32004D0338

Sklep Sveta

z dne 22. marca 2004

o sprejetju poslovnika Sveta

(2004/338/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 207(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 121(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 28(1) in člena 41(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 4 Pogodbe o Evropski uniji "Evropski svet daje Uniji nujno spodbudo za njen razvoj, za katerega določa tudi splošne politične smernice".

(2) Da bi Evropski svet nemoteno opravljal to nalogo dajanja spodbude in določanja splošnih političnih smernic Unije, se je na svojem sestanku 21. in 22. junija 2002 v Sevilli dogovoril o vrsti pravil za pripravo, potek in zaključek svojih postopkov. Zaradi preglednosti in učinkovitosti je treba v poslovniku Sveta izrecno navesti ta organizacijska pravila in za njihovo izvajanje sprejeti praktične ukrepe.

(3) Pomembno je, da Svet upošteva pravila o organizaciji svojega dela, kar mu bo omogočilo bolje izrabiti neizogibno omejen čas, ki mu je na voljo. V ta namen je Svet 18. marca 2003 sprejel kodeks ravnanja za izboljšanje učinkovitosti priprave in poteka sej Sveta in njegovih pripravljalnih teles. Ta kodeks ravnanja je treba vključiti v poslovnik, da bo postal pravno zavezujoč –

SKLENIL:

Edini člen

Poslovnik Sveta z dne 22. julija 2002 (2002/682/ES, Euratom) [1] se nadomesti z naslednjimi določbami, ki začnejo veljati 23. marca 2004: "

POSLOVNIK Sveta

Člen 1

Sklic in kraj sej

1. Svet se sestane, ko ga skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije [1].

2. Sedem mesecev pred začetkom svojega mandata, kadar je to potrebno po posvetovanju s predsedstvom pred ali po svojem mandatu, predsedstvo objavi datume, ki jih predvideva za seje, na katerih se bo Svet moral sestati, da bo opravil svoje zakonodajno delo ali sprejel operativne odločitve.

3. Svet ima sedež v Bruslju. V mesecu aprilu, juniju in oktobru se Svet sestaja v Luxembourgu [2].

V izjemnih okoliščinah in iz ustrezno utemeljenih razlogov lahko Svet ali Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) soglasno odloči, da bo seja Sveta potekala drugje.

Člen 2

Sestave Sveta, vloga Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter načrtovanje dela

1. Svet se glede na obravnavano vsebino lahko sestaja v različnih sestavah. Svet v sestavi za splošne zadeve in zunanje odnose (v nadaljnjem besedilu "Svet za splošne zadeve in zunanje odnose"), sklican skladno z odstavkom 2(a), določi seznam teh sestav, ki je opredeljen v Prilogi I.

2. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je pristojen za naslednji dve glavni področji delovanja, za kateri se sestaja ločeno, z ločenimi dnevnimi redi in po možnosti na različne datume, pri čemer obravnava:

(a) priprave na sestanke Evropskega sveta in nadaljnje ukrepanje, vključno s potrebno koordinacijo vsega pripravljalnega dela, splošno koordinacijo politik, institucionalnih in administrativnih vprašanj, horizontalnih zadev v zvezi z več politikami Unije, ter vseh drugih zadev, za katere ga zadolži Evropski svet, ob upoštevanju pravil za delovanje ekonomske in monetarne unije;

(b) vse zunanje ukrepe Unije, in sicer skupno zunanjo in varnostno politiko, evropsko varnostno in obrambno politiko, zunanjo trgovino, razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

3. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno z odstavkom 2(a), za pripravo sestankov Evropskega sveta:

(a) najmanj štiri tedne pred sestankom Evropskega sveta na predlog predsedstva pripravi obrazložen osnutek dnevnega reda;

(b) dan pred sestankom Evropskega sveta se sestane na končni pripravljalni seji in potrdi dnevni red.

Prispevki drugih sestav Sveta k sestanku Evropskega sveta se pošljejo Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose, sklicanemu skladno z odstavkom 2(a), najmanj dva tedna pred sestankom Evropskega sveta.

Razen zaradi nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki, se med končno pripravljalno sejo iz odstavka 2(b) in sestankom Evropskega sveta ne sme sestati niti Svet v nobeni drugi sestavi niti pripravljalni odbor Sveta.

Ukrepe, potrebne za praktično organizacijo sestankov Evropskega sveta, sprejme predsedstvo skupaj z Generalnim sekretariatom in v skladu s pravili, ki jih je določil sam Evropski svet.

4. Na podlagi skupnega predloga, ki ga v dogovoru s Komisijo pripravijo zadevna predsedstva, Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno z odstavkom 2(a), priporoči Evropskemu svetu v sprejetje večletni strateški program za naslednja tri leta.

5. Na podlagi tega večletnega strateškega programa in po ustreznih posvetovanjih s predsedstvi, ki bosta imeli mandat v prihodnjem letu, skupaj predložita osnutek letnega operativnega programa, ki vsebuje dejavnosti Sveta za omenjeno leto. Osnutek programa se vsako leto decembra predloži Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose. V osnutku so med drugim upoštevani tudi relevantni izidi dialoga o političnih prednostnih nalogah za to leto, ki poteka na pobudo Komisije. Na podlagi razprave Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, sklicanega skladno z odstavkom 2(a), obe zadevni predsedstvi dokončno določita program.

6. Prihodnje predsedstvo izdela okvirne začasne dnevne rede za seje Sveta, predvidene v prihodnjem obdobju šestih mesecev, skupaj z navedbo načrtovanega zakonodajnega dela in operativnih odločitev. Predsedstvo izdela te začasne dnevne rede najpozneje en teden pred začetkom svojega mandata na podlagi letnega operativnega programa in po posvetovanju s Komisijo. Po potrebi je možno poleg predhodno načrtovanih sej Sveta predvideti tudi dodatne seje.

Podobne okvirne začasne dnevne rede za seje Sveta, predvidene v obdobju šestih mesecev, ki sledi tistemu iz prvega pododstavka, izdela zadevno predsedstvo po posvetovanju s Komisijo in z naslednjim predsedstvom najpozneje en teden pred začetkom svojega mandata.

Če se v obdobju šestih mesecev katera od sej, predvidenih za to obdobje, izkaže za nepotrebno, je predsedstvo ne skliče.

[3]

Dnevni red

1. Na podlagi letnega programa Sveta predsednik določi začasni dnevni red za vsako sejo. Dnevni red se pošlje drugim članom Sveta in Komisiji najmanj 14 dni pred začetkom seje.

2. Začasni dnevni red vsebuje točke, v zvezi s katerimi je Generalni sekretariat od člana Sveta ali od Komisije najmanj 16 dni pred začetkom omenjene seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo. V začasnem dnevnem redu morajo biti tudi z zvezdico označene točke, glede katerih lahko predsedstvo, član Sveta ali Komisija zahteva glasovanje. Takšna oznaka se napravi, potem ko so bile upoštevane vse postopkovne zahteve, določene v Pogodbah.

3. Točke, ki se nanašajo na sprejetje akta ali skupnega stališča glede zakonodajnega predloga ali predloga ukrepa, ki ga je treba sprejeti v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, se na začasni dnevni red za odločanje uvrstijo šele po poteku roka šestih tednov, predvidenega v točki 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

Svet lahko soglasno določi odstopanje od obdobja šestih tednov, če gre pri uvrstitvi točke za izjemni primer zaradi nujnih razlogov v smislu točke 3 omenjenega protokola.

4. Na dnevni red se lahko uvrstijo le točke, v zvezi s katerimi je bila dokumentacija poslana članom Sveta in Komisiji najpozneje do dneva, ko se pošlje začasni dnevni red.

5. Generalni sekretariat pošlje članom Sveta in Komisiji prošnje za uvrstitev točk na dnevni red in zadevno dokumentacijo, glede katerih zgornji roki niso bili upoštevani.

Če Coreper do konca tedna pred tednom, ki je pred sejo Sveta, ne zaključi obravnave zakonodajnih točk v smislu člena 7, predsedstvo umakne te točke z začasnega dnevnega reda, razen če zaradi nujnosti ni treba ravnati drugače in brez poseganja v odstavek 2.

6. Začasni dnevni red je razdeljen na del A in del B. Točke, glede katerih je odobritev Sveta možna brez razprave, se vključijo v del A, vendar to ne izključuje možnosti, da član Sveta ali Komisija ob odobritvi teh točk izrazi svoje mnenje in da se njegova izjava vključi v zapisnik.

7. Svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Za uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red, je potrebna soglasna odločitev Sveta. O tako uvrščenih točkah se lahko glasuje, če so izpolnjene vse postopkovne zahteve, predvidene v Pogodbah.

8. Vendar pa se točka pod "A" umakne z dnevnega reda, če bi stališče v zvezi s točko pod "A" lahko privedlo do nadaljnje razprave o tej točki ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija, razen če Svet odloči drugače.

9. Vsaki prošnji za uvrstitev točke pod "razno" je treba priložiti obrazložitveni dokument.

Člen 4

Zastopanje člana Sveta, ki se ne more udeležiti seje

Ob upoštevanju določb člena 11 o prenosu glasovalnih pravic lahko član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, poskrbi, da je zastopan.

Člen 5

Seje

1. Seje Sveta niso javne razen v primerih iz člena 8.

2. Komisija je vabljena na seje Sveta. Enako velja za Evropsko centralno banko v primerih, kjer ta izvršuje svojo pravico do pobude. Vendar pa lahko Svet sklene, da bo razpravljal brez navzočnosti Komisije ali Evropske centralne banke.

3. Člane Sveta in Komisije lahko spremljajo uradniki, ki jim pomagajo. Njihova imena in nazivi se vnaprej sporočijo Generalnemu sekretariatu. Svet lahko določi največje število oseb na delegacijo, ki se lahko nahajajo ob istem času v sejni sobi Sveta, vključno s člani Sveta.

4. Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi prepustnice, ki jo izda Generalni sekretariat.

Člen 6

Varovanje poslovne skrivnosti in predložitev dokumentov v sodnih postopkih

1. Brez poseganja v člena 8 in 9 ter v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za razprave Sveta obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če Svet ne odloči drugače.

2. Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov.

Člen 7

Primeri, v katerih Svet odloča kot zakonodajni organ

Svet odloča kot zakonodajni organ v smislu drugega pododstavka člena 207(3) Pogodbe ES, kadar sprejema predpise, ki so pravno zavezujoči v državah članicah ali za njih, v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali sklepov in odločb, na podlagi ustreznih določb Pogodb, z izjemo razprav, ki so namenjene sprejetju notranjih ukrepov, administrativnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali aktov, ki niso zavezujoči (kakor so sklepi, priporočila ali resolucije).

Kadar so Svetu predloženi zakonodajni predlogi ali pobude, se ta vzdrži sprejetja aktov, ki niso predvideni v Pogodbah, kakor so resolucije ali izjave, razen tistih iz člena 9.

Člen 8

Za javnost odprte razprave Sveta in javne razprave

1. Razprave Sveta o aktih, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom soodločanja na podlagi člena 251 Pogodbe ES, so odprta za javnost na naslednji način:

(a) predstavitev najpomembnejših zakonodajnih predlogov Komisije in razprava v Svetu, ki ji sledi, sta odprti za javnost. Seznam takih predlogov na priporočilo predsedstva in po posvetovanju s Komisijo sprejme Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno s členom 2(2)(a), na začetku vsakega obdobja šestih mesecev;

[4]

V takšnih primerih so razprave Sveta odprte za javnost s prenašanjem seje Sveta preko avdiovizualnih sredstev, zlasti s predvajanjem v prostoru, predvidenem za spremljanje sej. Izidi glasovanja se prikažejo vizualno.

Generalni sekretariat, kolikor je to mogoče, vnaprej obvešča javnost o datumih in približnih urah takih avdiovizualnih prenosov in sprejme vse praktične ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega odstavka.

2. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno s členom 2(2)(a), vsako leto pripravi javno orientacijsko razpravo o letnem operativnem programu Sveta in po potrebi o letnem delovnem programu Komisije. Ta letna orientacijska razprava se javno prenaša prek avdiovizualnih sredstev.

3. V skladu z odločitvijo, ki jo s kvalificirano večino sprejme Svet ali Coreper, Svet pripravi najmanj eno javno razpravo o pomembnih novih zakonodajnih predlogih poleg predlogov iz odstavka 1.

Svet ali Coreper lahko v posameznih primerih s kvalificirano večino odloči, da se pripravijo druge javne razprave o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Unije.

Naloga predsedstva, katerega koli člana Sveta ali Komisije je predlagati vprašanja ali specifične teme za take razprave.

Take razprave se javno prenašajo preko avdiovizualnih sredstev.

Člen 9

Objava rezultatov glasovanj, spremnih razlag glasovanja in zapisnikov

1. Poleg primerov, v katerih so razprave Sveta odprte za javnost v skladu s členom 8(1), se v primerih, kadar Svet v skladu s členom 7 odloča kot zakonodajni organ, objavijo izidi glasovanj in spremne obrazložitve glasovanja članov Sveta ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje zakonodajnih aktov.

Enako pravilo velja za:

(a) izide glasovanj in obrazložitve glasovanja ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje skupnega stališča v skladu s členom 251 ali 252 Pogodbe ES;

(b) izide glasovanj in obrazložitve glasovanja članov Sveta ali njihovih zastopnikov v Spravnem odboru, predvidenem s členom 251 Pogodbe ES, ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sejo Spravnega odbora;

(c) izide glasovanj in obrazložitve glasovanja ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na pripravo konvencije s strani Sveta na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.

2. Objavijo se tudi izidi glasovanj:

(a) kadar Svet odloča na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji s soglasno odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov;

(b) kadar Svet sprejme skupno stališče v smislu naslova VI Pogodbe o Evropski uniji s soglasno odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov;

(c) v drugih primerih odločitev Sveta ali Coreperja, sprejetih na zahtevo enega izmed njunih članov.

Kadar se izid glasovanja v Svetu objavi v skladu s pododstavki (a), (b) in (c), se na zahtevo zadevnih članov Sveta objavijo tudi obrazložitve glasovanja, podane ob glasovanju, z ustreznim upoštevanjem tega poslovnika, pravne varnosti in interesov Sveta.

Izjave, vključene v zapisnik Sveta, in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje aktov iz pododstavkov (a), (b) in (c), se objavijo na podlagi odločitev Sveta ali Coreperja, sprejete na zahtevo enega izmed njunih članov.

3. Glasovanja se ne objavijo pri razpravah, ki vodijo do poskusnih glasovanj ali do sprejetja pripravljalnih aktov.

Člen 10

Dostop javnosti do dokumentov Sveta

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta so navedene v Prilogi II.

Člen 11

Način glasovanja in sklepčnost

1. Svet glasuje na pobudo predsednika.

Predsednik mora začeti postopek glasovanja tudi na pobudo člana Sveta ali Komisije, če tako odloči večina članov Sveta.

2. Člani Sveta glasujejo po vrstnem redu držav članic, določenem v členu 203 Pogodbe ES, začenši s članom, ki po omenjenem vrstnem redu sledi predsedujočemu članu.

3. Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov [5].

4. Da bi Svet lahko glasoval, je potrebna navzočnost večine članov Sveta, ki imajo v skladu s Pogodbami pravico do glasovanja. Pri glasovanju predsednik s pomočjo Generalnega sekretariata preveri, ali je Svet sklepčen.

[6]

Pisni postopek

1. Akti Sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar Svet ali Coreper soglasno odloči, da bo uporabil ta postopek. V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, kadar vsi člani Sveta soglašajo s tem postopkom.

2. Kadar se pisno glasuje o zadevi, ki jo je Svetu predložila Komisija, je za uporabo pisnega postopka potrebna privolitev Komisije.

3. Generalni sekretariat vsak mesec pripravi seznam aktov, ki so bili sprejeti po pisnem postopku.

[7].

5. Generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.

Člen 13

Zapisnik

1. Za vsako sejo se sestavi zapisnik, ki ga, potem ko je odobren, podpiše generalni sekretar/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu "generalni sekretar") ali namestnik generalnega sekretarja. Pooblastilo za podpisovanje lahko preneseta na generalne direktorje Generalnega sekretariata.

Zapisnik za vsako točko dnevnega reda praviloma navaja:

- dokumente, predložene Svetu,

- sprejete odločitve ali sklepe, do katerih je Svet prišel,

- izjave Sveta in izjave, katerih vključitev je zahteval eden izmed članov Sveta ali Komisija.

2. Osnutek zapisnika pripravi Generalni sekretariat v 15 dneh in ga predloži Svetu ali Coreperju v odobritev.

3. Pred odobritvijo lahko član Sveta ali Komisija zahteva, da se v zapisnik vključi več podrobnosti v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. Omenjene zahteve se lahko podajo v Coreperju.

Člen 14

Razprave in odločitve na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila o jezikih

1. Razen če iz nujnih razlogov soglasno ne odloči drugače, Svet razpravlja in sprejema odločitve samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila glede jezikov.

2. Vsak član Sveta lahko ugovarja razpravi, če besedila katerih koli predlaganih sprememb niso sestavljena v jezikih iz odstavka 1, ki jih član izpostavi.

Člen 15

Podpisovanje aktov

Besedila aktov, ki jih sprejme Svet, in aktov, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, podpišeta predsednik, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja. Generalni sekretar in namestnik generalnega sekretarja lahko pooblastilo za podpisovanje preneseta na generalne direktorje Generalnega sekretariata.

[8]

Nezmožnost sodelovanja pri glasovanju

Pri uporabi tega poslovnika je treba v skladu s Prilogo III ustrezno upoštevati primere, v katerih v skladu s Pogodbami eden ali več članov Sveta ne sme sodelovati pri glasovanju.

Člen 17

Objava aktov v Uradnem listu Evropske unije

1. Generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu Evropske unije objavi:

(a) akte iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES;

(b) akte iz prvega odstavka člena 163 Pogodbe Euratom;

(c) skupna stališča, ki jih Svet sprejme v skladu s postopki iz členov 251 in 252 Pogodbe ES, ter razloge, na katerih omenjena skupna stališča temeljijo;

(d) okvirne sklepe in sklepe iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(e) konvencije, ki jih Svet pripravi v skladu s členom 34(2) Pogodbe o Evropski uniji.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh konvencij;

(f) konvencije, podpisane med državami članicami na podlagi člena 293 Pogodbe ES.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh konvencij;

(g) mednarodne sporazume, ki jih sklene Skupnost.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh sporazumov;

(h) mednarodne sporazume, sklenjene skladno s členom 24 Pogodbe o Evropski uniji, razen če Svet odloči drugače na podlagi členov 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije [9].

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh sporazumov.

2. Razen če Svet ali Coreper odloči drugače, generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi:

(a) pobude, ki jih država članica predloži Svetu na podlagi člena 67(1) Pogodbe ES;

(b) pobude, ki jih država članica predloži Svetu na podlagi člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(c) skupna stališča iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(d) direktive, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, odločbe, razen tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES, priporočila in mnenja.

3. Svet ali Coreper v posamičnih primerih soglasno odloči, ali naj generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi skupne strategije, skupne ukrepe in skupna stališča iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji.

4. Svet ali Coreper v posamičnih primerih in ob upoštevanju morebitne objave temeljnega akta odloči, ali naj generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi:

(a) ukrepe za izvedbo skupnih ukrepov iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji;

(b) skupne ukrepe, skupna stališča ali vse druge sklepe, sprejete na podlagi skupne strategije, kakor je določeno v prvi alinei člena 23(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(c) kakršne koli ukrepe za izvajanje sklepov iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji in kakršne koli ukrepe za izvajanje konvencij, ki jih Svet pripravi v skladu s členom 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(d) druge akte Sveta, kot so sklepi ali resolucije.

5. Kadar se na podlagi sporazuma, sklenjenega med Skupnostmi in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, ustanovi organ s pristojnostmi odločanja, Svet ob sklenitvi takega sporazuma odloči, ali naj se odločitve, ki jih sprejema ta organ, objavljajo v Uradnem listu.

Člen 18

Notifikacija aktov

1. Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu direktive, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, ter odločbe, razen tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES, notificira naslovnikom.

2. Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu notificira naslednje akte naslovnikom, kadar se ti ne objavijo v Uradnem listu:

(a) priporočila;

(b) skupne strategije, skupne ukrepe in skupna stališča iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji;

(c) skupna stališča iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(d) ukrepe za izvajanje aktov, sprejetih na podlagi členov 12 in 34 Pogodbe o Evropski uniji.

3. Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu pošlje vladam držav članic in Komisiji verodostojne kopije direktiv Sveta, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, ter odločb in priporočil Sveta.

Člen 19 [10]

Coreper, odbori in delovne skupine

[11] zagotavlja doslednost politik in ukrepov Unije ter skrbi za spoštovanje naslednjih načel in pravil:

(a) načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti in obrazložitve aktov;

(b) pravil, ki določajo pristojnosti institucij in organov Unije;

(c) proračunskih pravil;

(d) postopkovnih pravil, preglednosti in kakovosti priprave zakonodaje.

2. Vse točke na dnevnem redu seje Sveta predhodno obravnava Coreper, razen če slednji ne odloči drugače. Coreper si prizadeva doseči soglasje na svoji ravni, zato da bi besedila lahko predložil Svetu v sprejetje. Skrbi za to, da so zadeve predložene Svetu v predpisani obliki in, kadar je to primerno, predstavi smernice, možnosti ali predlagane rešitve. V nujnih primerih lahko Svet soglasno odloči, da bo o zadevi razpravljal brez predhodne obravnave v Coreperju.

3. Odbore ali delovne skupine lahko ustanovi Coreper, ali pa se ustanovijo z odobritvijo Coreperja, zato da bi izvedli vnaprej opredeljeno pripravljalno delo ali študijo.

Generalni sekretariat posodablja in objavlja seznam pripravljalnih teles. Kot pripravljalna telesa Sveta se lahko sestajajo samo odbori in delovne skupine z omenjenega seznama.

4. Glede na točko dnevnega reda Coreperju predseduje stalni predstavnik ali namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu. Razen če Svet odloči drugače, tudi odborom, predvidenim v Pogodbah, predseduje predstavnik omenjene države članice. Enako velja za odbore in delovne skupine iz odstavka 3, razen če Coreper ne odloči drugače.

5. Zaradi priprave sej Sveta v tistih sestavah, ki se sestajajo vsake pol leta in katerih seje potekajo v prvi polovici tega obdobja, sejam odborov, razen Coreperja, ter sejam delovnih skupin, ki potekajo tekom prehodnega pol leta, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjenim sejam Sveta.

6. Če bo neka zadeva pretežno obravnavana v okviru določenega polletja, lahko predstavnik države članice, ki bo predsedovala v tem obdobju, že tekom predhodnega pol leta predseduje sejam odborov, razen Coreperja, in delovnih skupin, kadar ti razpravljajo o tej zadevi. O praktičnem izvajanju tega pododstavka se sporazumeta obe zadevni predsedstvi.

V posebnem primeru obravnave proračuna Skupnosti za posamezno proračunsko leto sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Coreperja, na katerih se pripravljajo točke dnevnega reda Sveta o obravnavi proračuna, predseduje predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem polletju leta pred zadevnim proračunskim letom. S soglasjem drugega predsedstva velja enako za predsedovanje sejam Sveta tedaj, ko teče razprava o omenjenih proračunskih točkah. Zadevni predsedstvi se posvetujeta o praktičnih ukrepih.

[12]:

(a) sklep o seji Sveta drugje kakor v Bruslju ali Luxembourgu (člen 1(3));

(b) dovoljenje za predložitev kopije ali izpiska iz dokumenta Sveta za uporabo v sodnih postopkih (člen 6(2));

(c) sklep o poteku javne razprave v Svetu (člen 8(3));

(d) sklep o objavi izidov glasovanja v primerih, določenih v členu 9(2) in (3);

(e) sklep o uporabi pisnega postopka (člen 12(1));

(f) odobritev ali spremembo zapisnika Sveta (člen 13(2) in (3));

(g) sklep, da se besedilo ali akt objavi ali ne objavi v Uradnem listu (člen 17(2), (3) in (4));

(h) sklep o posvetovanju z institucijo ali organom;

(i) sklep o določitvi ali podaljšanju roka za posvetovanje z institucijo ali organom;

(j) sklep o podaljšanju rokov, določenih v členu 251(7) Pogodbe ES;

(k) odobritev besedila pisma, ki bo poslano instituciji ali organu.

Člen 20

Predsedstvo in urejen potek razprav

1. Predsedstvo skrbi za uporabo tega poslovnika in zagotavlja, da razprave potekajo urejeno. Predsedstvo zlasti zagotovi, da se upoštevajo določbe Priloge IV o delovnih metodah razširjenega Sveta.

Razen če Svet odloči drugače, lahko predsedstvo za zagotovitev urejenega poteka razprav sprejme tudi kakršne koli ustrezne ukrepe, potrebne za kar najboljšo izrabo časa, predvidenega za seje, in sicer zlasti:

(a) ob obravnavi posamezne točke omeji število v sejni dvorani navzočih oseb na delegacijo in odloči, ali bo dovolilo odprtje prostora, predvidenega za spremljanje seje;

(b) določi vrstni red obravnave točk in trajanje razprave o njih;

(c) razporedi čas, namenjen razpravi o posamezni točki, zlasti tako, da omeji čas, ko lahko udeleženci govorijo, in določi vrstni red, po katerem bodo dobili besedo;

(d) zaprosi delegacije, da do določenega datuma predložijo svoje predloge za spremembe obravnavanega besedila v pisni obliki, po potrebi skupaj s kratko obrazložitvijo;

(e) zaprosi delegacije, ki imajo enaka ali podobna stališča o posamezni točki, besedilu ali delu besedila, da izberejo eno, ki bo njihovo skupno stališče predstavila na seji ali v pisni obliki pred sejo.

2. Brez poseganja v določbe člena 19(4) do (6) ter v pooblastila in splošno politično odgovornost predsedstva, slednjemu pomaga predstavnik naslednje predsedujoče države članice. Ta na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, kakor in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni nekaterih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu.

[14]

Poročila odborov in delovnih skupin

Ne glede na druge določbe tega poslovnika predsedstvo organizira seje odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejami Coreperja, na katerih bodo obravnavana.

Razen če nujni razlogi ne zahtevajo drugače, predsedstvo preloži vse zakonodajne točke v smislu člena 7, glede katerih odbor ali delovna skupina nista končala obravnave najmanj pet delovnih dni pred sejo Coreperja, na naslednjo sejo Coreperja.

Člen 22

[15]

Pravna služba je na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 odgovorna za preverjanje kakovosti priprave predlogov in osnutkov pravnih aktov v posameznih fazah in v zvezi s tem za pravočasno posredovanje predlogov za izboljšanje besedil Svetu in njegovim telesom, da bi s tem pomagala Svetu pri zagotavljanju kakovosti priprave zakonodajnih aktov, ki jih sprejme Svet.

Tekom zakonodajnega postopka posvečajo vsi, ki predložijo besedila za obravnavo v postopkih Sveta, posebno pozornost kakovosti priprave teh besedil.

Člen 23

Generalni sekretar in Generalni sekretariat

1. Svetu pomaga generalni sekretariat, za katerega je odgovoren generalni sekretar in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, temu pa pomaga namestnik generalnega sekretarja, ki je odgovoren za organizacijsko vodenje generalnega sekretariata. Generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja imenuje Svet s kvalificirano večino.

2. Svet odloča o organizaciji Generalnega sekretariata [16].

Pod nadzorom Sveta sprejmeta generalni sekretar in namestnik generalnega sekretarja vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega vodenja Generalnega sekretariata.

3. Generalni sekretariat je tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje in zagotavljanje skladnosti dela Sveta ter izvajanje njegovega letnega programa. Pod odgovornostjo in po navodilih predsedstva Generalni sekretariat slednjemu pomaga pri iskanju rešitev.

V skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji generalni sekretar pomaga Svetu in predsedstvu pri zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z usklajevanjem dela posebnih predstavnikov.

Če je to primerno, lahko generalni sekretar zaprosi predsedstvo, naj skliče sejo odbora ali delovne skupine, zlasti v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, ali da naj uvrsti točko na dnevni red odbora ali delovne skupine.

4. Generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja predloži Svetu osnutek načrta odhodkov Sveta dovolj zgodaj, da se zagotovi upoštevanje rokov, določenih v finančnih določbah.

5. Generalni sekretar, ki mu pomaga namestnik generalnega sekretarja, je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz rubrike II – Svet – proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja s temi sredstvi. Zadevna proračunska sredstva generalni sekretar izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Člen 24

Varovanje tajnosti

Predpise o varovanju tajnosti sprejme Svet s kvalificirano večino.

Člen 25

Dolžnosti depozitarja sporazumov in konvencij

Če je generalni sekretar Sveta imenovan za depozitarja sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 24 Pogodbe o Evropski uniji ali sklenjenega med Skupnostjo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, konvencije, sklenjene med državami članicami, ali konvencije, pripravljene na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, se akti o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi teh sporazumov ali konvencij deponirajo na sedežu Sveta.

V takih primerih generalni sekretar opravlja naloge depozitarja in prav tako skrbi za to, da se datumi začetka veljavnosti teh sporazumov ali konvencij objavijo v Uradnem listu.

Člen 26

Zastopanje pred Evropskim parlamentom

Svet lahko pred Evropskim parlamentom ali njegovimi odbori zastopa predsedstvo, s soglasjem slednjega pa tudi naslednje predsedstvo ali generalni sekretar. Pred omenjenimi odbori lahko Svet zastopa tudi namestnik generalnega sekretarja ali višji uradniki Generalnega sekretariata, ki ravnajo po navodilih predsedstva.

Svet lahko svoja stališča predloži Evropskemu parlamentu tudi s pisno izjavo.

Člen 27

Določbe o obliki aktov

Določbe o obliki aktov so določene v Prilogi V.

Člen 28

Pošta, naslovljena na Svet

Pošta, naslovljena na Svet, se pošilja predsedniku na naslednji naslov Sveta:

Svet Evropske unije

Rue de la Loi/Wetstraat 175

B-1048 Bruselj

PRILOGA 1

SEZNAM SESTAV SVETA

1. Splošne zadeve in zunanji odnosi [1]

2. Ekonomske in finančne zadeve [2]

3. Pravosodje in notranje zadeve [3]

4. Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in potrošniške zadeve

5. Konkurenčnost (notranji trg, industrija in raziskave) [4]

6. Promet, telekomunikacije in energija

7. Kmetijstvo in ribištvo

8. Okolje

9. Izobraževanje, mladina in kultura [5]

Vsaka država članica se v skladu s členom 203 Pogodbe ES sama odloči, kako bo predstavljana v Svetu.

[6].

V primeru Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose vsako vlado na različnih sejah Sveta v tej sestavi zastopa minister ali državni sekretar po njenem izboru.

PRILOGA II

POSEBNE DOLOČBE O DOSTOPU JAVNOSTI DO DOKUMENTOV SVETA

Člen 1

Področje uporabe

Vsaka fizična ali pravna oseba ima dostop do dokumentov Sveta ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ter posebnih določb, opredeljenih v tej prilogi.

Člen 2

Posvetovanje o dokumentih tretjih oseb

1. Za namene uporabe člena 4(5) in člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in v primeru, da po preučitvi dokumenta glede na člen 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 ni jasno, da se tega dokumenta ne sme razkriti, se je treba posvetovati s tretjo osebo, če:

(a) je dokument občutljive narave, kakor je opredeljeno v členu 9(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b) dokument izvira iz države članice in

je bil Svetu predložen pred 3. decembrom 2001, ali

je zadevna država članica zahtevala, da se ne razkrije brez njene predhodne privolitve.

2. V vseh drugih primerih, ko Svet prejme prošnjo za dostop do dokumenta tretje osebe v svoji posesti, se Generalni sekretariat za namene uporabe člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 posvetuje z zadevno tretjo osebo, razen če je po preučitvi dokumenta glede na člen 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 jasno, da se ga sme ali ne sme razkriti.

3. Posvetovanje s tretjo osebo se opravi v pisni obliki (tudi z elektronsko pošto) in ji je treba dati razumen rok za odgovor, pri čemer se upošteva rok, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001. V primerih iz odstavka 1 se tretjo osebo prosi, da svoje mnenje poda v pisni obliki.

4. Kadar za dokument ne velja odstavek 1(a) ali (b), Generalni sekretariat pa glede na negativno mnenje tretje osebe ni prepričan, ali je treba uporabiti člen 4(1) ali (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, se zadeva predloži Svetu.

Če Svet namerava dokument objaviti, je treba tretjo osebo nemudoma v pisni obliki obvestiti o namenu Sveta, da bo v roku, ki ne sme biti krajši od 10 delovnih dni, objavil dokument. Tretjo osebo je treba istočasno opozoriti na člen 243 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Člen 3

Prošnje za posvetovanje, prejete od drugih institucij ali držav članic

Prošnje za posvetovanje s Svetom, ki jih glede prošnje za dostop do dokumenta Sveta vloži druga institucija ali država članica, se pošljejo po elektronski pošti na acces@consilium.eu.int ali po telefaksu na (32-2) 285 6361.

Generalni sekretariat mnenje v imenu Sveta poda hitro, upoštevaje kakršen koli rok, ki ga ima zadevna institucija ali država članica za svojo odločitev, najpozneje pa v petih delovnih dneh.

Člen 4

Dokumenti, ki izvirajo iz držav članic

Vse prošnje držav članic na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001 se v pisni obliki naslovijo na Generalni sekretariat.

Člen 5

Posredovanje prošenj držav članic

Če država članica posreduje prošnjo Svetu, se ta obravnava v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ustreznimi določbami te priloge. V primeru celovite ali delne zavrnitve dostopa se prosilca seznani, da mora vsako potrdilno prošnjo nasloviti neposredno na Svet.

Člen 6

Naslov za prošnje

Prošnje za dostop do dokumenta se v pisni obliki naslovijo na generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika, Rue de la Loi/Wetstraat 175, B-1048 Bruselj, po elektronski pošti na acces@consilium.eu.int ali po telefaksu na (32-2) 285 6361.

Člen 7

Obravnava začetnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 vse prošnje za dostop do dokumentov Sveta obravnava Generalni sekretariat.

Člen 8

Obravnava potrdilnih prošenj

Z upoštevanjem člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o vseh potrdilnih prošnjah odloči Svet.

Člen 9

Stroški

Stroške za izdelavo in pošiljanje kopij dokumentov Sveta določi generalni sekretar.

Člen 10

Javni register dokumentov Sveta

1. Generalni sekretariat je odgovoren za to, da javnosti zagotavlja dostop do registra dokumentov Sveta.

2. Poleg napotil na dokumente se v registru tudi označi, kateri dokumenti, sestavljeni po 1. juliju 2000, so že bili objavljeni. V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov [1] ter s členom 16 Uredbe (ES) št. 1049/2001 je njihova vsebina dostopna tudi preko interneta.

Člen 11

Dokumenti, ki so javnosti neposredno dostopni

1. Ta člen se uporablja za vse dokumente Sveta, pod pogojem, da niso uvrščeni kot tajni in brez poseganja v možnost vložiti pisno prošnjo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2. Za namene tega člena:

- "razposlati" pomeni razdeliti končno različico dokumenta članom Sveta, njihovim zastopnikom ali predstavnikom;

- "zakonodajni dokument" pomeni vsak dokument, ki se nanaša na obravnavo in sprejetje zakonodajnega akta v smislu člena 7 poslovnika Sveta.

3. Generalni sekretariat da javnosti na voljo naslednje dokumente takoj, ko so razposlani:

(a) dokumente, katerih avtor ni niti Svet niti država članica, ki jih je objavil avtor ali so bili objavljeni z njegovim soglasjem;

(b) začasni dnevni red sej Sveta v različnih sestavah;

(c) vsako besedilo, ki ga sprejme Svet in ki naj bi bilo objavljeno v Uradnem listu.

4. Generalni sekretariat lahko da javnosti na voljo tudi naslednje dokumente takoj, ko so razposlani, če zanje nedvomno ne velja nobena od izjem, ki so opredeljene v členu 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001:

(a) začasne dnevne rede odborov in delovnih skupin;

(b) druge dokumente, kakor so zabeležke, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles, ki ne odražajo posameznih stališč delegacij, pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

5. Poleg dokumentov iz odstavkov 3 in 4 da Generalni sekretariat javnosti na voljo naslednje zakonodajne dokumente takoj, ko so razposlani:

(a) spremne dopise in kopije pisem v zvezi z zakonodajnimi akti, ki so jih na Svet naslovile bodisi druge institucije ali organi Evropske unije bodisi država članica ob upoštevanju člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b) dopise, predložene Coreperju in/ali Svetu v odobritev (zaznamke točk "I/A" in "A") ter osnutke zakonodajnih aktov, na katere se nanašajo;

(c) sklepe, ki jih Svet sprejme med postopkom iz člena 251 Pogodbe ES, in skupna besedila, ki jih odobri Spravni odbor.

6. Po sprejetju enega od sklepov iz odstavka 5(c) ali po dokončnem sprejetju zadevnega akta Generalni sekretariat da javnosti na voljo vse zakonodajne dokumente v zvezi s tem aktom, ki so bili sestavljeni pred sprejetjem teh odločitev in za katere ne velja nobena od izjem, opredeljenih v členu 4(1), (2) in drugem pododstavku člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001, kakor so zabeležke, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles (izidi postopkov), pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

Na zahtevo države članice se po teh določbah dokumenti, za katere velja prvi pododstavek in ki odražajo posamezno stališče delegacije te države članice v Svetu, ne dajo na voljo javnosti.

PRILOGA III

1. Pri uporabi naslednjih določb tega poslovnika in za odločitve, glede katerih v skladu s Pogodbami člani Sveta ali Coreperja ne smejo sodelovati pri glasovanju, se glasovi takih članov ne upoštevajo:

(a) drugi pododstavek člena 1(3) (seja drugje kakor v Bruslju ali Luxembourgu);

(b) člen 3(7) (uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red);

(c) člen 3(8) (točka pod "A", ki bi sicer morala biti umaknjena z dnevnega reda, ostane na njem kot točka pod "B");

(d) člen 5(2), samo kar zadeva navzočnost Evropske centralne banke (posvetovanje brez navzočnosti Evropske centralne banke);

(e) točki (b) in (c) prvega pododstavka člena 9(2) ter drugi in tretji pododstavek člena 9(2) (objavljanje izidov glasovanj, obrazložitev glasov, izjav iz zapisnika Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje skupnega stališča na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji; objavljanje izidov glasovanja, obrazložitev glasov, izjav iz zapisnika Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na primere, razen tistih iz odstavka 2);

(f) drugi pododstavek člena 11(1) (pobuda za glasovanje);

(g) člen 12(1) (uporaba pisnega postopka);

[1];

(i) člen 17(2)(a) in (b) (neobjava pobude, ki jo država članica predloži na podlagi člena 67(1) Pogodbe ES ali člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji, v Uradnem listu);

(j) člen 17(2)(c) in (d) (neobjava skupnega stališča, sprejetega na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, ali nekaterih direktiv, odločb, priporočil in mnenj v Uradnem listu);

(k) člen 17(4)(c) (objava kakršnih koli ukrepov za izvedbo sklepov ali konvencij iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji v Uradnem listu);

(l) člen 17(5) (ali naj se v Uradnem listu objavljajo odločitve, ki jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi mednarodnega sporazuma).

2. Član Sveta ali Coreperja ne sme uporabljati naslednjih določb tega poslovnika v zvezi z odločitvami, glede katerih ta član v skladu s Pogodbami ne sme sodelovati pri glasovanju:

(a) člen 3(8) (možnost, po kateri član Sveta lahko zahteva umik točke pod "A" z dnevnega reda);

(b) drugi pododstavek člena 11(1) (možnost, da član Sveta zahteva začetek postopka glasovanja);

(c) člen 11(3) (možnost, da član Sveta glasuje v imenu drugega člana);

(d) člen 14(2) (možnost, da član Sveta ugovarja razpravi, če besedila predlaganih sprememb niso sestavljena v jezikih, ki jih član izpostavi).

PRILOGA IV

DELOVNE METODE RAZŠIRJENEGA SVETA

Priprava sej

1. Predsedstvo zagotovi, da delovna skupina ali odbor predloži zadevo Coreperju, le kadar je razumno pričakovati, da bo na tej ravni dosežen napredek ali razjasnitev stališč. Prav tako se zadeva lahko posreduje nazaj delovni skupini ali odboru le, kadar je to potrebno, v vsakem primeru pa le s pooblastilom, da obravnava natančno opredeljen problem.

2. Predsedstvo sprejme ukrepe, potrebne za pospeševanje dela na sejah. S soglasjem delovne skupine ali odbora lahko na primer na čim bolj učinkovit način opravi potrebna posvetovanja o posebnih problemih, da nato poroča zadevni delovni skupini ali odboru o možnih rešitvah. Lahko opravi tudi pisna posvetovanja, tako da delegacije zaprosi, naj predložijo pred naslednjo sejo pisne pripombe na predlog delovne skupine ali odbora.

3. Kadar koli je to primerno, delegacije pred naslednjo sejo v pisni obliki predložijo stališča, ki jih bodo predvidoma zagovarjale na tej seji. Kadar to vključuje predloge za spremembo besedila, delegacije predlagajo natančno določeno besedilo. Kadar koli je to mogoče, delegacije, ki imajo enaka stališča, pisne pripombe predložijo skupaj.

4. Coreper se mora izogibati obravnave zadev, ki so bile obravnavane že med pripravo njegove seje. To velja zlasti za točke pod "I", informacije o organizaciji in vrstnem redu obravnavanih točk ter informacije o dnevnem redu in organizaciji naslednjih sej Sveta. Kadar koli je to mogoče, delegacije morebitne točke pod razno predložijo med pripravo seje Coreperja in ne na samem Coreperju.

5. Predsedstvo med pripravo seje Coreperja delegacijam čim prej posreduje vse informacije, potrebne za temeljito pripravo seje Coreperja, vključno s tem, kaj pričakuje od razprave o vsaki točki dnevnega reda. Predsedstvo hkrati po potrebi spodbuja delegacije, da med pripravo seje Coreperja posredujejo drugim delegacijam informacije o stališčih, ki jih bodo zagovarjale v Coreperju. Na tej podlagi predsedstvo dokončno določi dnevni red Coreperja. Predsedstvo lahko skupine, ki pripravljajo seje Coreperja, skliče pogosteje, kadar to zahtevajo okoliščine.

Potek sej

6. Nobena točka se ne vključi na dnevni red Sveta le zaradi predstavitve s strani Komisije ali člana Sveta, razen kadar se načrtuje razprava o novih pomembnih pobudah.

7. Predsedstvo na dnevni red Coreperja ne uvršča zgolj informativnih točk. Take informacije, npr. o rezultatih sestankov v drugih forumih ali o srečanjih s predstavniki tretje države ali druge institucije, o postopkovnih ali organizacijskih vprašanjih itn., je treba namesto tega poslati delegacijam med pripravo seje Coreperja, po možnosti v pisni obliki, in se ne bi smele ponavljati na Coreperju.

8. Na začetku seje poda predsedstvo vse dodatne informacije, potrebne za potek seje, in zlasti navede, koliko časa je namenilo vsaki točki. Ne podaja dolgih uvodov in se izogiba ponavljanju informacij, ki jih delegacije že poznajo.

9. Na začetku razprave o vsebinski točki predsedstvo glede na vrsto razprave, ki je potrebna, delegacijam pove, koliko časa lahko najdlje trajajo njihove izjave o tej točki. V večini primerov izjave ne bi smele trajati dlje kakor dve minuti.

10. Načeloma ni dopustno dajanje besede celotnemu omizju po vrsti; to se lahko stori le v izjemnih okoliščinah za posebna vprašanja, pri čemer predsedstvo časovno omeji trajanje izjav.

11. Predsedstvo razprave kolikor je mogoče usmerja, zlasti tako, da zaprosi delegacije, naj se odzovejo na kompromisna besedila ali posamezne predloge.

12. Med sejami in ob koncu sej predsedstvo ne podaja dolgih povzetkov razprav in se omeji na kratek sklep o doseženih rezultatih (glede vsebine in/ali postopka).

13. Delegacije se morajo izogibati ponavljanju točk, ki so jih predstavili predhodni govorniki. Njihove izjave naj bodo kratke, vsebinske in povezane s točko.

14. Delegacije, ki zastopajo enaka stališča, se spodbuja k posvetovanju z namenom, da en sam govornik predstavi skupno stališče o določeni točki.

15. Zaželeno je, da med razpravami o besedilih delegacije dajejo konkretne predloge osnutkov v pisni obliki, namesto da izrazijo le svoje nestrinjanje s posameznim predlogom.

16. Če predsedstvo ne navede drugače, se delegacije vzdržijo besede, kadar soglašajo z zadevnim predlogom; v takem primeru se molk načeloma šteje kot strinjanje.

PRILOGA V

DOLOČBE GLEDE OBLIKE AKTOV

A. Oblika uredb:

1. Uredbe, ki jih skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter uredbe Sveta vsebujejo:

(a) v svojem naslovu besedo "Uredba", ki ji sledi serijska številka, datum sprejetja in navedba vsebine;

(b) besede "Evropski parlament in Svet Evropske unije sta" oziroma "Svet Evropske unije je";

(c) sklicevanje na določbe, na podlagi katerih je uredba sprejeta, pred tem pa besede "ob upoštevanju";

(d) navedbo, ki vsebuje sklicevanje na predložene predloge ter na pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

(e) obrazložitev uredbe, pred tem pa besede "ob upoštevanju naslednjega:", pri čemer so uvodne izjave oštevilčene;

(f) besede "sprejela naslednjo uredbo" ali "sprejel naslednjo uredbo", ki jim sledijo členi uredbe.

2. Uredbe so razdeljene na člene, ki so po potrebi združeni v poglavja in oddelke.

3. Zadnji člen uredbe določa datum začetka veljavnosti, kadar je ta datum pred ali po 20. dnevu po objavi.

4. Zadnjemu členu uredbe sledi besedilo:

(a) (i) "Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.";

ali

[1];

(b) "V …" ter datum sprejetja uredbe;

in

(c) v primeru:

(i) uredbe, ki jo skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet:

"Za Evropski parlament

Za Svet

Predsednik

Predsednik,"

čemur sledi ime predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta;

(ii) uredbe Sveta:

"Za Svet

Predsednik"

čemur sledi ime predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta.

B. Oblika direktiv, odločb, sklepov, priporočil in mnenj (Pogodba ES)

1. Direktive, odločbe in sklepi, ki jih skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter direktive, odločbe in sklepi Sveta v svojem naslovu vsebujejo besedo "Direktiva" ali "Odločba" ali "Sklep".

2. Priporočila in mnenja, ki jih izda Svet, v svojem naslovu vsebujejo besedo "Priporočilo" ali "Mnenje".

3. Določbe, ki se nanašajo na uredbe, navedene pod A, se ob upoštevanju ustreznih določb Pogodbe ES smiselno uporabljajo za direktive, odločbe in sklepe.

C. Oblika skupnih strategij Evropskega sveta, skupnih ukrepov in skupnih stališč iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji. Skupne strategije, skupni ukrepi in skupna stališča v smislu člena 12 Pogodbe o Evropski uniji nosijo enega izmed naslednjih naslovov:

(a) "Skupna strategija Evropskega sveta", serijska številka (leto/številka/SZVP), datum sprejetja in vsebina;

(b) "Skupni ukrep Sveta", serijska številka (leto/številka/SZVP), datum sprejetja in vsebina;

(c) "Skupno stališče Sveta", serijska številka (leto/številka/SZVP), datum sprejetja in vsebina.

D. Oblika skupnih stališč, okvirnih sklepov, sklepov in konvencij iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji

Skupna stališča, okvirni sklepi, sklepi in konvencije v smislu člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji nosijo enega izmed naslednjih naslovov:

(a) "Skupno stališče Sveta", serijska številka (leto/številka/PNZ), datum sprejetja in vsebina;

(b) "Okvirni sklep Sveta", serijska številka (leto/številka/PNZ), datum sprejetja in vsebina;

(c) "Sklep Sveta", serijska številka (leto/številka/PNZ), datum sprejetja in vsebina;

(d) "Konvencija, ki jo je pripravil Svet v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji" in vsebina.

"

V Bruslju, 22. marca 2004

Za Svet

Predsednik

B. Cowen

[1] Sklep Sveta z dne 22. julija 2002 o sprejetju poslovnika Sveta (UL L 230, 28.8.2002, str. 7).

[1] Ta odstavek ustreza členu 204 Pogodbe ES.

[2] Ta odstavek ustreza točki (b) edinega člena Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov in služb Evropskih skupnosti in Europola, ki je priložen Pogodbam.

[3] Glede členov 1 in 3:"Ne glede na člen 22(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa, da je v primerih, v katerih je potrebna hitra odločitev, možno sklicati izredno sejo Sveta v zelo kratkem času, se Svet zaveda, da je treba zadeve v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko obravnavati hitro in učinkovito. Določbe člena 3 ne bodo preprečevale upoštevanja te potrebe."

[4] Glede člena 8(1)(b):"Člen 8(1)(b) se izvaja na naslednji način: predsedstvo bo v začasnem dnevnem redu z besedama "Javno posvetovanje" označilo tiste točke, o katerih bo Svet na koncu posvetovanj glasoval.Ta praktična ureditev ne vpliva na pravilo iz člena 11(1) poslovnika Sveta."

[5] Ta odstavek ustreza členu 206 Pogodbe ES.

[6] Glede člena 12:"Svet soglaša, da bo preučil, ali je priporočljivo vključiti v poslovnik možnost uporabe poenostavljenega pisnega postopka, kadar Svet odloča na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji."

[7] Glede člena 12(4):"‚Svet opozarja, da je treba omrežje COREU uporabljati v skladu s sklepi Sveta z dne 12. junija 1995 o delovnih metodah Sveta."

[8] Glede člena 16 in Priloge III:"Svet soglaša, da se določbe člena 16 in Priloga III uporabljajo za akte, za katerih sprejetje nekateri člani Sveta v skladu s Pogodbami nimajo pravice glasovati. Vendar omenjene določbe ne zajemajo uporabe člena 7 Pogodbe o Evropski uniji.Pri prvi uporabi členov 43 in 44 Pogodbe o Evropski uniji bo Svet glede na izkušnje, pridobljene na drugih področjih, preveril, ali je treba prilagoditi člen 16 in Prilogo III tega poslovnika."

[9] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[10] Te določbe so brez poseganja v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 114 Pogodbe ES in v obstoječa sklepa Sveta o njem (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

[11] Glede člena 19(1):"Coreper zagotovi doslednost in spoštovanje načel, določenih v odstavku 1, zlasti pri zadevah, glede katerih pomemben del priprav poteka v drugih forumih."

[12] Glede člena 19(7):"Če član Sveta meni, da osnutek postopkovne odločitve, ki je Coreperju predložen v sprejetje skladno s členom 19(7), poraja vsebinsko vprašanje, se osnutek odločitve predloži Svetu."

[13] Te določbe so brez poseganja v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 114 Pogodbe ES in v obstoječa sklepa Sveta o njem (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

[14] Glede člena 21:"Poročila delovnih skupin in vse druge dokumente, ki so podlaga za razprave Coreperja, je treba poslati delegacijam dovolj zgodaj, da jih je možno preučiti."

[15] Glede člena 22:"Člani Sveta oblikujejo svoje pripombe na predloge za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil v 30 dneh od dne, ko je Generalni sekretariat razposlal omenjene predloge.Člani Sveta poskrbijo za to, da se tiste določbe predloga za preoblikovanje zakonodajnih besedil, ki so iz prejšnjega akta povzete brez vsebinskih sprememb, preučijo v skladu z načeli, določenimi za preučevanje predlogov glede kodifikacije."

[16] Odstavek 1 in prvi pododstavek odstavka 2 ustrezata členu 207(2) Pogodbe ES.

[1] Vključno z evropsko varnostno in obrambno politiko ter razvojnim sodelovanjem.

[2] Vključno s proračunom.

[3] Vključno s civilno zaščito.

[4] Vključno s turizmom.

[5] Vključno z avdiovizualnimi zadevami.

[6] Glede drugega pododstavka Priloge I:"Predsedstvo razporedi dnevne rede Sveta tako, da podobne točke dnevnega reda razporedi v skupine, s čimer omogoči udeležbo ustreznih nacionalnih predstavnikov, zlasti kadar določena sestava Sveta obravnava med seboj jasno ločene tematske sklope."

[1] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[1] Glede odstavka 1(h) Priloge III:"Svet potrjuje, da se sedanja praksa, po kateri so besedila, ki služijo kot podlaga za njegove razprave, sestavljena v vseh jezikih, še naprej uporablja."

[1] Glede odstavka A.4(a)(ii) Priloge IV:"Svet opozarja, da je treba v primerih, predvidenih v Pogodbah, v katerih se akt ne uporablja za vse države članice ali v vseh državah članicah, v obrazložitvi in vsebini akta jasno poudariti njegovo teritorialno uporabo".

--------------------------------------------------