32004R0001

Uredba Komisije (ES) št. 1/2004

z dne 23. decembra 2003

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči [1], in zlasti člena 1(1)(a)(i) Pogodbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da skladno s členom 87 Pogodbe izjavi, da je pomoč malim in srednje velikim podjetjem pod določenimi pogoji združljiva s skupnim trgom in je ni treba priglasiti skladno s členom 88(3) Pogodbe.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za pomoč malim in srednje velikim podjetjem [3] se ne uporablja za dejavnosti v zvezi s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi.

(3) Komisija je pri številnih odločbah uporabila člena 87 in 88 Pogodbe za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, in je svojo politiko tudi večkrat pojasnila, nazadnje v Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju [4] (v nadaljevanju "kmetijskih smernicah"). Glede na bogate izkušnje Komisije pri uporabi teh členov v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, je primerno, da zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora in poenostavitve upravljanja, ne da bi ob tem prišlo do zmanjšane možnosti Komisije za spremljanje, Komisija uporabi pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98, tudi pri malih in srednje velikih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, če je bilo določeno, da se člen 89 Pogodbe uporablja za take proizvode. Zaradi posebnosti kmetijskega sektorja je upravičena uredba, ki zajema le mala in srednje velika podjetja, dejavna v tem sektorju.

(4) Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov. Komisija ovrednoti priglasitve glede na to uredbo in skladno s kmetijskimi smernicami. Priglasitve, oddane pred začetkom veljavnosti te uredbe, se ovrednotijo najprej glede na to uredbo, in če pogoji niso izpolnjeni, na podlagi kmetijskih smernic. Primerno je določiti prehodne določbe o pomoči, ki je bila odobrena pred začetkom veljavnosti te uredbe in ki v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ni bila priglašena.

(5) V prihodnjih letih se bo kmetijstvo moralo prilagoditi novim razmeram in nadaljnjemu razvoju trga ter spremembam v tržni politiki in pravilom trgovanja, povpraševanju in okusu potrošnika ter razširitvi Skupnosti. Te spremembe ne bodo vplivale le na kmetijske trge, ampak tudi na lokalna gospodarstva na podeželskih območjih na splošno. Politika razvoja podeželja mora biti usmerjena k povrnitvi in krepitvi konkurenčnosti podeželskih območij in zato prispevati k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na teh območjih.

(6) Mala in srednje velika podjetja imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in veljajo na splošno kot dejavnik socialne trdnosti in gospodarskega zagona. Vendar je lahko njihov razvoj omejen zaradi tržnih pomanjkljivosti. Ta podjetja imajo pogosto težave pri pridobivanju sredstev ali posojil zaradi finančnih trgov, ki niso pripravljeni prevzeti tveganja, in zaradi omejenih jamstev, ki jih lahko ponudijo. Zaradi omejenih virov imajo manjši dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in možnih trgov. Upoštevajoč ta razmišljanja, mora biti namen pomoči, ki je izvzeta s to uredbo, olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti malih in srednje velikih podjetij pod pogojem, da takšna pomoč ne vpliva negativno na pogoje trgovanja, tako da bi bila v nasprotju s skupnimi interesi. Tak razvoj je treba spodbujati in podpirati s poenostavljanjem obstoječih pravil, če se uporabljajo za mala in srednje velika podjetja.

(7) V proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov v Skupnosti prevladujejo mala in srednje velika podjetja.

(8) Z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb [5], so bila že uvedena posebna pravila o državni pomoči nekaterim ukrepom za razvoj podeželja, ki so deležni podpore držav članic brez financiranja Skupnosti.

(9) S to uredbo se izvzame vsaka pomoč, ki izpolnjuje vse ustrezne zahteve, in vsak program pomoči pod pogojem, da vsaka pomoč, ki bi lahko bila odobrena v okviru programa, izpolnjuje ustrezne zahteve te uredbe. Zaradi učinkovitega nadzora in poenostavitve upravnih postopkov, ne da bi Komisija pri tem zmanjšala lastne možnosti spremljanja, se morajo programi pomoči in posamična pomoč, ki je odobrena neodvisno od katerega koli programa pomoči, izrecno sklicevati na to uredbo.

(10) Pomoč, odobrena za kritje stroškov oglaševanja, kakor je opredeljena s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za oglaševanje proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I [6], je izključena iz obsega te uredbe in se zanjo še naprej uporabljajo samo te smernice;

(11) Da bi zagotovili ustrezno ravnovesje med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v podprtem sektorju in cilji te uredbe, ta uredba ne izvzame posamične pomoči, ki presega določen najvišji znesek, ne glede na to, ali je bila pomoč odobrena v okviru programa pomoči, ki je izvzet po tej uredbi.

(12) Ta uredba ne izvzame izvozne pomoči ali pomoči, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov. Taka pomoč je lahko nezdružljiva z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti v okviru Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o subvencijah in izravnalnih ukrepih in Sporazuma STO o kmetijstvu. Pomoč, ki omogoča sodelovanje na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu, ponavadi ni izvozna pomoč.

(13) Da bi se izognili razlikam, ki bi lahko vodile k izkrivljanju konkurenčnosti, da bi olajšali usklajevanje med različnimi ukrepi Skupnosti in držav članic glede malih in srednje velikih podjetij ter da bi zboljšali jasnost pri upravnih postopkih in pravno varnost, mora biti opredelitev pojma "malih in srednje velikih podjetij", ki se uporablja v tej uredbi, opredelitev iz Uredbe (ES) št. 70/2001.

(14) V skladu z uveljavljeno prakso Komisije ter da bi bila pomoč sorazmerna in omejena na potrebni znesek, se prag pomoči običajno izrazi v njeni intenzivnosti glede na razne upravičene stroške in ne v najvišjih zneskih pomoči.

(15) Zaradi ugotavljanja, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom po tej uredbi, je treba upoštevati intenzivnost pomoči in tako znesek pomoči, ki je izražen kot protivrednost dotacije. Izračun protivrednosti dotacije, plačljive v več obrokih, in izračun pomoči v obliki ugodnega posojila zahteva uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo ob odobritvi. Zaradi enotne, jasne in enostavne uporabe predpisov v zvezi z državno pomočjo se tržne obrestne mere za namene te uredbe štejejo kot referenčne obrestne mere pod pogojem, da je v primeru ugodnega posojila to zavarovano z običajnim jamstvom in ni povezano z nenavadno visokim tveganjem. Za referenčne obrestne mere veljajo tiste, ki jih periodično določi Komisija na podlagi objektivnih meril ter so objavljene v Uradnem listu Evropske unije in na internetu.

(16) Skladno z uveljavljeno prakso Komisije za vrednotenje državne pomoči v kmetijskem sektorju ni potrebno razlikovati med malimi in srednje velikimi podjetji. Za nekatere vrste pomoči je ustrezno določiti najvišje zneske pomoči, ki jo upravičenec lahko prejme.

(17) Glede na dosedanje izkušnje Komisije bi morala biti zgornja meja intenzivnosti pomoči določena na ravni, ki vzpostavlja primerno sorazmerje med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v podprti panogi in ciljem olajšati razvoj gospodarskih dejavnosti malih in srednje velikih podjetij v kmetijskem sektorju. Da bi dosegli skladnost z ukrepi pomoči, ki jih financira Skupnost, je treba zgornje meje intenzivnosti uskladiti s tistimi iz kmetijskih smernic in Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(18) Določiti je treba nadaljnje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za programe pomoči ali posamične pomoči, ki so izvzeti s to uredbo. Podjetja, ki prejemajo pomoč za naložbe, morajo izpolnjevati pogoje o vitalnosti in pogoje glede minimalnih standardov, predvidenih v členih 5 in 26(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999. Upoštevati je treba vse omejitve proizvodnje ali omejitve glede pomoči Skupnosti skladno s skupnimi tržnimi ureditvami. V skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe takšna pomoč ne sme imeti izključnega namena tekoče ali redno zniževati poslovne stroške, ki bi jih navadno nosil upravičenec, in mora biti sorazmerna z omejitvami, ki jih je treba preseči, da bi zagotovili socialnoekonomske koristi v interesu Skupnosti. Enostranski ukrepi državne pomoči, katerih namen je izboljšati finančni položaj proizvajalcev, ki pa ne prispevajo k razvoju sektorja, in še zlasti pomoč, odobrena izključno na podlagi cene, količine, enote proizvodnje ali enote proizvodnih sredstev, se šteje kot pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva s skupnim trgom. Še več, taka pomoč bi najverjetneje motila mehanizme skupnih tržnih ureditev. Zato je primerno omejiti veljavnost te uredbe na nekatere vrste pomoči.

(19) V skladu s to uredbo je pomoč za mala in srednje velika podjetja izvzeta ne glede na lokacijo. Naložbe in ustvarjanje delovnih mest lahko prispevajo h gospodarskemu razvoju območij z omejenimi možnostmi in regij v okviru Cilja 1 v Skupnosti. Mala in srednje velika podjetja na takšnih območjih so zapostavljena zaradi strukturnih pomanjkljivosti lokacije in zaradi svoje velikosti. Zato je treba povišati zgornje meje intenzivnosti pomoči za ta podjetja na območjih z omejenimi možnostmi in regijami v okviru Cilja 1.

(20) Ker obstaja tveganje, da bi prišlo do odstopanj ali izkrivljanj zaradi ciljno naravnane pomoči za naložbe, in zato, da bi kmetom omogočili svobodno odločitev glede proizvodov, v katere bodo vlagali, pomoč za naložbe, ki je izvzeta po tej uredbi, ne sme biti omejena le na določene kmetijske proizvode. Ta pogoj ne sme preprečevati državi članici, da bi nekatere kmetijske proizvode izločila iz tovrstne pomoči ali iz programov pomoči, zlasti če ni na voljo normalnih prodajnih možnosti. Nekatere vrste naložb pa je treba kot take izključiti iz te uredbe. Pomoč za naložbe, usmerjena v določene sektorje, je lahko upravičena in torej oproščena, če je pomoč omejena na stroške izvajanja določenih pravil v zvezi z varstvom in izboljšanjem stanja okolja, izboljšanjem higienskih pogojev na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja živali. Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na ravni kmetije, pri čemer ne pride do povečanja zmogljivosti in če skupni upravičeni stroški ne presežejo meje iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999, se preučijo glede na pravila za naložbe v proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Naložbe na ravni kmetije v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, katerih posledica je povečanje proizvodne zmogljivosti in/ali pri katerih skupni upravičeni stroški presegajo mejo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999, se preučijo glede na pravila za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

(21) Če je pomoč odobrena za prilagoditev novo uvedenim standardom Skupnosti, države članice ne smejo imeti možnosti, da bi podaljšale prilagoditveno obdobje za kmete, tako da bi odložile izvajanje takih predpisov. Zato je treba jasno določiti datum, od katerega se nova zakonodaja ne more več šteti za novo.

(22) Ponudniki storitev, ki jih kmet ne more svobodno izbirati, pogosto ponujajo storitve kmetom po subvencioniranih cenah. Da bi preprečili odobritev pomoči ponudnikom storitev in ne samemu kmetu ter da bi zagotovili kmetu najboljšo storitev ob konkurenčni ceni, je treba zagotoviti, da so taki ponudniki storitev izbrani in nagrajeni skladno s tržnimi načeli. Vendar je pri nekaterih storitvah, zlasti pri izvajanju nadzora, in zaradi vrste storitve ali pravne podlage za zagotavljanje storitve mogoče, da je na voljo le en ponudnik.

(23) Nekatere uredbe Sveta s področja kmetijstva predpisujejo posebna dovoljenja za plačilo pomoči s strani držav članic, pogosto v kombinaciji ali poleg financiranja Skupnosti. Vendar v teh določbah navadno ni predvideno izvzetje iz obveznosti priglasitve skladno s členom 88 Pogodbe, če pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 87(1) Pogodbe. Ker so v teh uredbah jasno opredeljeni pogoji glede take pomoči in/ali ker obstaja obveznost priglasitve takih ukrepov Komisiji po posebnih določbah teh uredb, ni potrebna kaka nadaljnja in posebna priglasitev po členu 88(3) Pogodbe, na podlagi katere bi Komisija lahko presodila take ukrepe. Zaradi pravne varnosti je treba v tej uredbi navesti sklicevanje na tiste določbe in zato priglasitev takih ukrepov po členu 88 Pogodbe ni potrebna, če je mogoče vnaprej ugotoviti, da je pomoč odobrena izključno malim in srednje velikim podjetjem.

(24) Za zagotovitev, da je pomoč potrebna in da spodbuja razvoj nekaterih dejavnosti, ta uredba ne izvzema pomoči za dejavnosti, katere bi upravičenec izvedel tudi brez pomoči, zgolj pod tržnimi pogoji. Pomoč se ne odobri za nazaj za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel.

(25) Ta uredba ne izvzema pomoči, zbranih z drugo državno pomočjo, tudi pomočjo, ki so jo odobrili državni, regionalni in lokalni organi, s pomočjo iz javnih virov v okviru Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali s pomočjo Skupnosti v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če ta zbrana pomoč presega stopnjo intenzivnosti,določeno v tej uredbi.

(26) Zaradi jasnosti in učinkovitega spremljanja v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98 je treba pripraviti standardno obliko poročila, v katerem države članice predložijo Komisiji povzetek podatkov, kadar je v skladu s to uredbo uveden program pomoči ali odobrena posamična pomoč, neodvisno od programa pomoči, zato da se predloženi podatki objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Iz istih razlogov je primerno določiti pravila o evidenci, ki jo morajo voditi države članice v zvezi s pomočjo, ki se izvzame s to uredbo. Glede letnega poročila, ki ga morajo države članice predložiti Komisiji, je primerno, da ta določi zanj posebne zahteve. Glede na široko dostopnost potrebne tehnologije morajo biti podatki v povzetku podatkov in letnem poročilu v računalniški obliki.

(27) Če država članica ne poroča skladno z obveznostmi iz te uredbe, je mogoče, da Komisija ne bo mogla opraviti spremljanja po členu 88(1) Pogodbe in zlasti ne bo mogla oceniti, ali je skupni gospodarski učinek pomoči, izvzetih s to uredbo, tak, da bi negativno vplival na tržne pogoje v nasprotju s skupnim interesom. Potreba po oceni skupnega učinka državne pomoči je še posebej velika, če isti upravičenec prejema pomoč iz več virov, kot se v kmetijstvu vse pogosteje dogaja. Zato je izrednega pomena, da država članica pred izvajanjem pomoči po tej uredbi hitro predloži ustrezne podatke.

(28) Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju in zlasti ker je treba politiko državne pomoči na splošno pogosto na novo pregledati in popravljati, je primerno, da se omeji obdobje veljavnosti te uredbe. Če se slednja po preteku veljavnosti ne podaljša, ostanejo programi pomoči, izvzeti po tej uredbi, izvzeti še za nadaljnjih šest mesecev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN POGOJI

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov.

2. Ta uredba se ne uporablja:

(a) za pomoč pri stroških oglaševanja, kakor je opredeljeno s smernicami Skupnosti o državni pomoči za oglaševanje proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES, in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I;

(b) za pomoč za predelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I v proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I.

3. Ta uredba se ne uporablja za pomoč za posamična vlaganja, če upravičeni stroški presegajo 12,5 milijonov evrov, ali če dejanski znesek pomoči presega 6 milijonov evrov. Tako pomoč se posebej priglasi Komisiji skladno s členom 88(3) Pogodbe.

4. Ne glede na določbe člena 16(a) se ta uredba ne uporablja:

(a) za pomoč dejavnostim v zvezi z izvozom, t. j. pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem prodajne mreže in s tekočimi izdatki v zvezi z izvoznimi dejavnostmi;

(c) za pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1. "pomoč" pomeni vse ukrepe, ki izpolnjujejo merila iz člena 87(1) Pogodbe;

2. "kmetijski proizvod" pomeni:

(a) proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000 [7];

(b) proizvode, ki spadajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (izdelki iz plute);

(c) proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 [8];

3. "predelava kmetijskega proizvoda" pomeni postopek na kmetijskem proizvodu, pri katerem proizvod po opravljenem postopku ostane kmetijski proizvod;

4. "mala in srednje velika podjetja" pomeni podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001;

5. "bruto intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov. Če se pomoč ne odobri kot dotacija, temveč v drugačni obliki, je znesek pomoči enak protivrednosti dotacije. Pomoč, plačljiva v več obrokih se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob odobritvi. Obrestna mera, ki se uporabi pri diskontiranju in za izračun zneska pomoči v primeru ugodnega posojila, je referenčna obrestna mera, veljavna ob njegovi odobritvi;

6. "kakovosten proizvod" je proizvod, ki izpolnjuje merila iz člena 24b(2) ali (3) Uredbe Sveta (ES) št. 1783/2003 o spremembi Uredbe (ES) 1257/1999 o pomoči Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) za razvoj podeželja [9];

7. "slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami" pomeni vremenske pojave, kakršni so zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo 20 % običajne proizvodnje na področjih z omejenimi možnostmi in 30 % na drugih območjih.

8. "območja z omejenimi možnostmi" pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

9. "regije v okviru Cilja 1" pomeni regije, navedene v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 [10];

10. "novo uvedeni minimalni standardi glede okolja, higiene in dobrega počutja živali" pomeni:

(a) v primeru standardov, pri katerih ni predvideno prehodno obdobje, standarde, ki postanejo obvezni za proizvajalce največ dve leti pred začetkom naložbe; ali

(b) v primeru standardov, pri katerih je predvideno prehodno obdobje, standardi, ki postanejo obvezni za proizvajalce po samem začetku naložbe;

11. "mladi kmetje" pomeni proizvajalce kmetijskih proizvodov, kakor so opredeljeni v členu 8 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

12. "skupina proizvajalcev" pomeni skupino, ki je ustanovljena za skupno prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje zahtevam trga v okviru skupnih tržnih ureditev, zlasti s koncentriranjem ponudbe;

13. "združenje proizvajalcev" pomeni združenje, sestavljeno iz priznanih skupin proizvajalcev, izvaja pa enake cilje na širšem področju;

14. "stroški za teste na BSE in TSE" pomeni vse stroške, vključno s stroški za opremo za testiranje, odvzem, transport, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o pravilih za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij [11].

Člen 3

Pogoji za izvzetje

1. Posamična pomoč, odobrena izven programa pomoči, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem, da se izrecno sklicuje na to uredbo in da sta navedena njen naslov in stran objave v Uradnem listu Evropske unije.

2. Programi pomoči, ki izpolnjujejo vse pogoje te uredbe, so združljivi s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem:

(a) da katera koli pomoč, ki bi lahko bila odobrena po tem programu, izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe;

(b) da se program izrecno sklicuje na to uredbo ter da sta navedena njen naslov in stran objave v Uradnem listu Evropske unije;

(c) da je bil predložen povzetek podatkov, opredeljen v členu 19(1).

3. Pomoč, odobrena v skladu s programi iz odstavka 2, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem, da neposredno izpolnjuje vse pogoje te uredbe.

POGLAVJE 2

SKUPINE POMOČI

Člen 4

Naložbe v kmetijska gospodarstva

1. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v Skupnosti za proizvodnjo, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 10.

2. Najvišja dovoljena bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati:

(a) 50 % upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi;

(b) 40 % upravičenih naložb na drugih območjih.

Če naložbe opravljajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se največja stopnja pomoči poveča na 60 % na območjih z omejenimi možnostmi in 50 % na drugih območjih.

Če zaradi naložb pride do izrednih stroškov za varstvo in izboljšanje stanja okolja, izboljšanje higienskih pogojev na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja živali, se lahko najvišje stopnje pomoči v vrednosti 50 % in 40 % iz točk (a) in (b) prvega pododstavka povečajo za 25 in 20 odstotnih točk, v tem zaporedju. Tako povečanje se lahko odobri le za naložbe, ki presegajo minimalne veljavne zahteve Skupnosti, ali za naložbe, opravljene za izpolnitev zahtev veljavnih, novo uvedenih minimalnih standardov. Povečanje mora biti omejeno na izredne upravičene stroške, ki so potrebni, in ni mogoče pri naložbah, ki povzročajo povečanje proizvodne zmogljivosti.

3. Z naložbo se skuša doseči eden ali več v nadaljevanju naštetih ciljev:

(a) zmanjšanje proizvodnih stroškov;

(b) izboljšanje in preusmeritev proizvodnje;

(c) izboljšanje kakovosti;

(d) ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali;

(e) povečanje raznolikosti kmetijskih dejavnosti.

4. Upravičeni stroški lahko vključujejo:

(a) gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin;

(b) nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga; drugi stroški v zvezi z zakupno pogodbo (davek, marža najemodajalca, stroški za refinanciranje obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja, itd.) ne spadajo med upravičene stroške;

(c) splošne stroške, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc – do 12 % stroškov iz točk (a) in (b);

Z odstopanjem od določb točke (b) prvega pododstavka se nakup rabljene opreme v ustrezno utemeljenih primerih lahko šteje med upravičene stroške, če so izpolnjeni v nadaljevanju našteti pogoji:

(a) deklaracija proizvajalca opreme potrjuje njen natančni izvor in da upravičenec za to opremo še ni prejel državne pomoči ali pomoči Skupnosti;

(b) nakup opreme predstavlja posebno prednost za program ali projekt ali je upravičen zaradi izjemnih okoliščin (če na primer ni na voljo nova oprema, kar ogroža pravilno izvajanje projekta);

(c) zmanjšanje stroškov in torej zneska pomoči v primerjavi s stroški za enako novo opremo, ob ohranjanju ugodnega razmerja med stroški in koristmi;

(d) kupljena rabljena oprema ima tehnične in/ali tehnološke lastnosti, ki jih narekujejo zahteve projekta.

5. Pomoč se lahko odobri le vitalnim kmetijskim gospodarstvom, ki izpolnjujejo merila iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Pomoč se lahko odobri, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.

Javni organ ali neodvisna tretja stran, usposobljena za oceno, opravi oceno skladnost z merili iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1257/1999 na ravni podjetja. Pravila za uvedbo programa pomoči ali odločba o odobritvi posamične pomoči izven programa morajo določati, kako se opravi takšna ocena.

6. Na voljo morajo biti zadostni dokazi, da bodo v prihodnosti na voljo normalne prodajne možnosti za proizvode. To se oceni na ustrezni ravni, ki jo določi država članica, glede na vrsto proizvoda, vrsto naložb ter obstoječe in pričakovane zmogljivosti. Javni organ ali tretja stran, ki je neodvisna od upravičenca ter usposobljena za oceno, opravi oceno normalnih prodajnih možnosti. Pravila za uvedbo programa pomoči morajo določati, kako se opravi takšna ocena. Ocena mora biti narejena na podlagi novih podatkov in mora biti na voljo javnosti.

7. Pomoč se ne odobri ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, opredeljenih v uredbah Sveta o uvedbi skupnih tržnih ureditev, tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na pomoč Skupnosti.

8. Pomoč ne sme biti omejena na določene kmetijske proizvode, razen če je omejena na stroške izvajanja posebnih pravil v zvezi z varstvom in izboljšanjem stanja okolja, izboljšanjem higienskih pogojev na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja živali. Pomoč se ne odobri:

(a) za naložbe, katerih učinek je povečana proizvodna zmogljivosti, če se zmogljivost na kmetiji poveča za več kot 20 %, merjeno v glavah velikih živali pri proizvodnji živali in v obdelani površini pri rastlinski pridelavi;

(b) za nakup proizvodnih pravic, živali, zemljišč razen zemljišč za gradnjo, rastlin ali pravic za pridelavo rastlin;

(c) za preproste naložbe za nadomestitev.

9. Najvišji upravičeni stroški pomoči ne smejo presegati meje celotne naložbe, upravičene za pomoč, ki jo je določila država članica skladno s členom 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999. Ta meja mora biti navedena v programih pomoči.

10. Pomoč se ne odobri:

(a) za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode;

(b) za dejavnosti v zvezi s predelavo in trženjem v sektorju sladkorja.

Člen 5

Varstvo tradicionalne krajine in stavb

1. Pomoč za varstvo tradicionalnih krajin in stavb je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 in 3.

2. Pomoč se lahko odobri v višini do 100 % dejanskih stroškov, ki nastanejo pri naložbah ali investicijskih delih, namenjenih ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih, na primer arheoloških ali zgodovinskih znamenitosti. Takšni stroški lahko vključujejo razumno nadomestilo za delo, ki ga opravi kmet sam ali njegovi delavci, do višine 10000 evrov na leto.

3. Pomoč se lahko odobri do 60 % ali, na območjih z omejenimi možnostmi, do 75 % dejanskih stroškov pri naložbah ali stroških za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije.

Če pride do povečanja proizvodne zmogljivosti, se za naložbe uporabljajo stopnje pomoči, določene v členu 4(2) za upravičene stroške, ki nastanejo pri ustreznih delih ob uporabi običajnih vrst sodobnega materiala. Dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.

Člen 6

Premestitev kmetijskih poslopij, ki so v javnem interesu

1. Pomoč za premestitev kmetijskih poslopij je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če je v javnem interesu in izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4.

V ustreznih določbah države članice se navede javni interes, s katerim se upraviči pomoč po tem členu.

2. Pomoč se lahko odobri v višini do 100 % dejanskih stroškov, če premestitev poslopja v javnem interesu zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb.

3. Če je posledica premestitve poslopja v javnem interesu to, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 60 % ali, na območjih z omejenimi možnostmi, vsaj 50 % povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, je prispevek vsaj 55 % ali 45 %, v tem zaporedju.

4. Če je posledica premestitve poslopja v javnem interesu povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60 % ali, na območjih z omejenimi možnostmi, vsaj 50 % stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, je prispevek vsaj 55 % ali 45 %, v tem zaporedju.

Člen 7

Naložbe v predelavo in trženje

1. Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 7.

2. Najvišja dovoljena bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati:

(a) 50 % upravičenih naložb v regijah v okviru Cilja 1;

(b) 40 % upravičenih naložb na drugih območjih.

3. Upravičeni stroški lahko vključujejo:

(a) gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin;

(b) nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga; drugi stroški v zvezi z zakupno pogodbo (davek, marža najemodajalca, stroški za refinanciranje obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja, itd.) ne spadajo med upravičene stroške;

(c) splošne stroške, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc – do 12 % stroškov iz točk (a) in (b);

Z odstopanjem od določb točke (b) prvega pododstavka se nakup rabljene opreme v ustrezno utemeljenih primerih lahko šteje med upravičene stroške, če so izpolnjeni v nadaljevanju našteti pogoji:

(a) deklaracija proizvajalca opreme potrjuje njen natančni izvor in da upravičenec za to opremo še ni prejel državne pomoči ali pomoči Skupnosti;

(b) nakup opreme predstavlja posebno prednost za program ali projekt ali je upravičen zaradi izjemnih okoliščin (če na primer ni na voljo nova oprema, kar ogroža pravilno izvajanje projekta);

(c) zmanjšanje stroškov in torej zneska pomoči v primerjavi s stroški za enako novo opremo, ob ohranjanju ugodnega razmerja med stroški in koristmi;

(d) kupljena rabljena oprema ima tehnične in/ali tehnološke lastnosti, ki jih narekujejo zahteve projekta.

4. Pomoč se lahko odobri le podjetjem, ki izpolnjujejo merila iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Pomoč se lahko odobri, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.

Javni organ ali neodvisna tretja stran, usposobljena za oceno, opravi oceno skladnost z merili iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 na ravni podjetja. Pravila za uvedbo programa pomoči morajo določati, kako se opravi takšna ocena.

5. Na voljo morajo biti zadostni dokazi, da bodo v prihodnosti na voljo normalne prodajne možnosti za proizvode. To se oceni na ustrezni ravni, ki jo določi država članica, glede na vrsto proizvoda, vrsto naložb ter obstoječe in pričakovane zmogljivosti. Javni organ ali tretja stran, ki je neodvisna od upravičenca ter usposobljena za oceno, opravi oceno normalnih prodajnih možnosti. Pravila za uvedbo programa pomoči morajo določati, kako se opravi takšna ocena. Ocena mora biti narejena na podlagi novih podatkov in mora biti na voljo javnosti.

6. Pomoč se ne odobri ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, opredeljenih v uredbah Sveta o uvedbi skupnih ureditev trga, tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na pomoč Skupnosti.

7. Pomoč ne sme biti omejena na določene kmetijske proizvode, vendar se ne odobri:

(a) za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode;

(b) za dejavnosti v zvezi s predelavo in trženjem v sektorju sladkorja.

Člen 8

Pomoč za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva mladih kmetov

Pomoč za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva mladih kmetov je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod tema pogojema:

(a) izpolnjena so merila iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

(b) skupni znesek pomoči, odobrene skladno z Uredbo (ES) št. 1257/1999, in pomoči v obliki državne pomoči skladno s tem členom ne sme presegati najvišjih mej, opredeljenih v členu 8(2) navedene uredbe.

Člen 9

Pomoč pri predčasni upokojitvi

Pomoč pri predčasni upokojitvi kmetov je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod tema pogojema:

(a) izpolnjena so merila iz členov 10, 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

(b) prenehanje kmetijske dejavnosti je trajno in dokončno.

Člen 10

Pomoč za skupine proizvajalcev

1. Pomoč za ustanovitev skupin proizvajalcev ali združenj proizvajalcev je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 9.

2. Do pomoči, navedene v odstavku 1, so upravičene naštete skupine proizvajalcev, če so upravičene do finančne pomoči na podlagi zakonodaje zadevne države članice:

(a) skupine proizvajalcev ali združenja proizvajalcev, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov; in/ali

(b) združenja proizvajalcev, odgovorna za nadzor nad uporabo označb porekla ali oznak kakovosti skladno s pravom Skupnosti.

V internih pravilih skupine ali združenja proizvajalcev mora biti določena obveznost članov, da svojo proizvodnjo tržijo skladno s pravili skupine o dobavi in dajanju v promet.

Pravila lahko dovoljujejo, da proizvajalec del proizvodnje trži sam neposredno. S pravili mora biti določeno, da proizvajalci, ki se pridružijo skupini ali združenju, ostanejo njeni člani najmanj tri leta in da za izstop velja vsaj 12-mesečni odpovedni rok. Poleg tega morajo biti v pravilih določena skupna pravila o proizvodnji, zlasti glede kakovosti proizvodov ali ekološke pridelave, skupna pravila o dajanju blaga v promet in pravila zlasti v zvezi s podatki o proizvodu, predvsem glede na letino in razpoložljivost. Vendar ostanejo proizvajalci odgovorni za upravljanje svojih kmetijskih gospodarstev. Dogovori, sklenjeni v okviru skupine proizvajalcev ali združenja proizvajalcev, morajo biti popolnoma skladni z ustreznimi določbami prava konkurence, zlasti členov 81 in 82 Pogodbe.

3. Upravičeni stroški lahko vključujejo najem ustreznih prostorov, nakup pisarniške opreme, vključno s strojno in programsko opremo, stroške upravnega osebja, režijske stroške in stroške za pravne in upravne postopke. Če se prostori kupijo, so upravičeni stroški za prostore omejeni na tržno vrednost najemnine.

4. Pomoč mora biti začasna in degresivna in ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov, nastalih v prvem letu. Obseg pomoč se mora v vsakem letu poslovanja zmanjšati vsaj za 20 odstotnih točk, tako da je v petem letu znesek pomoči omejen na 20 % dejanskih upravičenih stroškov, nastalih v tem letu.

5. Pomoč se ne plača za stroške, nastale po petem letu ali plačane po sedmem letu od priznanja organizacije proizvajalcev. To ne posega v odobritev pomoči za upravičene stroške, ki so omejeni na vsaj 30 % letno povečanje prihodka upravičenca in so posledica takega povečanja, če je povečanje nastalo zaradi pristopa novih članov in/ali vključitve novih proizvodov.

6. Pomoč se ne odobri organizacijam proizvajalcev, kakršna so podjetja in zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev in ki so torej dejansko samostojni proizvajalci.

7. Pomoč se ne odobri drugim kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge na ravni kmetijske proizvodnje, kakršne so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, če se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga.

8. Skupni znesek pomoči skupini ali združenju proizvajalcev po tem členu ne sme presegati 100000 evrov.

9. Pomoč se ne odobri skupinam ali združenjem proizvajalcev, katerih cilji niso združljivi z uredbo Sveta o uvedbi skupne tržne ureditve.

Člen 11

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

1. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij za podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4.

2. Bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati:

(a) 80 % stroškov za zavarovalne premije, če je v polici navedeno, da zagotavlja le kritje izgub, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami;

(b) 50 % stroškov za zavarovalne premije, če je v polici navedeno, da zagotavlja kritje izgub iz točke (a), ki jih povzročijo slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami, poleg tega pa še kritje:

(i) drugih izgub, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere; in/ali:

(ii) izgub, ki jih povzročijo bolezni živali in rastlin.

Izgube, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami, se določijo na podlagi bruto letne proizvodnje v običajnem letu. Bruto proizvodnja se izračuna glede na povprečno bruto proizvodnjo v predhodnih treh letih, izključujoč vsako leto, v katerem je bilo upravičeno izplačilo nadomestila zaradi drugih slabih vremenskih razmer. Pri škodi na proizvodnih sredstvih, katere učinki so opazni še več let, mora odstotek dejanske izgube za prvo letino po slabih vremenskih razmerah v primerjavi z običajnim letom, določena skladno z načeli tega odstavka, presegati 10 %, odstotna dejanska izguba krat število let, v katerih pride do izgube v proizvodnji, pa mora presegati 20 % na območjih z omejenimi možnostmi in 30 % na drugih območjih.

3. Pomoč se odobri za stroške zavarovalnih premij, ki vključujejo kritje izgub, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami.

4. Pomoč ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev. Pomoč ne sme biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina zavarovalnic, niti ne sme zanjo veljati pogoj, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.

Člen 12

Pomoč za ponovno delitev zemljišč

1. Pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če se odobri za in omeji na stroške pravnih in upravnih postopkov, vključno z geodetskimi stroški in stroški delitve zemljišč – do 100 % dejanskih nastalih stroškov.

2. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo za naložbe, vključno z naložbami za nakup zemljišč.

Člen 13

Pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov

1. Pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če se odobri za upravičene stroške iz odstavka 2 in izpolnjuje pogoje iz odstavkov 3 do 7.

2. Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naštetih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov:

(a) do 100 % stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti;

(b) do 100 % stroškov za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti, kakršni sta seriji ISO 9000 ali 14000, sistemov na temelju analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP), sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje;

(c) do 100 % stroškov usposabljanja osebja za uporabo programov in sistemov iz točke (b);

(d) do 100 % stroškov, ki jih zaračunajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov;

(e) do 100 % stroškov obveznih nadzornih ukrepov, ki jih skladno z zakonodajo Skupnosti ali držav članic opravijo pristojni organi, razen če zakonodaja Skupnosti zahteva, da take stroške nosijo sama podjetja;

(f) začasne in degresivne pomoči za stroške obveznih nadzornih ukrepov, ki se opravijo v prvih šestih letih po uvedbi sistema nadzora za zagotavljanje upoštevanja pristnosti označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda v okviru uredb Sveta (EGS) št. 2081/92 [12] in (EGS) št. 2082/92 [13]; degresivnost mora biti vsaj 10 odstotnih točk na leto;

(g) do 100 % dejanskih stroškov za nadzor nad biološkimi metodami pridelave, opravljen v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 [14].

3. Pomoč se odobri za nadzor, ki ga opravijo tretje strani ali se opravljajo v njihovem imenu, kot so pristojni upravni organi ali organi, ki delujejo v njihovem imenu, ali neodvisna telesa, odgovorna na nadzor in spremljanje uporabe označb porekla, označb o biološki pridelavi, označb kakovosti, če so take označbe skladne z zakonodajo Skupnosti.

4. Pomoč se ne odobri za stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, ali če zakonodaja Skupnosti predpisuje, da stroške nadzora nosijo proizvajalci, ne da bi bila opredeljena višina stroškov.

5. Skupni znesek državne pomoči na podlagi odstavka 2 ne sme presegati 100000 evrov na upravičenca v katerem koli triletnem obdobju. Pri izračunu zneska pomoči se šteje, da je upravičenec oseba, ki prejema storitve, navedene v ustreznem odstavku.

6. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve iz odstavka 2 zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.

7. Če uporabnik storitve ne more prosto izbrati ponudnika storitev iz odstavka 2 in razen če obstaja le en možni ponudnik zaradi vrste storitve ali pravne podlage za njeno zagotavljanje, mora biti ponudnik storitve izbran in nagrajen po tržnih načelih, brez razlikovanja, in če je to potrebno, po razpisnih postopkih, skladnih z predpisi Skupnosti, vedno pa ob taki stopnji oglaševanja, ki omogoča, da je trg storitev odprt konkurenci in da je omogočeno preverjanje nepristranskosti pravil razpisnega postopka.

Člen 14

Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju

1. Pomoč je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če se odobri za kritje upravičenih stroškov za dejavnosti tehnične podpore iz odstavka 2 in če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 3, 4 in 5.

2. Pomoč se lahko odobri za kritje v nadaljevanju naštetih upravičenih stroškov:

(a) na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:

(i) stroškov organiziranja programa za usposabljanje;

(ii) potnih stroškov in dnevnic udeležencev;

(iii) stroškov zagotavljanja nadomeščanja med odsotnostjo kmeta ali delavca na kmetijskem gospodarstvu;

(b) na področju storitev nadomeščanja: dejanskih stroškov nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom;

(c) na področju svetovalnih storitev: honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali redne občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;

(d) na področju organizacije tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih:

(i) stroškov udeležbe;

(ii) potnih stroškov;

(iii) stroškov publikacij;

(iv) najemnine razstavnih prostorov.

3. Skupni znesek državne pomoči, odobrene na podlagi odstavka 2, ne sme presegati 100000 evrov na upravičenca v katerem koli triletnem obdobju ali 50 % upravičenih stroškov, pri čemer se upošteva tista vrednost, ki je večja. Za izračun zneska pomoči se za upravičenca šteje oseba, ki prejme tehnično podporo.

4. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.

5. Če uporabnik storitve ne more prosto izbrati tehnične podpore, mora biti ponudnik storitve izbran in nagrajen po tržnih načelih, brez razlikovanja, in če je to potrebno, po razpisnih postopkih, skladnih z predpisi Skupnosti, vedno pa ob taki stopnji oglaševanja, ki omogoča, da je trg storitev odprt konkurenci in da je omogočeno preverjanje nepristranskosti pravil razpisnega postopka.

Člen 15

Pomoč v živinorejskem sektorju

V nadaljevanju našteta pomoč podjetjem, ki delujejo v živinorejskem sektorju, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe:

(a) pomoč v višini do 100 % za kritje upravnih stroškov, ki so neposredno povezani z uvedbo in vodenjem rodovniških knjig;

(b) pomoč v višini do 70 % stroškov testov za ugotavljanje genetske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora nad kakovostjo mleka;

(c) pomoč v višini do 40 % upravičenih stroškov iz člena 4 za naložbe v centre za reprodukcijo živali in za uvedbo inovativnih metod ali prakse vzreje živali na ravni kmetije, razen stroškov v zvezi z uvedbo in izvajanjem umetne osemenitve;

(d) pomoč v višini do 100 % za kritje stroškov testiranja na TSE.

Vendar pri obveznem testiranju goveda, zaklanem za prehrano ljudi, na BSE, skupna neposredna in posredna pomoč, vključno s plačili skupnosti, ne sme biti več kot 40 evrov na test. Ta znesek se nanaša na skupni strošek testiranja, kar vključuje: opremo za testiranje, odvzem, transport, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev. Obveznost testiranja je lahko določena v zakonodaji Skupnosti ali posameznih držav.

Državna pomoč za kritje stroškov testiranja na TSE se izplača izvajalcu, pri katerem je treba odvzeti vzorce za teste. Vendar se zaradi poenostavljenega izvajanja take državne pomoči pomoč lahko izplača tudi laboratorijem, če se celotni znesek državne pomoči posreduje izvajalcu. Državna pomoč, ki jo neposredno ali posredno prejme izvajalec, kadar je treba odvzeti vzorce za testiranje, se mora odražati v ustrezno nižjih cenah, ki jih ta izvajalec zaračuna.

Člen 16

Pomoč, opredeljena v nekaterih uredbah Sveta

V nadaljevanju našteta pomoč malim in srednje velikim podjetjem je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz oproščena obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe:

(a) prispevki držav članic, ki izpolnjujejo vse pogoje, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah [15], in zlasti v členu 9(3) Uredbe;

(b) prispevki držav članic, ki izpolnjujejo vse pogoje, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu [16], in zlasti členov 9(2), (3) in (4) Uredbe;

(c) prispevki držav članic, ki izpolnjujejo vse pogoje, opredeljene v Uredbi Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 999/2001 z dne z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij [17], in zlasti člena 13(4) Uredbe;

(d) prispevki držav članic, ki izpolnjujejo vse pogoje, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode [18], in zlasti člena 14(2) Uredbe;

(e) prispevki držav članic, ki izpolnjujejo vse pogoje, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso [19], in zlasti členov 6(5) in 14 Uredbe;

(f) pomoč, ki so jo države članice odobrile skladno s členi 3 in 4 Uredbe Komisije (ES) št. 2777/2000 z dne 18. decembra 2000 o sprejetju ukrepov posebne podpore za trg govedine [20];

(g) pomoč, ki so jo države članice odobrile skladno s členom 6(3) drugega pododstavka Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o uvedbi sistema podpor za pridelovalce nekaterih poljščin [21];

(h) pomoč, ki so jo države članice odobrile skladno s členom 15(6) Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo [22].

POGLAVJE 3

SKUPNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Ukrepi pred odobritvijo pomoči

1. Da bi bila upravičena do izjeme po tej uredbi, se pomoč v okviru programa pomoči odobri le za dejavnosti, ki so bile opravljene, ali storitve, ki so bile prejete po uvedbi programa pomoči in njegovi objavi v skladu s to uredbo.

Če program pomoči predvideva nastanek avtomatske pravice do prejemanja pomoči in ne zahteva nadaljnjih ukrepov na upravni ravni, se pomoč lahko odobri po uvedbi programa pomoči in njegovi objavi v skladu s to uredbo.

Če program pomoči zahteva, da se pristojnemu organu predloži zahtevek, se pomoč lahko odobri, ko so izpolnjeni v nadaljevanju našteti pogoji:

(a) program pomoči je bil uveden in objavljen skladno s to uredbo;

(b) zahtevek za pomoč je bil pravilno predložen pristojnemu organu;

(c) pristojni organ je zahtevek sprejel na način, ki ga obvezuje k odobritvi pomoči, pri čemer je jasno naveden znesek odobrene pomoči ali način izračuna tega zneska; pristojni organ lahko tako sprejme zahtevek le, če proračunska sredstva, ki so na voljo za pomoč ali program pomoči, niso porabljena.

2. Da bi bila upravičena do izjeme po tej uredbi, se pomoč izven programa pomoči odobri le za dejavnosti, ki so bile opravljene, ali storitve, ki so bile prejete po izpolnitvi meril iz točk (b) in (c) tretjega pododstavka odstavka 1.

Člen 18

Kumulacija

1. Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 4 do 15, se uporabljajo ne glede na to, ali se projekt v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.

2. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč, izvzeta s to uredbo, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic ali Skupnosti iz drugega pododstavka člena 51(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, če bi bila s tem presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena s to uredbo.

3. Če država članica podjetju odobri pomoč iz členov 8, 10, 13 ali 14 te uredbe, obvesti podjetje, da je pomoč odobrena na podlagi ustreznega člena te uredbe. Država članica od podjetja pridobi vse podatke o drugi podobni pomoči, ki jo je podjetje prejelo. Pri pomoči iz členov 13 ali 14 je treba predložiti podatke o podobni pomoči, ki jo je podjetje prejelo v preteklih treh letih.

Država članica lahko odobri novo pomoč le po preverjanju, ali ta ne bi povečala skupnega zneska pomoči iz katerega od teh členov nad skupni prag, ki ga podjetje lahko prejme na neko časovno obdobje in ki je določen v ustreznem členu.

Člen 19

Jasnost in spremljanje

1. Države članice najpozneje 10 delovnih dni pred začetkom izvajanja programa pomoči ali odobritve posamične pomoči izven programa, izvzete na podlagi te uredbe, predložijo Komisiji povzetek podatkov o programu pomoči ali posamični pomoči na obrazcu iz Priloge I, zato da se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Povzetek mora biti v računalniški obliki. Komisija v petih delovnih dneh od prejema povzetka pošlje obvestilo o prejetju z identifikacijsko številko in objavi povzetek na internetu.

2. Države članice vodijo podrobne evidence o programih pomoči, izvzetih po tej uredbi, o posamični pomoči, odobreni po teh programih, in o posamični pomoči, izvzeti s to uredbo in odobreni zunaj katerega od obstoječih programov pomoči. Takšna evidenca vsebuje vse potrebne podatke, da se ugotovi, ali so pogoji za izjemo po tej uredbi izpolnjeni, vključno s podatki, da ima podjetje status MSP. Države članice hranijo evidenco o posamični pomoči 10 let od datuma odobritve in evidenco o programih pomoči 10 let od datuma, ko je bila odobrena zadnja posamična pomoč po programu. Komisija lahko od države članice pisno zahteva, da v 20 delovnih dneh ali daljšem roku, če je tako določeno v zahtevku, predloži vse podatke, za katere Komisija meni, da so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

3. Če je država članica uvedla centralni register pomoči, odobrenih posebej po členih 8, 10, 13 ali 14, ki vsebuje vse podatke o vsej pomoči, ki jo je v državi članici odobril katerikoli organ, se zahteva prvega pododstavka člena 18(3) ne uporablja, od takrat, ko register zajame obdobje treh let.

4. Države članice pripravijo poročilo o izvajanju te uredbe ne glede na to, ali se ta nanaša na celotno koledarsko leto ali samo na del leta, na obrazcu iz Priloge II v računalniški obliki. Poročilo je lahko vključeno v letno poročilo, ki ga države članice predložijo skladno s členom 21(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 [23] in se predloži do 30. junija v letu, ki sledi koledarskemu letu, na katero se poročilo nanaša.

5. Takoj po začetku veljavnosti programa pomoči ali po odobritvi posamične pomoči izven programa pomoči, izvzetega s to uredbo, države članice na internetu objavijo celotno besedilo programa pomoči ali merila in pogoje, pod katerimi se odobri posamična pomoč. Naslovi spletnih strani se sporočijo Komisiji skupaj z zahtevanim povzetkom podatkov o pomoči na podlagi odstavka 1. Naslovi spletnih strani morajo biti navedeni tudi v letnem poročilu, predloženem na podlagi odstavka 4.

Člen 20

Začetek in trajanje veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 31. decembra 2006.

2. Priglasitve, ki so nedokončane ob začetku veljavnosti te uredbe, se ocenijo skladno z določbami te uredbe. Če pogoji te uredbe niso izpolnjeni, Komisija preuči take priglasitve po smernicah Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju.

Posamična pomoč in programi pomoči, ki so se začeli uporabljati pred začetkom veljavnosti te uredbe, ter pomoč, odobrena po teh programih brez dovoljenja Komisije in v nasprotju z zahtevo obvezne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, so združljivi s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe in so izvzeti iz obveznosti priglasitve pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz člena 3 te uredbe, razen zahtev iz odstavkov 1 in 2(b) ter (c) navedenega člena o izrecnem sklicevanju na to uredbo, ter da je bil pred odobritvijo pomoči predložen povzetek, opredeljen v členu 19(1). Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, oceni Komisija skladno z ustreznimi okviri, smernicami, obvestili in sporočili.

3. Programi pomoči, oproščeni po tej uredbi, ostanejo oproščeni v prilagoditvenem šestmesečnem obdobju po datumu, predvidenem v drugem pododstavku odstavka 1.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2003

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

[2] UL C 194, 15.8.2003, str. 2.

[3] UL L 10, 13.1.2001, str. 33.

[4] UL C 28, 1.2.2000, str. 2. (Popravljena različica UL C 232, 12.8.2000, str. 19.)

[5] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[6] UL C 252, 12.9.2001, str. 5.

[7] UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

[8] UL L 182, 3.7.1987, str. 36.

[9] UL L 270, 21.10.2003, str. 70.

[10] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[11] UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

[12] UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

[13] UL L 208, 24.7.1992, str. 9.

[14] UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

[15] UL L 327, 21.12.1999, str. 7.

[16] UL L 328, 23.12.2000, str. 2.

[17] UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

[18] UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

[19] UL L 160, 26.6.1999, str. 21.

[20] UL L 321, 19.12.2000, str. 47.

[21] UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

[22] UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

[23] UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------