih stroškov. Glede prenosa BEN lahko izdajateljeva banka in posredniške banke odbijejo od zneska prenosa ceno za kritje svojih stroškov in banka upravičenca lahko svojim strankam zaračuna ceno za kritje svojih stroškov.

50. Banke lahko same odločajo ali bodo ponudile katerega ali vse OUR, BEN in Share čezmejna nakazila [9].

(c) Stroški čezmejnih nakazil

51. Pri izvedbi čezmejnega nakazila je lahko potrebnih več nalog kot pri domačem nakazilu:

(1) glede na sistem kot celoto bo lahko za obdelavo čezmejnih nakazil treba vzpostaviti nov sistem ali spremeniti obstoječega;

(2) glede na prenos sam, dodatne naloge lahko vključujejo:

(i) o čezmejnem nakazilu je mogoče lahko treba poročati organom za plačilno bilanco kot o dohodnem plačilu;

(ii) plačilo je lahko treba pretvoriti v valuto upravičenca;

(iii) predpis lahko zahteva, da upravičenec dobi več informacij (na primer podatki v zvezi z odredbo za plačilo) kot je običajno za domača plačila;

(iv) treba je preveriti podatke upravičenca, njegovo številko računa in oznako vrste banke, ker so te informacije pogosto nepopolne ali nepravilne;

(v) format odredbe za plačilo je treba spremeniti, da ga lahko obdela klirinški vod v namembni državi;

(vi) lahko so potrebne dodatne klirinške in poravnalne operacije.

52. Kadar izdajateljeva banka ali korespondenčna banka ali AKH lahko opravi te dodatne naloge, se prenos lahko vnese v domači klirinški sistem namembne države kot da bi bil domači prenos. To pomeni, da za banko upravičenca ne bi bilo nobene razlike med prejemom nakazila s poreklom v drugim državi in prejemom čisto domačega nakazila. V takih razmerah ne bi smelo prihajati do problema dvojnega zaračunavanja in večstranska pristojbina za izmenjavo glede čezmejne narave nakazila se ne zdi potrebna.

(f) Izogibanje dvojnemu zaračunavanju kadar zaradi čezmejnih nakazil nastanejo posebni stroški

53. Kljub temu Komisija priznava, da lahko še naprej obstajajo okoliščine, ko bodo banke upravičenca imele dodatne stroške pri prejemu čezmejnega nakazila v primerjavi z domačim nakazilom. Zlasti bo tako v državah članicah, ki zahtevajo, da banka upravičenca poroča o dohodnem plačilu organom za plačilno bilanco; ali ki zahtevajo, da upravičenci od svojih bank dobijo več informacij kot je običajno za domača plačila. Tak bo primer tudi kadar so v bankah upravičenca nastali stroški vzpostavitve novih sistemov (in tudi tukaj bo položaj v različnih državah članicah različen). V takih okoliščinah je lahko opravičljivo, da banke v namembni državi sprejmejo večstransko pristojbino za izmenjavo za kritje navedenih dodatnih stroškov, da bi se izognili dvojnemu zaračunavanju. O taki pristojbini za izmenjavo se lahko sporazumejo udeleženci v avtomatizirani klirinški hiši, ali na splošno vse ali večina bank posamezne države.

54. Dogovor med udeleženci v avtomatizirani klirinški hiši bi kril potrebne dodatne stroške bank upravičencev s pristojbino za izmenjavo, o kateri se sporazumeta AKH in udeležene banke upravičencev. Ta večstransko dogovorjena pristojbina za izmenjavo bi temeljila na dejanskih dodatnih stroških bank upravičenca in bi se lahko vključila v celotno (dvostransko) pristojbino, ki jo avtomatizirane klirinške hiše zaračunavajo bankam pošiljateljicam (ali avtomatiziranim klirinškim hišam pošiljateljicam). AKH bi bankam upravičencev nadomestila njihove potrebne dodatne stroške s prerazporeditvijo pristojbine za izmenjavo.

55. Dogovor med vsemi ali večino bank v posamezni državi bi kril potrebne dodatne stroške bank upravičenca s pristojbino za izmenjavo, o kateri se sporazumejo vse udeležene banke upravičencev. Za vsak posamezni prenos bi ena od teh bank delovala kot korespondenčna banka (točka vstopa) za banko pošiljateljico. Vsaka večstransko dogovorjena pristojbina za izmenjavo bi temeljila na dejanskih dodatnih stroških bank upravičenca in bi se lahko vključila v celotno (dvostransko) pristojbino, ki jo korespondenčne banke zaračunavajo bankam pošiljateljicam (ali avtomatiziranim klirinškim hišam pošiljateljicam). Korespondenčna banka bi bankam upravičencev nadomestila njihove potrebne dodatne stroške s prerazporeditvijo pristojbine za izmenjavo.

(g) Pogoji za večstransko pristojbino za izmenjavo

56. Kadar večstranska pristojbina za izmenjavo spada v člen 85(1), vendar se lahko izvzame kot potrebna zaradi izogibanja dvojnemu zaračunavanju, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(1) raven pristojbine mora biti določena (in redno revidirana) na ravni povprečnih dejanskih dodatnih stroškov sodelujočih bank, ki delujejo kot banke upravičencev;

(2) pristojbina mora biti opredeljena kot privzeta pristojbina, ki omogoča članom sistema, da izpogajajo dvostranske pristojbine nad ali pod referenčnim nivojem.

[1] Sporočilo z dne 18. novembra 1994, COM(94) 436:"Prenosi sredstev EU: Preglednost, zmogljivost in stabilnost".

[2] SEC(92) 621: "Lažja čezmejna plačila: Podiranje ovir".

[3] Zadeva 172/80 Züchner proti Bayerische Vereinsbank [1981] ECR 2021, odstavek 18.

[4] Odločba Komisije z 25. marca 1992 Evrocheque: Helsinški agreement, UL L 95, 9.4.1992, odstavka 8 in 76; to točko je podprlo Sodišče prve stopnje, zadevi T-39/92 in T-40/92 Groupement des cartes bancaires "CB" and Europay International proti Komisiji [1994] ECR II-49, odstavek 104.

[5] Druga Direktiva Sveta 89/646//EGS z 15. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 386 30.12.1989, str. 1).

[6] O pojmu bistvena zmogljivost glej primera 6 in 7/73 Institutio Chemioterapico Italiano in Commercial Solvents Corporation proti Komisiji [1974] ECR 223; Odločba Komisije z dne 4. novembra 1988 London European - Sabena, UL. L 317, 24.11.1988, str. 47; Odločba Komisije z dne 11. junija 1992 B& I Line proti Sealink [1992] CMLR 255; Odločba Komisije z dne 21. decembra 1993 Port of Rødby, UL L 55, 26.2.1994, str. 52; IGR Stereo Television, Enajsto poročilo o konkurenci, točka 94; Disma Triindvajseto poročilo o konkurenci, točki 223 in 224.

[7] Posredna udeležba je oblika članstva, ki daje institucijam nekatere naloge in odgovornosti neposredne udeležbe, vendar pa ne gre tako daleč, da bi jim zaupala odgovornosti poravnave, ki so rezervirane za neposredne udeležence.

[8] Prenosi se lahko opišejo kot "OUR", "Share" ali "BEN", odvisno od tega kako stranke želijo razporediti stroške:

- OUR: vsi stroški izdajatelju (naši stroški),

- Share: delitev stroškov med izdajatelja in upravičenca,

- BEN: vsi stroški upravičencu.

[9] Predlagana direktiva bi prenose OUR določila kot privzeto rešitev kadar izdajatelj prenosa nič ne določi.

--------------------------------------------------