32002R1517

Uredba Komisije (ES) št. 1517/2002

z dne 23. avgusta 2002

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2019/93 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov, krompirja za prehrano ljudi in semenskega krompirja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 442/2002 [2], in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 8 Uredbe (EGS) št. 2019/93 določa, da se pomoč na hektar za pridelovanje krompirja za prehrano ljudi in semenskega krompirja dodeli za pridelavo in spravilo za največ 2200 hektarov površine na leto. Pravila za izvajanje teh režimov so bila sprejeta z Uredbo Komisije (EGS) št. 3404/93 [3] o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2019/93. Potrebne so nekatere tehnične prilagoditve teh določb, zlasti v zvezi s postopki nadzora in posledicami zaradi neizpolnjevanja teh določb in zaradi jasnosti in upravne učinkovitosti bi bilo treba ta pravila za izvajanje v celoti nadomestiti.

(2) Preden se dodeli pomoč iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2019/93, morajo zainteresirani proizvajalci vložiti zahtevek. Za vložitev zahtevka je treba določiti rok, da se lahko izvedejo potrebni pregledi na kraju samem, da se zagotovi ustrezno izvajanje pravil. Ta rok bi moral biti različen glede na to, za katere namene se krompir prideluje. Dolžina pridelovalne dobe krompirja narekuje določitev treh različnih rokov za vložitev zahtevka.

(3) Uvesti bi bilo treba sistem preverjanja, ali izvedbene ukrepe grški organi pravilno izvajajo. Grški organi o tem Komisijo redno obveščajo.

(4) Uredba (EGS) št. 3404/93 naj se zato razveljavi.

(5) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za hmelj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Pomoč iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2019/93 za pridelovanje krompirja za prehrano ljudi, uvrščenega pod tarifno oznako KN 07019050 in 07019090, in za semenski krompir, uvrščen pod tarifno oznako KN 07011000, se plača za površine:

(a) minimalne velikosti 0,1 hektarja;

(b) ki so bile posajene in na katerih so bili opravljeni vsi običajni obdelovalni postopki; in

(c) za katere je bil vložen zahtevek za pomoč, kot je navedeno v členu 2 te uredbe, pri čemer zahtevek služi kot izjava o obdelovalni površini.

Znesek pomoči znaša 603 EUR na hektar.

2. Plačilo pomoči za semenski krompir je pogojeno z izdajo potrdila o pobranem krompirju v skladu z določili Direktive Sveta 66/403/EGS [4]. Če izdaja potrdila ni mogoča, se šteje, da je zadevni zahtevek za pomoč za pridelovanje krompirja za prehrano ljudi.

3. V primerih višje sile ali naravne nesreče, lahko grški organi vlagatelju priznajo pravico do pomoči, če je površina, ki jo vlagatelj obdeluje bistveno prizadeta in njegov pridelek ne doseže zrelosti, primerne za pobiranje.

Grške organe se o primerih višje sile ali naravnih nesreč obvesti v desetih delovnih dneh od njihovega nastanka. Dokaz se predloži v enem mesecu po navedenem obvestilu.

Grčija nemudoma obvesti Komisijo o primerih, ki jih prizna za višjo silo ali naravno nesrečo, s čimer utemelji nadaljnjo upravičenost do pomoči.

Člen 2

1. Proizvajalci, ki želijo prejemati pomoč, zahtevek vložijo pri pristojni grški službi.

2. Zahtevki se vložijo v roku, ki ga določijo grški organi, vendar najpozneje do:

(a) 30. septembra vsako leto za krompir, pobran med 1. novembrom in 31. marcem naslednjega leta;

(b) 10. marca vsako leto za krompir, pobran med 1. aprilom in 31. julijem istega leta;

(c) 15. maja vsako leto za krompir, pobran med 1. avgustom in 31. oktobrom istega leta.

3. Razen v primerih višje sile, prepozna vložitev zahtevka pomeni 20 % znižanje pomoči. Zahtevki, ki se vložijo več kot 20 dni prepozno, se štejejo za neveljavne.

4. Zahtevki vsebujejo vsaj naslednje podatke:

(a) priimek, ime in naslov vlagatelja zahtevka;

(b) obdelano površino v hektarih in arih ter katastrsko številko ali drug enakovreden podatek, sprejemljiv za službo, ki je pristojna za preverjanje površin;

(c) datum sajenja;

(d) zadevni proizvod in zlasti, ali gre za semenski krompir ali krompir za prehrano ljudi;

(e) načrtovani datum pobiranja pridelka.

5. Če skupna površina, za katero je vložen zahtevek za pomoč, presega maksimalno površino, določeno v členu 8 Uredbe (EGS) št. 2019/93, določijo grški organi enotni koeficient znižanja, ki se uporablja za vsak zahtevek.

Člen 3

1. Grčija obvesti Komisijo vsako leto najpozneje do 30. oktobra o njenih ocenah skupnih površin, za katere bo vložen zahtevek za pomoč naslednje leto, ločeno za zgodnji, pozni in semenski krompir.

2. Grčija obvesti Komisijo vsako leto najpozneje do 30. avgusta za zgodnji krompir in najpozneje do 31. decembra za glavni pridelek in semenski krompir o:

(a) skupnih površinah, za katere se zahteva pomoč;

(b) uporabljenem koeficientu znižanja, če je potrebno;

(c) pregledani površini;

(d) številu ugotovljenih nepravilnosti in zadevni površini na vsakem nomosu.

Člen 4

Nacionalni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev za dodelitev pomoči iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2019/93.

Preverjanje je upravno ali s pregledi na mestu samem. Upravni pregledi so temeljiti in vključujejo, če je ustrezno, navzkrižno kontrolo s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema.

Nacionalni organi izvajajo na podlagi analize tveganja preglede na kraju samem na vzorcu zahtevkov za pomoč, ki predstavljajo vsaj 10 % prejemnikov v vsakem nomosu.

Grčija določi in obvesti Komisijo o merilih za izbiro površin, ki jih bo preverila. Ta merila morajo zagotoviti izbiro reprezentativnega vzorca.

Pregledi na kraju samem vključujejo meritve vseh površin, na katere se nanašajo zahtevki. Če se ugotovi znatno število nepravilnosti v nomosu, izvede pristojni organ med zadevnim letom dodatne preglede in poveča odstotek zahtevkov, ki jih bo v tem nomosu preverjal naslednje leto.

Člen 5

1. Če je bila pomoč izplačana neupravičeno, sprejme pristojna služba vse potrebne ukrepe, da se izplačani denar izterja skupaj z obrestmi, računanimi od datuma izplačila pomoči do datuma, ko ga upravičenec vrne.

Če je bilo neupravičeno plačilo izplačano zaradi napačnih podatkov, napačnih dokumentov ali velike malomarnosti s strani prejemnika, se naloži sankcija v višini neupravičeno plačanega zneska. Obrestna mera je enaka obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje glavne transakcije refinanciranja, objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C, veljavni na datum neupravičenega izplačila ter povečani za tri odstotne točke.

2. Izterjana pomoč se plača plačilnim organom ali službam, ki jih odštejejo od izdatkov, financiranih s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.

Člen 6

Uredba Komisije (EGS) št. 3404/93 se razveljavi.

Člen 7

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. avgusta 2002

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 184, 27.7.1993, str. 1.

[2] UL L 68, 12.3.2002, str. 4.

[3] UL L 310, 14.12.1993, str. 7.

[4] UL 125, 11.7.1966, str. 2320/66.

--------------------------------------------------