32004R0397

Uredba Sveta (ES) št. 397/2004

z dne 2. marca 2004

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Pakistana

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], ("osnovna uredba") in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začetek

(1) Dne 18. decembra 2002 je Komisija z obvestilom ("obvestilo o začetku postopka"), objavljenim v Uradnem listu Evropskih skupnosti, napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom v Skupnost posteljnega perila iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (pri čemer lan ni prevladujoče vlakno), beljenih, barvanih ali tiskanih ("bombažno posteljno perilo" ali "posteljno perilo"), s poreklom iz Pakistana [2].

(2) Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je v novembru 2002 vložil Odbor Evropskih skupnosti za bombažno in sorodno tekstilno industrijo ("Eurocoton" ali "pritožnik") v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež celotne proizvodnje bombažnega posteljnega perila Skupnosti. Pritožba je vsebovala a priori dokaz o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki je iz tega izhajala, kar se je štelo kot zadostno za upravičen začetek protidampinškega postopka.

(3) O začetku postopka je Komisija uradno obvestila proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere se je vedelo, da jih to zadeva, pa tudi njihova združenja, predstavnike zadevne države izvoznice, proizvajalce Skupnosti, ki so se pritožili, znana združenja proizvajalcev, pa tudi znane uporabnike. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da predstavijo svoja stališča pisno in da zahtevajo zaslišanje, in sicer v rokih, določenih v obvestilu o začetku postopka.

(4) Številni proizvajalci izvozniki zadevne države, pa tudi proizvajalci Skupnosti, uporabniki Skupnosti in uvozniki so pisno predstavili svoja stališča. Vsem strankam, ki so to zahtevale v zgoraj navedenih rokih in pokazale, da obstajajo posebni razlogi za njihovo zaslišanje, je bila dana možnost zaslišanja.

(5) Trdilo se je, da je preteklo več kakor 45 dni od datuma vložitve do datuma začetka postopka. V skladu s členom 5(1) osnovne uredbe se šteje, da je bila pritožba vložena na prvi delovni dan po njeni predložitvi Komisiji s priporočeno pošto ali na podlagi potrdila o prejemu, ki ga je izdala Komisija. Potrdilo o prejemu je bilo izdano v četrtek, 31. oktobra 2002. Ker je bil v petek, 1. novembra, državni praznik, je bil prvi delovni dan po potrditvi prejema s strani Komisije ponedeljek, 4. novembra 2002. Zato se mora kot datum vložitve pritožbe upoštevati 4. november 2002.

(6) Obvestilo o začetku postopka je bilo objavljeno dne 18. decembra 2002, kar je nedvomno v roku 45 dni od vložitve pritožbe. Obvestilo o začetku postopka je bilo torej objavljeno v roku, določenem v členu 5(9) osnovne uredbe.

2. Vzorčenje

Izvozniki/proizvajalci

(7) Glede na veliko proizvajalcev izvoznikov, vključenih v ta postopek, se je Komisija odločila, da bi bilo morda treba uporabiti tehnike vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8) Da bi bilo mogoče izbrati vzorec, se je od proizvajalcev izvoznikov zahtevalo, da se javijo v 15 dneh od začetka postopka in da predložijo osnovne podatke zaradi izbire vzorca.

(9) Skupaj 178 družb je predložilo zahtevane podatke, le 156 družb pa je poročalo o proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka Skupnosti v obdobju med 1. oktobrom 2001 in 30. septembrom 2002 ("obdobje preiskave") ter izrazilo željo po sodelovanju v vzorcu. Te družbe so se uvodoma upoštevale kot sodelujoča podjetja.

(10) Ker ni nobena od teh družb navedla reprezentativne domače prodaje podobnega izdelka, ki bi se lahko uporabila za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(1), (3) ali (6) osnovne uredbe, je Komisija pozvala pakistanske oblasti, da vzpostavijo v stik z vsemi znanimi proizvajalci posteljnega perila, ki prodajajo na domačem trgu, da bi jim ponudila dodatno priložnost za predložitev podatkov o takšni prodaji v novem časovnem roku. Vendar ni prejela nobenih odgovorov, v katerih bi bile navedene družbe z reprezentativno domačo prodajo.

(11) V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času, ob posvetu s proizvajalci izvozniki, nacionalnimi organi oblasti in znanimi združenji proizvajalcev/izvoznikov. Komisija je prvotno predlagala izbor vzorca petih družb, ki predstavljajo 29,5 % pakistanskega izvoza v Skupnost, ter je o tem obvestila pakistanske oblasti in združenja proizvajalcev/izvoznikov. Pakistanski državni organi, zakoniti predstavniki nekaterih družb in eno združenje izvoznikov so predlagali zamenjavo nekaterih predlaganih družb z drugimi z utemeljitvijo, da bi to zagotovilo večjo pokritost, večjo geografsko razsežnost in vključitev družb, izbranih za vzorec v prejšnjem protidampinškem postopku. Zahteve teh strank so bilo izpolnjene v obsegu, po katerem so bile v skladu s pogoji člena 17(1) osnovne uredbe, to je z določbo, da mora vzorec zajeti največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki se da v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Glede na navedeno je bil vzorec razširjen z vključitvijo šestega največjega pakistanskega izvoznika.

(12) Šest izbranih družb, ki so v obdobju preiskave predstavljale več kakor 32 % pakistanskega obsega izvoza posteljnega perila v Skupnost, je bilo naprošenih, da odgovorijo na protidampinški vprašalnik, kakor je določeno v obvestilu o začetku postopka.

(13) Tri družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, so poslale zahteve za individualno obravnavo. Glede na velikost vzorca in zapletenost primera (na primer veliko vrst izdelkov) je Komisija obvestila zadevne družbe, da bo končna odločitev o individualni obravnavi sprejeta šele po opravljenih preveritvenih obiskih v družbah, vključenih v vzorec, in ob upoštevanju časa, ki je na voljo. Iz razlogov, obrazloženih v uvodni izjavi 35 v nadaljevanju, pogoji, potrebni za izvedbo preiskav na samem kraju v Pakistanu, niso bili izpolnjeni in zato ni bilo mogoče sprejeti nobene zahteve po individualni obravnavi.

Proizvajalci Skupnosti

(14) Glede na veliko proizvajalcev Skupnosti, ki so podprli pritožbo in v skladu s členom 17 osnovne uredbe, je Komisija v obvestilu o začetku postopka napovedala svojo namero o izbiri vzorca proizvajalcev Skupnosti na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Za te namene je Komisija zahtevala od družb, da zagotovijo podatke o proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka.

(15) Na podlagi prejetih odgovorov je Komisija izbrala pet družb iz treh držav članic. Pri izbiri je upoštevala obseg proizvodnje in prodaje, zato da se zajame najbolj reprezentativna velikost trga.

(16) Komisija je poslala vprašalnike družbam, vključenim v vzorec. Dve od teh petih družb nista mogli predložiti popolnega seznama vseh poslov z nepovezanimi odjemalci v preiskovalnem obdobju in sta bili zato obravnavani kot samo delno sodelujoči.

3. Preiskava

(17) Odgovore na vprašalnik je poslalo pet proizvajalcev pritožnikov Skupnosti, vključenih v vzorec, šest pakistanskih proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec, trije proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali individualno obravnavo, in dva neodvisna uvoznika v Skupnosti.

(18) Komisija je iskala in preverila vse podatke, ki so se ji zdeli potrebni zaradi določitve dampinga, škode, vzročnosti in interesa Skupnosti. Opravljeni so bili preveritveni obiski v prostorih naslednjih podjetij:

Proizvajalci Skupnosti:

- Bierbaum Unternehmensgruppe GmbH & Co.KG, Nemčija,

- Descamps S.A., Francija,

- Gabel Industria Tessile S.p.A., Italija,

- Vanderschooten S.A., Francija,

- Vincenzo Zucchi S.p.A., Italija;

Nepovezani uvozniki v Skupnosti:

- Blanche Porte S.A., Francija,

- Richard Haworth, Združeno kraljestvo;

izvozniki/proizvajalci v Pakistanu:

- Gul Ahmed Textile Mills Ltd, Karači,

- Al-Abid Silk Mills, Karači (delno preverjanje).

(19) Obdobje preiskave dampinga in škode je zajelo obdobje od 1. oktobra 2001 do 30. septembra 2002. Pregled trendov, pomembnih za oceno škode, se je nanašal na obdobje od leta 1999 do konca obdobja preiskave ("zadevno obdobje").

(20) Glede na potrebo po nadaljnji preučitvi nekaterih vidikov dampinga, škode, vzročnosti in interesa Skupnosti ni bilo uvedenih nobenih začasnih protidampinških ukrepov.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(21) Zadevni izdelek je posteljno perilo iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (pri čemer lan ni prevladujoče vlakno), beljenih, barvanih ali tiskanih, s poreklom iz Pakistana, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex63022100 (oznake TARIC 63022100*81, 63022100*89), ex63022290, (oznaka TARIC 63022290*19, ex63023110 (oznaka TARIC 63023110*90, ex63023190) (oznaka TARIC 63023190*90) in ex63023290 (oznaka TARIC 63023290*19). Posteljno perilo vključuje posteljne rjuhe (jogi ali navadne), prevleke za odeje in prevleke za vzglavne blazine, pakirane za prodajo bodisi posamično bodisi v garniturah.

(22) Tkanine iz bombažnih vlaken, uporabljene za izdelavo posteljnega perila, so označene z dvema paroma številk. Prvi par označuje številko (ali težo) preje, uporabljene za osnovo ali votek, kakor je ustrezno. Drugi par označuje število niti na centimeter ali palec osnove in votka, kakor je ustrezno.

(23) Tkanine so beljene, barvane ali tiskane. Nato se razrežejo in sešijejo v različno velike navadne rjuhe, jogi rjuhe, prevleke za odeje in prevleke za blazine. Končni izdelek je pakiran za prodajo bodisi posamično bodisi v garniturah.

(24) Zahtevalo se je, da se beljeno posteljno perilo, ki se prodaja ustanovam, izključi iz obsega preiskave, in sicer zato, ker naj ne bi bilo obravnavano kot zadevni izdelek. Trdilo se je, da se beljeno posteljno perilo (i) tehnično razlikuje od tiskanega in/ali barvanega posteljnega perila, (ii) da ga ni mogoče nadomestiti s proizvodnjo Skupnosti, ki temelji na tiskanem in/ali barvanem posteljnem perilu, in (iii) da ima različne končne uporabnike (bolnišnice in hotele).

(25) Preiskava je pokazala, da so izdelki iz vseh končnih obdelav, četudi obstajajo različni postopki končne obdelave tkanin (beljenje, barvanje, tiskanje), nadomestljivi in konkurenčni na trgu Skupnosti. Razen tega je bilo ugotovljeno, da obstaja proizvodnja beljenega posteljnega perila v Skupnosti in da te vrste zadevnega izdelka ne uporablja izključno neka določena kategorija uporabnikov.

(26) Kljub različnim možnim vrstam izdelkov, ki so posledica različnega načina tkanja, končne obdelave tkanine, predstavitve in velikosti, pakiranja itd., vse vrste predstavljajo en izdelek za namen tega postopka, ker imajo enake fizikalne lastnosti in v bistvu tudi enako uporabo.

2. Podoben izdelek

(27) Preučevalo se je, ali sta bombažno posteljno perilo, ki ga proizvaja industrija Skupnosti in se prodaja na trgu Skupnosti, in bombažno posteljno perilo, ki se proizvaja v Pakistanu in prodaja na trgu Skupnosti in na domačem trgu, podobna zadevnemu izdelku.

(28) Preiskava je pokazala, da četudi obstajajo različni postopki končne obdelave tkanin (beljenje, barvanje, tiskanje), imajo izdelki vseh obdelav enake fizikalne lastnosti in v bistvu enako uporabo.

(29) Zato se je sklenilo, da četudi obstajajo v nekaterih primerih razlike med vrstami izdelkov, proizvedenimi v Skupnosti, in vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Skupnost, ni razlik med osnovnimi lastnostmi in uporabami različnih vrst izdelkov in kakovosti posteljnega perila iz bombažnih vlaken. Zato se štejejo izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem pakistanskem trgu, in izdelek, ki se izvaža iz Pakistana v Skupnost, pa tudi izdelek, ki ga proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. DAMPING

Predpreveritvena analiza podatkov, ki jih predložijo izvozniki, vključeni v vzorec

(30) Vseh šest družb, izbranih za sodelovanje v vzorcu, je odgovorilo na vprašalnik. Predpreveritvena analiza odgovorov, ki so jih ti proizvajalci izvozniki predložili, je pokazala, da so vsi izbrani proizvajalci izvozniki prikazali prenizke stroške, kar je povzročilo nestvarne in nenavadno visoke dobičke od prodaje zadevnega izdelka Skupnosti. Primerjava med izvoznimi cenami in stroški proizvodnje, ki jih je prikazala vsaka družba, je pokazala dobiček od prodaje zadevnega izdelka v Skupnost, izraženo v odstotkih, od več kakor 20 % do skoraj 40 % na posamezno družbo, izraženo v odstotkih od prodaje, v povprečju več kakor 30 %. Poleg tega so bili ti presežki v ostrem nasprotju s povprečnimi negativnimi stopnjami dobička (–9,4 % od prihodka od prodaje), ki so jih iste družbe izkazale za prodajo zadevnega izdelka v druge države, pa tudi s stopnjo dobička 1,6 % od prihodkov od prodaje, izkazano v povprečju za izvoz drugih tekstilnih izdelkov, vključno z zelo podobnimi izdelki (obdelana tkanina, namizno perilo, zavese), ki imajo podobno strukturo stroškov in se prodajajo istovrstnim ali celo istim odjemalcem. Treba bi bilo tudi navesti, da je za obdobje preiskave ali za obdobje, ki pokriva večino obdobja preiskave, pregled računov zadevnih družb, ki so proizvajalci in prodajalci skoraj izključno tekstilnih izdelkov, pokazal celotno povprečno stopnjo dobička, ki ustreza približno 5 % prihodkov od prodaje.

(31) Poleg njihove očitne komercialne nestvarnosti so bile stopnje dobička, izkazane za izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, tudi močno v nasprotju z vsemi drugimi podatki, ki so bili na voljo v zvezi s stopnjami dobička za zadevni izdelek, izvožen iz Pakistana v Skupnost, vključno s podatki, ki so jih dali na voljo sami proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(32) Ob njihovih navedbah v zvezi s škodo so proizvajalci izvozniki izjavili, da je nizka donosnost posteljnega perila neločljivo povezana s to vrsto industrije, za katero sta značilna velik obseg proizvodnje in zelo velika konkurenčnost. Navedeno je bilo tudi, da bi bilo treba upoštevati kot sprejemljivo stopnjo dobička v višini 2 % do 3 %. Neki drug proizvajalec izvoznik, ki ni bil vključen v vzorec, je navedel, da bi bila normalna stopnja dobička 2 % do 5 %. Po razkritju so vsi proizvajalci izvozniki ugovarjali, da so bile takšne izjave dane v zvezi z donosnostjo njihove izvozne prodaje posteljnega perila v Skupnost. Dejali so, da so se izjave nanašale na stopnje dobička, ki so veljale kot sprejemljive za prodajo industrije Skupnosti. S tem v zvezi se ugotovi, da so bile te izjave (i) dane na zaslišanju, (ii) da so se nanašale na industrijo posteljnega perila na splošno in (iii) da so bile poleg tega potrjene z odgovori na posebna vprašanja o donosnosti izvoza posteljnega perila pakistanskih proizvajalcev v Skupnost. Poleg tega je podobne podatke predložil tudi neodvisni zastopnik, ki je deloval za uvoznike. Splošno znano je tudi dejstvo, da je trg Skupnosti glede posteljnega perila zares visoko konkurenčen in da se zaradi številnih akterjev in odprtosti trga, stopnje dobička, ki so jih izkazali pakistanski proizvajalci izvozniki, ne morejo upoštevati kot verodostojne.

(33) Vsi razpoložljivi podatki so kazali na to, da so bili prikazani zneski dobička precenjeni, in glede na dejstvo, da so bile izvozne cene v skladu z Eurostatom, se je logično domnevalo, da gre za posledico podcenjenih proizvodnih stroškov, prikazanih za zadevni izdelek. To je še toliko bolj pomembno glede na dejstvo, da je bilo zaradi odsotnosti reprezentativne prodaje na domačemu trgu očitno, da je treba običajno vrednost določiti na osnovi proizvodnih stroškov.

Prekinitev preverjanj na kraju samem

(34) Komisija si je prizadevala preveriti zelo neverjetne zneske, prikazane v odgovorih na protidampinški vprašalnik, ki jih je predložilo šest družb, izbranih v vzorec, v skladu s členom 16 osnovne uredbe.

(35) Med preverjanjem druge družbe je Komisija prejela anonimno pismo z grožnjo s smrtjo, naslovljeno osebno na uradnike, ki so izvajali preverjanja. Glede na svojevrstno, osebno naravo pisma z grožnjo s smrtjo, ki so ga prejeli uradniki Komisije, je Komisija menila, da niso izpolnjeni potrebni pogoji za izvajanje preverjanj in da te okoliščine močno ovirajo preiskavo. Zato je morala prekiniti preveritvene obiske.

(36) Iz teh razlogov je bilo mogoče izvesti popolno preverjanje le v prostorih enega proizvajalca izvoznika, medtem ko je bilo izvedeno delno preverjanje v prostorih drugega proizvajalca izvoznika. Izvoz iz teh dveh družb predstavlja več kakor 50 % celotne vrednosti cif izvoza v Skupnost proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec.

Rezultati delnih preverjanj na kraju samem

(37) Preverjanje prve družbe je potrdilo, da so bili predloženi podatki v zvezi s stroški in cenovno politiko podjetja zavajajoči. Kljub zagovoru družbe, da vodi podroben obračun stroškov za zadevni izdelek, se je na kraju samem domnevalo, da ni na voljo nobenih takšnih obračunov ali spremljajoče dokumentacije. Tako ni bilo predloženo nobeno utemeljeno dokazilo, kakršno se običajno hrani v dokumentaciji družbe in s katerim bi družba dokazala, da so prikazani stroški za zadevni izdelek zares točni in da smiselno izražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Celo ko so družbi pojasnili, da bi na podlagi podatkov, ki jih je sama predložila, takšno dokazilo moralo obstajati, je bil dostop do takšnega dokazila zavrnjen. Razen tega so bili zahtevani podatki o stroških podobnega izdelka, ki se izvaža v druge države, a niso bili predloženi.

(38) Ugotovljeno je bilo tudi, da računovodska dokumentacija podjetja ni v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli (GAAP) Pakistana, zlasti kar zadeva vrednotenje inventarja. Razen tega je družba na kraju samem priznala, kar je tudi v skladu z drugimi razpoložljivimi podatki (glejte uvodno izjavo 32), da obstaja precejšnja konkurenca na trgu Skupnosti med raznimi državami izvoznicami, kar je dodatno kazalo, da so visoki zneski dobička, izkazani za prodajo zadevnega izdelka tega podjetja, resnično pretirani.

(39) Kar zadeva delni preveritveni obisk, izveden v prostorih druge družbe, je bilo ugotovljeno, da se cenovna politika za prodajo posteljnega perila v Skupnost in na druge trge bistveno ne razlikuje in da ne bi mogla povzročiti tako zelo različnih stopenj dobička, kakršne je izkazala družba. Stopnje dobička, izkazane za prodajo zadevnega izdelka v Skupnost, so daleč presegale stopnje, uporabljene pri postavljanju cen na notranjem trgu in pogajanjih z odjemalci. Predloženo ni bilo nobeno dokazilo, ki bi potrjevalo, da prodaja posteljnega perila v Skupnost dosega dobičke, ki se tako bistveno razlikujejo od tistih, doseženih pri prodaji v tretje države. Poleg tega ni bilo mogoče preveriti podatkov o proizvodnih stroških in vrednotenju zalog zadevnega izdelka, ki bi morali biti na voljo.

(40) Ob upoštevanju dogodkov, opisanih v uvodni izjavi 35, je bila Komisija prisiljena sklepati, da podatkov, ki so jih predložili drugi proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, ni mogoče preveriti, ker je bilo treba preveritvene obiske prekiniti.

(41) Člen 18(1) osnovne uredbe določa, da se ne upoštevajo podatki, ki jih je predložila zainteresirana stranka, če se ugotovi, da so napačni ali zavajajoči, in da se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva. Preveritveni obiski niso odpravili upravičene domneve, da so podatki, ki so jih predložile vse druge družbe, vključeni v vzorec, napačni. Zato podatkov o stroških in dobičkih zadevnega izdelka ni bilo mogoče sprejeti takšnih, kakor so bili prikazani, ker jih ni bilo mogoče preveriti in ker so razpoložljivi podatki jasno pokazali, da so ta obvestila napačna. Zato je bilo nujno sklepati, da gre za nesodelovanje vseh družb, izbranih v vzorcu, v smislu člena 18(1) osnovne uredbe.

(42) V skladu s členom 17(4) osnovne uredbe velja, da če je stopnja nesodelovanja nekaterih ali vseh izbranih strank takšna, da lahko znatno učinkujejo na izid preiskave, se lahko izbere nov vzorec. Vendar je treba omeniti, da grožnja, ki so jo prejeli uradniki Komisije, ni bila odstranjena in ni nič kazalo, da je ta grožnja omejena na preveritvene obiske uradnikov Komisije v družbah, vključenih v vzorec. Zato je bilo Komisiji nemogoče izbrati nov vzorec in opraviti preveritvene obiske. Posledično je bilo treba sprejeti odločitev na podlagi razpoložljivih dejstev, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(43) Proizvajalci izvozniki so bili obveščeni o ugotovitvi, da so predložili napačne ali zavajajoče podatke, o razlogu za zavrnitev takšnih napačnih ali zavajajočih podatkov in o tem, da bodo uporabljena najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Dana jim je bila možnost, da predložijo dodatna pojasnila v določenem roku, kakor je navedeno v členu 18(4) osnovne uredbe.

(44) V skladu s členom 18(1) osnovne uredbe se napačni ali zavajajoči podatki ne upoštevajo in se lahko uporabijo samo razpoložljiva dejstva. Komisija je preučila razpoložljive podatke, ki omogočajo izračun stopnje dampinga, t. j. pritožbo, odgovore na vprašalnik proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec, in treh drugih proizvajalcev izvoznikov, ki so zahtevali individualno obravnavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, podatke, ki jih je predložilo več zainteresiranih strank, in uradno uvozno statistiko Eurostata.

(45) Kar zadeva pritožbo, ki jo je vložila industrija Skupnosti in ki je vsebovala a priori dokaz o stopnji dampinga v višini 45,1 %, je bilo ugotovljeno, da so podatki, uporabljeni za izračun te stopnje dampinga, manj reprezentativni od podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, zlasti kar zadeva mnogovrstnost zadevnega izdelka, ki se izvaža iz Pakistana.

(46) Odgovori na protidampinški vprašalnik treh družb, ki so zahtevale individualno obravnavo, so se tudi preučili in ugotovljeno je bilo, da so bistveno pomanjkljivi in tako nepravilni, da bi povzročili prevelike težave, če bi hoteli priti do primerno natančnih ugotovitev.

(47) Tako se je upoštevalo, da se odgovori proizvajalcev izvoznikov, ki so bili najprej zbrani zaradi sestave vzorca, kljub nekaterim napačnim podatkom lahko uporabijo v nekem obsegu kot najboljša razpoložljiva dejstva. Seveda jih je bilo treba popraviti, če so bili v nasprotju z ugotovitvami preverjanj na kraju samem in s podatki, ki so jih te stranke predložile v svojem poznejšem predlogu.

(48) Treba je navesti, da člen 18 osnovne uredbe določa, da je rezultat uporabe razpoložljivih dejstev lahko manj ugoden za stranko, kakor če bi sodelovala. Vendar si je Komisija glede na dejstvo, da naj bi se tako določena stopnja dampinga uporabljala za vse pakistanske proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka, na vso moč prizadevala odpraviti kaznovalni element zaradi nesodelovanja.

Potreba po izračunu globalne stopnje dampinga

(49) Podatki, ki so jih zainteresirane stranke predložile in so se uporabili za popravek prikazanih stroškov vseh šestih družb, najprej izbranih za vzorec, so vsebovali sklic na povprečno stopnjo dobička pri izvozu zadevnega izdelka v višini 2 % do 5 %. Ta razpon so potrdili tudi sami proizvajalci izvozniki in se je upošteval kot primeren, kakor je opisano v uvodni izjavi 32. Vendar pa se je upoštevalo, da naj ta stopnja dobička, čeravno veljavna v povprečju za vse proizvajalce izvoznike, ne bi nujno izražala stopnje dobička vsake od družb individualno. Glede na dejstvo, da so razpoložljivi podatki omogočili Komisiji samo izračun povprečne stopnje dobička pri izvozu zadevnega izdelka, se je zdelo primerno, da se izračuna globalna univerzalna stopnja dampinga, primerna za vse proizvajalce izvoznike.

(50) Proizvajalci izvozniki so trdili, da bi morala biti določena individualna stopnja dampinga za vsako družbo posebej. Navedeno je bilo, da so izračuni pokazali, da Komisija lahko izračuna individualno stopnjo dampinga.

(51) Potreba po izračunu globalne stopnje dampinga je rezultat naslednjih premislekov: stopnje dobička pri izvozni prodaji, ki so jih proizvajalci izvozniki navedli v svojih odgovorih na vprašalnik, se niso mogle uporabiti in jih je bilo zato treba popraviti. Ta popravek je bil narejen z uporabo stopnje dobička pri izvozni prodaji v višini 3,5 % za vse proizvajalce izvoznike (problem je natančno obrazložen v uvodni izjavi 56). To je tudi pomenilo, da razdelitve proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, kakor je bila predstavljena v odgovorih na vprašalnik, niso bile pravilne in jih je bilo zato treba ustrezno prilagoditi v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Tako je napačen prikaz dobička pri izvozni prodaji pomembno vplival na razdelitev stroškov za vsakega proizvajalca izvoznika. Kar je še pomembnejše, dejstvo, da je bilo treba uporabiti povprečno stopnjo dobička na podlagi razpoložljivih dejstev za vse proizvajalce izvoznike, je bil glavni razlog za sklepanje, da bi bilo neprimerno določiti individualne stopnje dajatev za vsakega individualnega proizvajalca izvoznika. Pravzaprav ima sama narava povprečne stopnje dobička za posledico, da se bodo ustrezne individualne stopnje dobička nekoliko razlikovale. V tem primeru je bilo razlikovanje precejšnje, kajti razpon izkazanih možnih stopenj dobička je bil od 2 % do 5 %. Z drugimi besedami, medtem ko so ustanove primerno zadovoljne s povprečno uporabljeno stopnjo dobička, se ta povprečna stopnja dobička – ki povzroča pomembne verižne reakcije za druge elemente oblikovane normalne vrednosti in tako za dampinške izračune na splošno – ne more uporabiti kot podlaga za izračun individualne stopnje dajatve. To pa zato, ker bi to povzročilo neupravičeno visoke stopnje dampinga pri nekaterih proizvajalcih izvoznikih in neupravičeno nizke stopnje dampinga pri nekaterih drugih proizvajalcih izvoznikih v primerjavi s stanjem, v katerem so bile uporabljene prave številke o individualnem dobičku, to so tiste, ki so bile ugotovljene pri polnem sodelovanju. Tako je bilo dejstvo, da je bilo treba uporabiti podatke o povprečnem dobičku pri izvozni prodaji zadevnega izdelka, resnično povezano z ugotovitvami za vsakega posameznega proizvajalca.

(52) Proizvajalci izvozniki so trdili, da dejstvo, da so jim bili razkriti podatki o individualnih izračunih in individualnih dampinških zneskih, kaže, da bi ustanove lahko določile zanje tudi individualne stopnje dajatev. Vendar pa se vprašanja, da individualna stopnja dajatev ni primerna iz zgoraj navedenih razlogov, ne bi smelo zamenjevati s podatki, ki so bili predloženi vsakemu posameznemu proizvajalcu izvozniku v okviru razkritja. Dejansko so vsi proizvajalci izvozniki zaradi zagotovitve preglednosti in zato, da lahko vsak posamezen proizvajalec izvoznik navzkrižno preveri izračune Komisije, prejeli popoln izračun, ki je izražal zgoraj prikazano stopnjo dobička v višini 3,5 %. Vendar to ne povzroča dvomov o razlogih za stopnjo dampinga/stopnjo dajatve na nacionalni ravni, kakor je opisano v prejšnjem odstavku.

Normalna vrednost

(53) Ker družbe, izbrane za vzorec, niso imele domače prodaje podobnega izdelka, ki bi predstavljala vsaj 5 % izvozne prodaje zadevnega izdelka v Skupnost, kakor zahteva člen 2(2) osnovne uredbe, se domača prodaja podobnega izdelka zadevnih družb ni mogla uporabiti kot veljavna podlaga za določitev normalne vrednosti.

(54) Ker ni bilo reprezentativne domače prodaje drugih proizvajalcev, je bilo treba normalno vrednost oblikovati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, in sicer tako, da se je proizvodnim stroškom vrst zadevnega izdelka, ki se izvažajo, prištel primeren znesek za prodajne, splošne in upravne stroške (stroški UPS) ter dobiček, določen v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(55) V uvodni izjavi 41 je bilo ugotovljeno, da so prikazani proizvodni stroški in tako tudi prikazane stopnje dobička pri izvozu zadevnega izdelka napačni.

(56) Od prikazanih proizvodnih stroškov so bili popravljeni samo stroški izdelave, kajti za izkazane prodajne, splošne in upravne stroške je bilo ugotovljeno, da so v skladu s pregledanimi računi družb. Dobiček pri izvozu zadevnega izdelka za vsako družbo, ki je bila prvotno izbrana za vzorec, je bil popravljen na 3,5 % prihodka od prodaje, pri čemer naj bi ta stopnja ustrezala povprečju stopenj dobička, ki so običajne za tovrstno prodajo. Znesek znižanja dobička pri izvozu zadevnega izdelka je bil razdeljen na podlagi prometa, in sicer na izvozno prodajo drugih izdelkov in na domačo prodajo, in tako je celoten dobiček ostal v skladu s pregledanimi računi družb.

(57) Proizvajalci izvozniki in dve združenji so dokazovali, da je nesmiselno upoštevati takšen dobiček kot primeren dobiček za pakistanske izvoznike na trg Skupnosti, medtem ko se hkrati upošteva stopnja dobička v višini 6,5 % kot ustrezni minimum za industrijo Skupnosti.

(58) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 105, je preiskava odkrila, da je izvoz iz Pakistana močan v tržnem segmentu nižjega cenovnega razreda, medtem ko prodaja industrije Skupnosti pokriva predvsem izdelke z zaščitnim znakom. Zato se je upoštevalo, da glede na te dejavnike takšna razlika v donosnosti ni nesmiselna.

(59) Treba je bilo vstaviti številne popravke v metode razdelitve stroškov, ki so jih družbe pripravile zgolj zaradi sedanje preiskave, vključno z razdelitvijo povračila dajatev in stroškov pakiranja, in sicer na podlagi ugotovitev preverjanj na kraju samem in analize odgovorov.

(60) Za družbo, ki je bila v celoti preverjena, je bil popravek prikazanega dobička pri domači prodaji tudi potreben, zato da bi bil v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli, ki se uporabljajo v Pakistanu.

(61) Ker ni bilo na voljo dejanskih podatkov o prodajnih, splošnih in upravnih stroških ter dobičku v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka za katerega koli od proizvajalcev izvoznikov, zajetih v preiskavi, ali za katere koli druge znane izvoznike ali proizvajalce in ker ni bilo na voljo nobenih takšnih podatkov za isto splošno kategorijo izdelkov, ni bilo druge izbire, kakor da se uporabi katera koli druga smiselna metoda v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe za določitev zneska prodajnih, splošnih in upravnih stroškov in dobička.

(62) Za določitev zneska prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička se je uporabilo povprečje zneskov, ki jih je vseh šest družb, najprej vključenih v vzorec, prikazalo za prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček pri domači prodaji nepovezanim odjemalcem, po popravkih, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 56 in 60. Ti podatki so se upoštevali kot primerna podlaga, ker so se nanašali na domačo prodajo tekstilnih izdelkov (vključno s prejo, nepredelano tkanino, predelanimi tkaninami in oblačili) nepovezanim kupcem in so bili edini podatki, ki so bili na voljo za domačo prodajo v Pakistanu. Na voljo ni bilo nobenih podatkov, ki bi dovolili sklepanje, da tako določeni dobiček presega običajni dobiček, ki ga dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelkov iste splošne kategorije na domačem trgu Pakistana, kakor je zahtevano v členu 2(6)(c) osnovne uredbe.

Izvozna cena

(63) Preučila se je ustreznost izvoznih cen, kakršne so prikazali proizvajalci izvozniki. Vsi razpoložljivi podatki, vključno z delnim preverjanjem, opravljenim v Pakistanu, preverjanji uvoznikov in statistiko Eurostata, so pokazali, da so bili ti točno prikazani.

(64) Vse družbe so izvajale svojo izvozno prodajo v Skupnost neposredno nepovezanim uvoznikom. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile njihove izvozne cene zato določene na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen teh neodvisnih uvoznikov.

(65) Po zahtevah zadevnih družb je bila izvozna prodaja zastarelih zalog in prodaja, dostavljena z zračno pošto, izključena iz dampinških izračunov, ker naj takšna prodaja ne bi potekala po običajnem načinu trgovine. Takšna prodaja je predstavljala zanemarljiv odstotek vse prikazane izvozne prodaje.

Primerjava

(66) Da bi bila zagotovljena poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, je bila narejena odobritev v obliki prilagoditev za uvozne dajatve in posredne davke, popuste in rabate, prevozne, zavarovalniške, manipulativne, nakladalne in druge tozadevne stroške, stroške pakiranja, posojila, provizij in valutnih pretvorb, ki vplivajo na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(67) Vse družbe so zahtevale prilagoditev za povračilo dajatev v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe. Vendar pa so zneski, ki jih je pakistanska vlada povrnila, daleč presegali zneske uvoznih dajatev ali posrednih davkov, plačanih za materiale, ki so vdelani v zadevni izdelek. Zato je Komisija sprejela prilagoditev v obsegu, v katerem so zahtevani zneski dejansko obremenjevali zadevni izdelek in materiale, fizično vdelane vanj, če je bil izdelek namenjen porabi v državi izvoznici in če so bili ti zneski povrnjeni v zvezi z izdelkom, izvoženim v Skupnost.

(68) Proizvajalci izvozniki so dokazovali, da bi morala biti odobritev iz naslova povračila dajatev dodeljena za celotni znesek, ki ga je pakistanska vlada povrnila, ne glede na to, ali so dajatve plačali proizvajalci izvozniki ali njihovi domači dobavitelji materialov. Vendar pa ni bilo na voljo nobenega dokaza, da bi bili materiali, kupljeni pri domačih dobaviteljih, obremenjeni s kakršnimi koli uvoznimi dajatvami ali posrednimi davki. Ta argument je bil zato zavrnjen.

Stopnja dampinga

(69) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je znesek dampinga določil na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo posamezne vrste izdelka in tehtano povprečno izvozno ceno iste vrste izdelka

(70) Na tej osnovi znaša celotna povprečna stopnja dampinga, ki se uporablja za vse pakistanske proizvajalce izvoznike, 13,1 % in je izražena v odstotku neto cene cif franko na meji Skupnosti, brez dajatev.

D. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(71) Znotraj Skupnosti zadevni izdelek izdelujejo:

- proizvajalci, v imenu katerih je bila vložena pritožba; vsi proizvajalci, ki so bili izbrani v vzorcu ("proizvajalci Skupnosti, vključeni v vzorec"), so bili tudi pritožniki,

- drugi proizvajalci Skupnosti, ki niso bili pritožniki in niso sodelovali.

(72) Komisija je pretehtala, ali bi se lahko vse zgoraj navedene družbe upoštevale kot proizvajalci Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Proizvodnja vseh zgoraj navedenih družb predstavlja proizvodnjo Skupnosti.

(73) Industrijo Skupnosti sestavlja 29 proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali s Komisijo in med katerimi je tudi pet proizvajalcev Skupnosti, vključenih v vzorec. Ti proizvajalci predstavljajo 45 % proizvodnje Skupnosti bombažnega posteljnega perila. Zato se šteje, da predstavljajo "industrijo Skupnosti" v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

E. ŠKODA

1. Uvodne opombe

(74) Ker je bilo uporabljeno vzorčenje za industrijo Skupnosti, je bila škoda ocenjena po eni strani na podlagi podatkov, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti, kar zadeva trend proizvodnje, produktivnosti, prodaje, tržnega deleža, zaposlovanja in rasti. Po drugi strani so se analizirali podatki, zbrani na ravni proizvajalcev Skupnosti, vključenih v vzorec, kar zadeva trende v zvezi s cenami in donosnostjo, denarne tokove, sposobnost povečanja kapitala in naložb, zaloge, zmogljivosti, izkoriščenost zmogljivosti, donos naložb in plače.

2. Poraba v Skupnosti

(75) Poraba v Skupnosti je bila določena na podlagi proizvodnega obsega proizvajalcev Skupnosti v skladu s podatki Eurocotona, zmanjšanimi za izvoz po podatkih Eurostata in povečanimi za uvoz iz Pakistana in drugih tretjih držav, tudi na podlagi Eurostata. Med letom 1999 in obdobjem preiskave se je očitna poraba Skupnosti stalno povečevala s 173651 ton na 199881 ton, to je za 15 %.

3. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg in tržni delež

(76) Obseg uvoza bombažnega posteljnega perila iz Pakistana v Skupnost se je povečal s 36000 ton v letu 1999 na 49300 ton v obdobju preiskave, to je za 37 % v zadevnem obdobju. Po padcu na 31800 tonv letu 2000 je uvoz spet poskočil na 35500 ton v letu 2001. Med letom 2001 in obdobjem preiskave se je silovito dvignil za skoraj 14000 ton, to je za več kakor tretjino.

(77) Ustrezni tržni delež se je zmanjšal z 20,7 % v letu 1999 na 17,2 % v letu 2000. Pozneje se je dvignil na 18,9 % v letu 2001 in na 24,7 % v obdobju preiskave.

(b) Cene

(78) Povprečne cene iz Pakistana so se povečale s 5,95 EUR/kg v letu 1999 na 6,81 EUR/kg v letu 2000. V naslednjih letih so se postopno zmanjševale na 6,34 EUR/kg v letu 2001 in na 5,93 EUR/kg v obdobju preiskave.

(c) Nelojalno nižanje cen

(79) Za preučitev nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene po vrstah izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti uporabljala za neodvisne odjemalce na trgu Skupnosti, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami zadevnega uvoza. Primerjava je bila opravljena po odbitku rabatov in popustov. Cene industrije Skupnosti so bile usklajene na podlagi franko tovarna. Cene zadevnega uvoza so bile cene na podlagi cif z ustrezno prilagoditvijo za carinske dajatve in stroške, nastale po uvozu.

(80) Ta primerjava je pokazala, da so se v obdobju preiskave zadevni izdelki s poreklom iz Pakistana prodajali v Skupnosti po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za več kakor 50 %, izraženo v odstotku slednjih.

4. Položaj industrije Skupnosti

(81) V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse pomembne ekonomske dejavnike in indekse, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti.

(82) Analiziralo se je, ali je industrija Skupnosti še v postopku okrevanja zaradi posledic preteklega subvencioniranja ali dampinga, vendar ni bilo najti nobenega dokaza o tem.

(83) Trdilo se je, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode, ker je bila zaščitena z obstoječimi kvotami. Dejansko je res, da so bile v obdobju preiskave v veljavi kvote. Po mednarodnem pravu imajo te kvote pravno podlago v Sporazumu WTO o tekstilu in oblačilih. Kvote bodo postopoma odpravljene do 31. decembra 2004. Količine, ki se lahko uvažajo v okviru kvot, ustrezajo stvarnim deležem trga Skupnosti. Na podlagi zneskov o porabi v obdobju preiskave letna kvota za leto 2002 glede Pakistana resnično ustreza tržnemu deležu okoli 25 %. Treba bi bilo tudi omeniti, da je določanje obsega teh tekstilnih kvot rezultat neposrednih pogajanj, ki so zunaj analitičnega okvira, predvidenega v osnovni uredbi. Čeprav ni mogoče izključiti vpliva kvot na položaj industrije Skupnosti, pa sam obstoj kvot ne preprečuje povzročitve škode industriji Skupnosti. Analiza številk v sedanjem primeru kaže, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v obdobju preiskave kljub obstoju kvot. Trditev se torej zavrne.

(a) Podatki, ki se nanašajo na industrijo Skupnosti kot celoto

— Proizvodnja, zaposlovanje in produktivnost

(84) Obseg proizvodnje industrije Skupnosti se je rahlo povečal med letom 1999 in obdobjem preiskave, in sicer s 37700 ton na 39500 ton, to je za 5 %.

(85) Zaposlovanje je bilo v glavnem stabilno, to je okoli 5500 zaposlenih. Produktivnost pa se je povečala s 6,8 ton/zaposlenega v letu 1999 na 7,2 ton/zaposlenega v obdobju preiskave, to je za 6 % v zadevnem obdobju.

— Obseg prodaje in tržni delež

(86) V zadevnem obdobju se je obseg prodaje industrije Skupnosti dvignil za 4 %, s 36200 ton v letu 1999 na 37800 ton v obdobju preiskave. V letu 2001 se je povečal na 38300 ton, vendar pa se je zmanjšal v obdobju preiskave. Prihodek, ustvarjen s temi prodajami, se je povečal od 410 mio EUR v letu 1999 na 441 mio EUR v letu 2001, vendar se je nato v obdobju preiskave zmanjšal za 5 odstotnih točk na 420 mio EUR.

(87) Kljub dejstvu, da se je poraba na trgu Skupnosti povečala za 15 % v istem obdobju, se je tržni delež industrije Skupnosti v obdobju preiskave zmanjšal z 20,8 % na 18,9 %. Tržni delež je nihal za okoli 20 % med letoma 1999 in 2001 ter se zmanjšal za 1,5 odstotne točke med letom 2001 in obdobjem preiskave.

— Rast

(88) Medtem ko se je poraba v Skupnosti povečala za 15 % med letom 1999 in obdobjem preiskave, se je obseg prodaje industrije Skupnosti dvignil samo za 4 %. Po drugi strani se je obseg celotnega uvoza v istem obdobju dvignil za 35 %, z največjim povečanjem od 120000 ton v letu 2001 na 139000 ton v obdobju preiskave. Medtem ko se je tržni delež celotnega uvoza povečal za več kakor 10 odstotnih točk, je tržni delež industrije Skupnosti padel z 20,8 % na 18,9 %. To pomeni, da industrija Skupnosti ni mogla ustrezno sodelovati pri rasti trga med letom 1999 in obdobjem preiskave.

(b) Podatki, ki se nanašajo na proizvajalce Skupnosti, vključene v vzorec

— Zaloge, zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti

(89) Kar zadeva zaloge, te precej nihajo, ker večina proizvodnje temelji na naročilih in se tako zmanjša možnost proizvajanja zgolj zalog. Medtem ko je bilo zapaženo povečanje zalog pri proizvajalcih Skupnosti, vključenih v vzorec, velja, da v tem primeru zaloge niso pomemben kazalnik škode zaradi posebno visokih nihanj zalog v industriji.

(90) Proizvodne zmogljivosti je bilo težko določiti pri skoraj vseh proizvajalcih Skupnosti, vključenih v vzorec, ker je proizvodni postopek podobnega izdelka individualiziran in zahteva različne kombinacije uporabe strojev. Zato je nemogoče priti do splošnega zaključka o proizvodni zmogljivosti na osnovi zmogljivosti posameznih strojev. Poleg tega nekateri proizvajalci Skupnosti, vključeni v vzorec, del proizvodnega postopka dodelijo podizvajalcu.

(91) Vendar se je pri tistih izdelkih, ki gredo skozi postopek tiskanja, oddelek za tiskanje upošteval kot dejavnik, ki določa zmogljivost v zvezi s proizvodnjo tiskanega posteljnega perila pri vseh proizvajalcih Skupnosti, vključenih v vzorec. Ugotovljeno je bilo, da se je izkoriščenost zmogljivosti v oddelku za tiskanje postopoma zmanjšala z 90 % na 82 %.

— Cene

(92) Povprečne cene za kg pri proizvajalcih Skupnosti, vključenih v vzorec, so v zadevnem obdobju postopno naraščale s 13,3 EUR na 14,2 EUR. Na to je treba gledati ob upoštevanju dejstva, da ta povprečna cena zajema visoko- in tudi nizkovrednostne artikle zadevnega izdelka in da je bila industrija Skupnosti prisiljena usmeriti se bolj v prodajo na tržno nišo izdelkov visoke vrednosti, ker je njeno prodajo velikih količin, namenjeno množičnemu trgu, izpodrinil uvoz iz držav z nizkimi cenami. Po drugi strani so se povprečne prodajne cene za kg v industriji Skupnosti dvignile zelo malo, z 11,3 EUR v letu 1999 na 11,5 EUR v letu 2001, vendar pa so pozneje padle na 11,1 EUR v obdobju preiskave.

— Naložbe in sposobnost povečanja kapitala

(93) Med letoma 1999 in 2001 so se naložbe občutno zmanjšale s 7 mio EUR na 2,5 mio EUR. Med letom 2001 in obdobjem preiskave so naložbe ostale dokaj stabilne in so bile v obdobju preiskave ocenjene le na 41 % zneska, vloženega v letu 1999.

(94) Industrija Skupnosti ni dala nobene zahteve ali znamenja, da bi imela probleme pri povečanju kapitala za svojo dejavnost.

(95) Trdilo se je, da zmanjšanje naložb ne kaže na škodo, ker se industrija Skupnosti ni sklicevala na probleme pri povečanju kapitala. Ta argument je bilo treba zavrniti, ker upadanje novih naložb ni povezano s težavami pri povečanju kapitala, ampak je nastalo zaradi izgube tržnega deleža industrije Skupnosti in zaradi silovitega cenovnega pritiska na trgu Skupnosti.

— Donosnost, donos naložb in denarni tokovi

(96) V zadevnem obdobju je donosnost proizvajalcev Skupnosti, vključenih v vzorec, pomembno padla s 7,7 % v letu 1999 na 4,4 % v obdobju preiskave, to je za 42 %. Donos naložb je sledil istemu trendu in je padel z 10,5 % v letu 1999 na 5,9 % v obdobju preiskave, to je zmanjšanje za 44 %.

(97) Pakistanski proizvajalci izvozniki so trdili, da upadanje donosnosti pri petih proizvajalcih izvoznikih, vključenih v vzorec, ustreza povečevanju plač. Kakor je opisano v nadaljevanju, so se povprečni stroški dela družb, vključenih v vzorec, realno zmanjšali za okoli 3,6 %. Poleg tega so plače le ena izmed različnih stroškovnih postavk v proizvodnem postopku in zato povečanje plač ne predstavlja samodejnega zmanjšanja donosnosti družb. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(98) Denarni tok, ki ga ustvarja podoben izdelek, se je bistveno zmanjšal, s 16,8 mio EUR v letu 1999 na 11,3 mio EUR v obdobju preiskave. Do največjega zmanjšanja je prišlo v letu 2000, ko je denarni tok upadel za 27 %. Med letom 2000 in obdobjem preiskave je padel za nadaljnjih 5 %. Ker je na denarni tok vplivalo spreminjanje zalog, je denarni tok kazalnik z omejeno relevantnostjo. Vendar pa je treba omeniti, da je negativen razvoj denarnega toka v zadevnem obdobju v skladu z drugimi ekonomskimi kazalniki, ki potrjujejo negativen razvoj industrije Skupnosti, in se ne sme kvalificirati kot nepomemben.

— Plače

(99) Stroški dela so se v zadevnem obdobju povečali za 3,3 %, in sicer z 35,2 mio EUR v letu 1999 na 36,3 mio EUR v obdobju preiskave. Ker je število zaposlenih v bistvu ostalo stabilno, so se povprečni stroški dela tudi povečali, z 29100 EUR (zaokrožene številke) na 30300 EUR, to je za 4,2 %. Ta povečanja so nominalna in so bistveno nižja od povečanja drobnoprodajnih cen za več kakor 7,8 % v zadevnem obdobju, kar pomeni, da so se plače realno zmanjšale za 3,6 %.

— Obseg dampinga

(100) Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza se vpliva dejanske stopnje dampinga, ki je tudi pomemben, ne sme zanemariti.

5. Sklep o škodi

(101) Preučitev zgoraj navedenih dejavnikov kaže, da se je med letom 1999 in obdobjem preiskave položaj Skupnosti poslabšal. Donosnost je občutno padla v zadevnem obdobju in tržni delež industrije Skupnosti je upadel za 9,1 %. Za proizvajalce Skupnosti, vključene v vzorec, so se naložbe znatno zmanjšale, donosnost, donos naložb, pa tudi denarni tok so znatno upadli. Zaposlenost je ostala v bistvu stabilna. Nekateri kazalniki so pokazali pozitiven trend: v zadevnem obdobju sta se rahlo povečala prihodek od prodaje in obseg prodaje industrije Skupnosti. Produktivnost in plače so se povečale zelo malo. Kar zadeva povprečne prodajne cene proizvajalcev, vključenih v vzorec, se je pokazalo, da se v zadevnem obdobju zvišujejo, kar je kljub temu deloma rezultat premika prodaje v tržno nišo z izdelki višje vrednosti. Vendar bi bilo treba omeniti, da je poraba v Skupnosti v istem obdobju zrasla za 15 %, medtem ko je tržni delež industrije Skupnosti padel za 9,1 %. Razen tega so povprečne prodajne cene industrije Skupnosti v zadevnem obdobju upadle.

(102) Glede na prej navedeno se sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F. VZROČNA ZVEZA

1. Uvod

(103) V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe se je preučilo, ali je dampinški uvoz s poreklom iz Pakistana povzročil industriji Skupnosti takšno škodo, da se da opredeliti kot znatna. Znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko istočasno škodovali industriji Skupnosti, so se prav tako preučili za zagotovitev, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2. Učinek dampinškega uvoza

(104) Uvoz bombažnega posteljnega perila iz Pakistana v Skupnost se je po obsegu povečal s 36000 ton v letu 1999 na 49300 ton v obdobju preiskave, to je za 37 %. Po rahlem zmanjšanju med letoma 1999 in 2000 se je uvoz v letu 2001 spet okrepil in se dvignil za 13900 ton med letom 2001 in obdobjem preiskave. Ustrezni tržni delež je najprej padel z 20,7 % v letu 1999 na 17,2 % v letu 2000. Pozneje se je znatno dvignil, na 24,7 % v obdobju preiskave.

(105) V analizi učinkov dampinškega uvoza je bilo ugotovljeno, da je cena glavni element konkurenčnosti. Resnično so kupci tisti, ki določajo kakovost in obliko izdelka, ki ga nameravajo naročiti. Iz analize kupoprodajnega postopka v tem primeru izhaja, da uvozniki in trgovci, preden predložijo naročilo proizvajalcu izvozniku v Pakistanu, določijo vse značilnosti izdelka (obliko, barvo, kakovost, velikost.…), ki ga je treba dobaviti, in tako primerjajo ponudbe različnih proizvajalcev zlasti na podlagi cene, kajti vsi drugi razlikovalni elementi so vnaprej določeni v razpisu za ponudbe ali pa posledica uvoznikovih lastnih prizadevanj v zvezi s podobnimi izdelki (npr. trženje blagovne znamke). Glede cen je bilo ugotovljeno, da so cene dampinškega uvoza znatno nižje od cen industrije Skupnosti, pa tudi od cen preostalih izvoznikov iz tretjih držav. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se je morala industrija Skupnosti v veliki meri umakniti iz tržnih segmentov z izdelki nizke vrednosti, v katerih je močan uvoz iz Pakistana, kar prav tako poudarja vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(106) Povprečne uvozne cene iz Pakistana so izvajale pritisk na industrijo Skupnosti ter jo na eni strani prisilile k znižanju cen in na drugi k preusmeritvi prodaje v tržno nišo z izdelki višje vrednosti.

(107) Kar zadeva vpliv uvoza iz Pakistana na trg Skupnosti glede obojega, obsega in cen, je izvajal precejšen pritisk na industrijo Skupnosti v zvezi z zmanjševanjem obsega prodaje in cen. Industrija Skupnosti ni mogla nadomestiti manjkajočega obsega prodaje v tržnih segmentih z izdelki nižje vrednosti s prodajo v tržni niši z visokodonosnimi izdelki, kar je povzročilo znatno zmanjšanje tržnega deleža, naložb, donosnosti in donosa naložb industrije Skupnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstaja časovno ujemanje med tem uvozom in škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

3. Učinki drugih dejavnikov

(a) Subvencionirani uvoz s poreklom iz Indije

(108) V vzporedni protisubvencijski preiskavi je bilo ugotovljeno, da je subvencionirani uvoz s poreklom iz Indije povzročil znatno škodo industriji Skupnosti. Čeprav je subvencionirani uvoz s poreklom iz Indije prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti, je treba ugotoviti, da ni mogoče zanikati izdatnega in naraščajočega obsega uvoza in nizkih cen uvoza s poreklom iz Pakistana, kar pomeni, da je dampinški uvoz iz Pakistana prav tako povzročil znatno škodo.

(b) Uvoz iz tretjih držav, razen Indije in Pakistana

(109) Uvoz iz tretjih držav, razen Indije in Pakistana, se je povečal z 51400 ton vletu 1999 na 75300 ton v obdobju preiskave. Njihov tržni delež se je povečal z 29,6 % v letu 1999 na 37,7 %. Največji del uvoza v tej skupini držav je po poreklu iz Turčije. Zaradi podjetniških vezi med turškimi družbami in družbami Skupnosti obstaja tržno povezovanje v obliki medpodjetniške izmenjave med turškimi proizvajalci izvozniki in odjemalci Skupnosti, ki kaže, da odločitev za uvoz iz te države ni vezana samo na ceno. To potrjujejo povprečne uvozne cene posteljnega perila iz Turčije v obdobju preiskave, ki so bile za skoraj 45 % višje od cen v Indiji in za 34 % od cen v Pakistanu. Zato je malo verjetno, da bi uvoz s poreklom iz Turčije prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Pakistana in škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(110) Tržni deleži drugih držav (na primer Romunije, Bangladeša in Egipta) so, posamično gledano, precej nižji in ne presegajo 3,9 %, zato je malo verjetno pripisati kakršno koli znatno škodo uvozu iz teh držav.

(111) Povprečne cene uvoza s poreklom iz drugih držav kakor Indije in Pakistana so se povečale s 7,18 EUR/kg v letu 1999 na 7,47 EUR/kg v letu 2001 in rahlo upadle na 7,40 EUR/kg v obdobju preiskave. Kljub temu so bile te cene v obdobju preiskave za okoli 25 % višje od cen uvoza iz Pakistana. Zato uvoz iz drugih tretjih držav ni povzročal takšnega cenovnega pritiska na industrijo Skupnosti kakor uvoz iz Pakistana. Poleg tega je bil tržni delež vsake individualne države iz te skupine nižji od 4 %. Zato se sklepa, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Pakistana in škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(c) Zmanjšanje povpraševanja

(112) Trdilo se je, da se je povpraševanje po posteljnem perilu, izdelanem v industriji Skupnosti, zmanjšalo po obsegu, ker se je industrija Skupnosti osredotočila na zgornji tržni segment, na katerem se opravi manjši obseg prodaje. Vendar se, kakor je navedeno zgoraj, celotna poraba posteljnega perila v Evropski uniji ni zmanjšala, ampak prej povečala v obdobju preiskave. Večina proizvajalcev Skupnosti ima različne proizvodne linije za razne tržne segmente. Blagovne znamke visokega cenovnega razreda ustvarjajo visoke dobičke, vendar se prodajajo le v zelo majhnih količinah. Da bi se čim bolj povečala izkoriščenost zmogljivosti in pokrili stalni proizvodni stroški, bi industrija Skupnosti morala imeti velik obseg prodaje tudi na tržnem segmentu z izdelki z nižjimi cenami. Nobenega podatka ni, da se je povpraševanje v tem tržnem segmentu zmanjšalo. Ta segment po drugi strani čedalje bolj izpodriva uvoz izdelkov z nižjimi cenami, ki povzroča škodo industriji Skupnosti. Glede na celotno povečanje porabe, ki ni omejeno na posamezen tržni segment, pa se ne more obravnavati, da je stanje povpraševanja v Skupnosti prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Pakistana in škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(d) Uvoz industrije Skupnosti

(113) Trdilo se je, da industrija Skupnosti uvaža bombažno posteljno perilo iz Pakistana in tako prispeva k povzročeni škodi. Vendar pa je en sam proizvajalec Skupnosti, vključen v vzorec, dejansko uvažal posteljno perilo iz Pakistana v obdobju preiskave in prodaja v okviru tega uvoza je predstavljala samo majhen delež celotnega prihodka od prodaje tega proizvajalca (okoli 2 %). Zato se uvoz zadevnega izdelka iz Pakistana s strani industrije Skupnosti ne da obravnavati, kakor da je prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Pakistana in znatno škodo, povzročeno industriji Skupnosti v celoti.

(e) Izvažanje industrije Skupnosti

(114) Izvoz proizvajalcev Skupnosti, vključenih v vzorec, je predstavljal samo okoli 0,5 % njihove celotne prodaje. Glede na zanemarljivi delež izvoza v celotni dejavnosti ta faktor ni mogel prispevati k povzročeni škodi.

(f) Produktivnost industrije Skupnosti

(115) Razvoj produktivnosti je opredeljen v delu tega dokumenta, ki se nanaša na škodo. Ker se je produktivnost povečala s 6,8 ton/zaposlenega v letu 1999 na 7,2 ton/zaposlenega v obdobju preiskave, to je za okoli 6 %, ta faktor ni mogel prispevati k povzročeni škodi.

4. Zaključek

(116) Znatno povečanje obsega in tržnega deleža uvoza s poreklom iz Pakistana, zlasti med letom 2001 in obdobjem preiskave, pa tudi precejšnje znižanje njihovih prodajnih cen in ravni nelojalnega nižanja cen, ugotovljenega v obdobju preiskave, so se časovno ujemali z znatno škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(117) V vzporedni protisubvencijski preiskavi je bilo ugotovljeno, da je subvencionirani uvoz s poreklom iz Indije prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti. Vendar pa učinek tega uvoza ni bil takšen, da bi popolnoma spremenil sklep o vzročni zvezi, kar zadeva dampinški uvoz s poreklom iz Pakistana. Drugi možni vzroki za škodo, na primer uvoz iz drugih držav kakor Indije in Pakistana, razmere v zvezi s povpraševanjem, uvoz, ki ga je opravila industrija Skupnosti, pa tudi izvozna dejavnost in produktivnost, so bili tudi analizirani, vendar je bilo ugotovljeno, da niso prekinili vzročne zveze med pakistanskim uvozom in škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(118) Na osnovi zgornje analize, ki je pravilno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov od škodljivih učinkov dampinškega uvoza na položaj industrije Skupnosti, se sklepa, da je uvoz iz Pakistana povzročil znatno škodo Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

G. INTERES SKUPNOSTI

1. Splošne pripombe

(119) V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajajo nujni razlogi, ki bi lahko privedli do ugotovitve, da sprejetje ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti. Preučil se je vpliv možnih ukrepov na vse zadevne stranke, vključene v ta postopek, in tudi posledice nesprejetja ukrepov.

2. Industrija Skupnosti

(120) Industrija Skupnosti je utrpela znatno škodo. Dokazala se je kot trdna industrija, ki je zmožna tekmovati pri poštenih tržnih pogojih. Položaj, škodljiv za industrijo Skupnosti, je posledica njenih težav pri tekmovanju z dampinškim uvozom po nizkih cenah. Pritisk dumpinškega uvoza je prisilil tudi številne proizvajalce Skupnosti k ustavitvi izdelave bombažnega posteljnega perila.

(121) Ocenjuje se, da bi uvedba ukrepov ponovno vzpostavila pošteno konkurenco na trgu. Industrija Skupnosti bi morala biti tedaj zmožna povečati obseg in cene svoje prodaje, tako pa ustvariti potrebno raven dobička, ki bo upravičil nadaljnje naložbe v proizvodne zmogljivosti.

(122) Če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se slabšanje položaja industrije Skupnosti nadaljevalo. Ne bi bilo mogoče vlagati v nove proizvodne zmogljivosti in učinkovito tekmovati z uvozom iz tretjih držav. Nekatere družbe bi morale ustaviti proizvodnjo in odpuščati zaposlene.

(123) Zato se sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Skupnosti.

3. Uvozniki in uporabniki

(124) Vprašalniki so bili poslani 17 uvoznikom in dvema združenjema uvoznikov. Od nepovezanih uvoznikov v Skupnosti sta bila prejeta samo dva odgovora na vprašalnik.

(125) Za oba uvoznika je prodaja zadevnega izdelka predstavljala manj kakor 5 % celotnega prihodka od prodaje. Celotna donosnost uvoznikov je bila med 2 % in 10 %. Ob upoštevanju dejstva, da se samo majhen delež prihodkov od prodaje obeh uvoznikov ustvarja s prodajo zadevnega izdelka, uvoženega iz Pakistana, in da mnogih držav ne zadevajo niti protidampinške niti izravnalne dajatve, se lahko šteje, da je vpliv uvedbe protidampinških dajatev na te uvoznike manj pomemben.

(126) Vprašalniki so bili poslani šestim uporabnikom in enemu združenju uporabnikov. Uporabniki niso poslali nobenih podatkov, nekaj argumentov pa sta predložila Ikea in Združenje za zunanjo trgovino.

(127) Trdilo se je, da industrija Skupnosti ne more zadovoljiti celotnega povpraševanja po posteljnem perilu v Skupnosti. Treba se je spomniti, da ukrepi niso namenjeni preprečevanju uvoza v Skupnost, ampak zagotovitvi, da se ne uvaža na podlagi škodljivih dampinških cen. Uvoz z različnim poreklom bo še naprej zadovoljeval precejšen del povpraševanja Skupnosti. Ker mnogih držav ne zadevajo protidampinške dajatve ali izravnalne dajatve, ni pričakovati pomanjkanja dobav.

(128) Trdilo se je, da končni potrošnik, pa tudi "institucionalni" uporabniki, kakršni so hoteli, bolnišnice itd., potrebujejo poceni uvoz posteljnega perila, ker proizvajalci Skupnosti ne delajo izdelkov iz cenejšega prodajnega programa. Preiskava je pokazala, da pet proizvajalcev Skupnosti, vključenih v vzorec, še vedno proizvaja te izdelke. Nobenega tehničnega razloga ni bilo, da se proizvodnja teh izdelkov v Skupnosti ne bi mogla povečati. Dejstvo, da protidampinške ali izravnalne dajatve ne zadevajo mnogih drugih držav, pomeni, da bodo alternativni viri dobav še vedno na voljo.

4. Sklep o interesu Skupnosti

(129) Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da glede interesa Skupnosti ni nujnih razlogov, zaradi katerih se protidampinške dajatve v tem primeru ne bi uvedle.

H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Dokončni ukrepi

(130) Da bi se preprečila nadaljnja škoda, ki jo povzroča dampinški uvoz, se zdi primerno, da se sprejmejo protidampinški ukrepi.

(131) Zaradi določitve ravni teh dajatev so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti.

(132) Ob upoštevanju ravni donosnosti, ki jo je industrija Skupnosti dosegla v letih 1999 in 2000, je bilo ugotovljeno, da bi se stopnja dobička v višini 6,5 % prihodkov od prodaje lahko štela kot ustrezen minimum, katerega dosego bi industrija Skupnosti lahko pričakovala, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Potrebno zvišanje cen je bilo torej določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakršna je bila določena pri izračunih nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih industrija Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila pridobljena z uskladitvijo prodajnih cen industrije Skupnosti z dejansko nastalo izgubo/dobičkom v obdobju preiskave in s prištetjem zgoraj navedene stopnje dobička. Morebitna razlika, ki bi izhajala iz te primerjave, je bila potem izražena v odstotku celotne uvozne vrednosti cif.

(133) Pakistanski proizvajalci izvozniki so trdili, da je stopnja dobička v višini 6,5 % prihodkov od prodaje višja od ustreznega minimalnega dobička, ugotovljenega pri drugih preiskavah v zvezi z istim izdelkom. Ta trditev je morala biti zavrnjena, ker se ustrezni minimalni dobiček, ki bi ga industrija Skupnosti lahko pričakovano dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga, določa na novo na podlagi posebnih okoliščin vsakega postopka, ob upoštevanju tržnih pogojev in rezultatov preteklega poslovanja industrije Skupnosti v tem postopku. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da bi se 6,5 % stopnja dobička lahko upoštevala kot ustrezni minimum, izračunan kot povprečje ravni donosnosti, dosežene v industriji Skupnosti v letih 1999 in 2000.

(134) Ker je bila raven odprave škode višja od ugotovljene stopnje dampinga, bi morali dokončni ukrepi temeljiti na stopnji dampinga.

2. Zaveza

(135) Pakistanski proizvajalci izvozniki so predlagali cenovno zavezujočo ponudbo. Vendar je bilo v ta postopek vključenih več kakor 170 izvoznikov in za posteljno perilo je značilnih na stotine raznovrstnih izdelkov, pri čemer pa ob uvozu nekaterih značilnosti ni lahko opaziti. Zato je dejansko nemogoče določiti sprejemljive minimalne cene za vsako vrsto izdelka, ki bi jih Komisija lahko ustrezno nadzirala. Zaradi veliko izvoznikov pa bi bilo nadziranje cenovno zavezujočih ponudb tudi praktično neizvedljivo.

(136) Ugotovljeno je bilo tudi, da so kategorije zadevnega izdelka, predlagane v okviru cenovno zavezujoče ponudbe, neprimerne, ker bi se cene v vsaki od teh kategorij precej spreminjale. Razen tega predlagane cene niso odpravile škodljivega dampinga.

(137) V teh okoliščinah se je upoštevalo, da je cenovno zavezujoča ponudba neizvedljiva in da je ni mogoče sprejeti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev pri uvozu posteljnega perila iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (pri čemer lan ni prevladujoče vlakno), beljenih, barvanih ali tiskanih, s poreklom iz Pakistana, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex63022100 (oznake TARIC 63022100*81 in 63022100*89), ex63022290 (oznaka TARIC 63022290*19), ex63023110 (oznaka TARIC 63023110*90), ex63023190 (oznaka TARIC 63023190*90) in ex63023290 (oznaka TARIC 63023290*19).

2. Stopnja dajatve, ki se uporablja na neto ceno franko na meji, brez dajatev, za izdelke, ki jih proizvajajo vse družbe, znaša 13,1 %.

3. Razen če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinskimi dajatvami.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan, ki sledi dnevu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2004

Za Svet

Predsednik

M. Cullen

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1972/2002 (UL L 305, 7.11.2002, str. 1).

[2] UL C 316, 18.12.2002, str. 6.

--------------------------------------------------