32002R0092

Uredba Sveta (ES) št. 92/2002

z dne 17. januarja 2002

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne protidampinške dajatve, uvedene za uvoz sečnine s poreklom iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Libije, Litve, Romunije in Ukrajine

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 1497/2001 [2] (začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev za uvoz sečnine, ki se uvršča v oznaki KN 31021010 in 31021090 in s poreklom iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Libije, Litve, Romunije in Ukrajine.

(2) V isti uredbi je bilo odločeno, da se zaključi postopek v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz Egipta in Poljske.

B. NAKNADNI POSTOPEK

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(3) Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih ukrepov za uvoz sečnine iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Libije, Litve, Romunije in Ukrajine, so različne zainteresirane stranke predložile svoje pisne pripombe. Strankam, v kolikor so to zahtevale, je bila dana možnost ustnega zaslišanja.

(4) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(5) Izvedeni so bili dodatni obiski zaradi preveritve v prostorih naslednjih proizvajalcev in uporabnikov:

Proizvajalci Skupnosti

- Fertiberia, Madrid.

- Hydro Agri France, Pariz.

Uporabniki v Skupnosti

- Libera Associazione Agricoltori Cremonesi, Cremona.

(6) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasnimi dajatvami. Zagotovljeno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča po razkritju.

(7) Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile stranke, so bile obravnavane in začasne ugotovitve so se po potrebi ustrezno spremenile.

C. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(8) Ker niso bile predložene nobene pripombe, se potrdi opredelitev obravnavanega izdelka in podobnega izdelka iz uvodnih izjav 9 do 12 začasne uredbe.

D. DAMPING

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

1. Države s tržnim gospodarstvom

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

Normalna vrednost

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(9) Proizvajalec izvoznik iz Libije je trdil, da uvodna izjava 63 začasne uredbe ne opisuje korektno ravni njegovega sodelovanja. Trdil je, da se je Komisija zavedala in implicitno sprejela dejstvo, da zaradi zaupnosti ne bodo predloženi vsi računovodski izkazi podjetja, ki obsegajo vse dejavnosti skupine. Nadalje je trdil, da v skladu z libijskimi računovodskimi zahtevami ni treba objaviti revidiranih računovodskih izkazov in da zato Komisija v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe ne bi smela zavrniti računovodskega izkaza podjetja iz teh razlogov.

(10) Glede ravni sodelovanja Komisija ni nikoli nakazala, da sprejema odločitev podjetja, da ne bo predložilo bistvenih računovodskih listin. Nasprotno, ponavljajoče je obveščala proizvajalca izvoznika o možnosti, da se zaradi nezadostne ravni sodelovanja uporabi člen 18 osnovne uredbe, vključno z uporabo najboljših razpoložljivih dejstev. Kakor koli že, podjetje je vztrajalo pri svojem stališču in ni predložilo bistvenih informacij, potrebnih za primerjavo zlasti domače prodaje in stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. V takih okoliščinah in z namenom, da se določi normalna vrednost za zadevno podjetje, institucije niso imele druge izbire, kot da v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabijo razpoložljiva dejstva, in sicer informacije, ki so bile podane v pritožbi. Glede na navedeno je nepravilno dopustiti, kakor je to storilo podjetje, da je bila odsotnost javnih revidiranih računovodskih izkazov razlog za uporabo razpoložljivih dejstev pri določitvi normalne vrednosti.

(11) To potrjuje tudi dejstvo, da so se sporočeni podatki uporabili, kadarkoli je bilo mogoče ustrezno preveriti in jih primerjati z notranjimi računovodskimi izkazi podjetja, zlasti pri določitvi izvozne cene libijskega proizvajalca izvoznika (glej uvodne izjave 67 do 72 začasne uredbe).

(12) Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morali njegovo normalno vrednost določiti na osnovi dejanske domače prodajne cene ali pa jo konstruirati na osnovi računovodskih podatkov samega podjetja in ne na osnovi podatkov, ki jih je v pritožbi navedla industrija Skupnosti. Trdil je, da so bila v ta namen zagotovljena vsa potrebna dokazila in informacije v zvezi s proizvodnjo in prodajo sečnine na libijskem domačem trgu.

(13) Podjetje ni nikoli predložilo bistvenih informacij v odgovoru na vprašalnik in ni zadovoljivo razložilo nedoslednosti in protislovij, ki so se pokazala med obiskom zaradi preveritve, kljub dejstvu, da je Komisija izrecno opozorila nanje v pozivih k dopolnitvi in na kraju samem. Zato ni bilo mogoče ugotoviti popolnost in pravilnost sporočenih podatkov o domači prodaji, niti predloženih stroškov proizvodnje. Zato se potrdijo ugotovitve uvodnih izjav 64 in 65 začasne uredbe glede predložitve vseh potrebnih dokazil in informacij v zvezi s proizvodnjo in prodajo sečnine na libijskem domačem trgu.

(14) Kot je omenjeno v uvodni izjavi 66 začasne uredbe, je bilo treba zaradi pomanjkanja drugih zanesljivih informacij določiti normalno vrednost za proizvajalca izvoznika iz Libije na osnovi podatkov, navedenih v pritožbi v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(15) Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila stopnja dobička, uporabljena v pritožbi z namenom konstruiranja normalne vrednosti, v vsakem primeru precenjena. Svojo trditev je podprl z argumentom, da so stopnje dobička v poslovanju s sečnino tradicionalno nizke.

(16) Na osnovi ugotovitev glede drugih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v tem postopku je Komisija menila, da je primerno pregledati raven stopnje dobička, uporabljene za konstruiranje normalne vrednosti proizvajalca izvoznika iz Libije.

(17) Kot opisuje uvodna izjava 22 začasne uredbe, je bila za konstruiranje normalne vrednosti tistih proizvajalcev izvoznikov, za katere ni bilo mogoče ugotoviti stopnje dobička v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe ali njegovih pododstavkov (a) in (b), uporabljena povprečna stopnja dobička, ki so jo realizirali v sedanji preiskavi sodelujoči proizvajalci izvozniki pri prodaji zadevnega izdelka na njihovih domačih trgih v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. Ob upoštevanju, da ni bil ugotovljen noben utemeljen razlog, ki bi upravičil uporabo drugačne stopnje dobička za libijskega proizvajalca izvoznika in ker ni bilo drugih, ustreznejših informacij, je bilo odločeno, da se na koncu za določitev normalne vrednosti za libijskega proizvajalca uporabi enaka stopnja dobička.

Normalna vrednost na osnovi domače prodaje

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(18) Dva proizvajalca izvoznika iz Romunije sta menila, da bi se morala normalna vrednost zaradi inflacije v Romuniji v obdobju preiskave določiti na mesečni osnovi. Ta metodologija se je začasno uporabljala za vse proizvajalce izvoznike iz Romunije.

(19) Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev pa se je ta pristop ponovno preučil. Preiskava je pokazala, da učinki inflacije niso bili taki, da bi upravičili izračun mesečnih normalnih vrednosti. Komisija dosledno določa povprečne normalne vrednosti za obdobje preiskave, razen v razmerah, kot je hiperinflacija. V primeru Romunije pa ti pogoji niso bili izpolnjeni.

(20) Zato se je zdelo primerno, da se na koncu določi normalna vrednost za vsakega proizvajalca izvoznika iz Romunije na osnovi povprečne cene, plačane na domačem trgu v obdobju preiskave.

Konstruirana normalna vrednost

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(21) Industrija Skupnosti je trdila, da bi se morala za določitev stopnje dobička, ki se uporablja pri konstruiranju normalnih vrednosti za proizvajalce izvoznike iz Bolgarije, Estonije in Litve, uporabiti minimalni donos naložbenega kapitala, ki je "običajno potreben za uspešno srednje in dolgoročno trgovanje s sečnino". Menili so, da naj bi stopnje dobička v zgoraj navedenih državah na splošno ne bi bile zanesljive, ker značilnosti prejšnjega sistema netržnega gospodarstva še vedno zaznamujejo računovodske politike zadevnih podjetij.

(22) Preiskava ni dala nobenih dokazil ali informacij, ki bi kazali na to, da so računovodski izkazi zadevnih podjetij nezanesljivi in se zato ne bi mogli uporabljati za določanje stopnje dobička. Zato institucije niso imele druge izbire, kot da določijo normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. Tako so se stopnje dobička določile v skladu s členom 2(6)(b) in (c) osnovne uredbe, t.j. na podlagi realiziranega dobička za isto splošno kategorijo izdelkov, ki jih je zadevni proizvajalec izvoznik proizvedel in prodal na domačem trgu v primeru Litve; v primeru Bolgarije in Estonije pa na katerikoli drugi primerni osnovi, t.j. na podlagi tehtanega povprečja stopenj dobička, ki se jo ugotovi za druge proizvajalce izvoznike, sodelujoče v tem postopku.

(23) Raven stopnje dobička, ki je bila določena v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe na podlagi tehtanega povprečja stopenj dobička sodelujočih proizvajalcev izvoznikov z donosno domačo prodajo, se je ponovno preučila. Ker so bili postopki v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz Egipta zaključeni, so bili proizvajalci izvozniki iz Egipta izključeni iz izračuna povprečne stopnje dobička.

(24) Na osnovi pripomb estonskega proizvajalca izvoznika se je ponovno ocenila stopnja dobička, ki se uporablja za ponovno konstruiranje njegove normalne vrednosti. Ponovna preučitev začasnih ugotovitev je jasno pokazala, da je bilo treba pregledati uporabljeno stopnjo dobička, ki je temeljila na prodaji drugih izdelkov podjetja, ker se ti izdelki niso mogli šteti kot del iste splošne kategorije kot zadevni izdelek (t.j. gnojila). Ker v običajnem poteku trgovanja ni bilo zadostne prodaje zadevnega izdelka s strani katerega koli drugega estonskega izvoznika/proizvajalca in/ali drugih izdelkov iste splošne kategorije s strani zadevnega estonskega podjetja, se je na koncu uporabila katera koli druga primerna metoda v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. V zvezi s tem stopnja dobička temelji na tehtanem povprečju stopenj dobička drugih zadevnih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (za bolgarskega proizvajalca izvoznika glej uvodno izjavo 22 zgoraj).

(25) Litvanski proizvajalec izvoznik je bil proti uporabi prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (PSA) in dobička amonijevega nitrata (AN) pri konstruiranju normalne vrednosti. Trdil je, da sta sečnina in amonijev nitrat različni gnojili, ki se prodajata na različnih trgih in v različnih konkurenčnih razmerah ter z razlikami v proizvodni tehnologiji, tržnem povpraševanju, prodajnih cenah in stroških.

(26) Ker je v Litvi le en proizvajalec sečnine in ni reprezentativne domače prodaje, predstavlja člen 2(6)(b) osnovne uredbe možnost za določitev PSA in dobička. Poleg tega sta tako sečnina kot amonijev nitrat dušikovi gnojili in, tudi če obstaja nekaj razlik v proizvodni tehnologiji, spadata v isto splošno kategorijo izdelkov, kot to zahteva osnovna uredba. Dokazano je, da trga in konkurenčne razmere niso neenake (en proizvajalec, uvozna konkurenca). Glede na zgoraj navedeno je bilo odločeno, da se začasna ugotovitev ohrani.

Izvozna cena

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(27) Ker zainteresirane stranke niso predložile nobenih pripomb ali kakršnih koli drugih ugotovitev, ki bi ovrgle začasne ugotovitve, se potrdijo izvozne cene zadevnih proizvajalcev izvoznikov, kot so bile začasno določene.

Primerjava

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

Stroški pretovarjanja in natovarjanja

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(28) V skladu s pripombami libijskega proizvajalca izvoznika glede izračuna stroškov pretovarjanja in natovarjanja pri izvozu zadevnega izdelka v Skupnost, je Komisija pregledala svoje izračune in našla napako pri izračunu, ki se je ustrezno popravila.

2. Države z netržnim gospodarstvom

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(29) Proizvajalec izvoznik iz Belorusije je oporekal dejstvu, da naj bi ga Komisija v postopku domnevno obravnavala kot nesodelujočo stranko. Podjetje je trdilo, da je Komisiji zagotovilo vse zahtevane informacije in je menilo, da je bil razlog za to, da je bilo obravnavano kot nesodelujoča stranka, želja, da bi ga prikrajšali za pravice sodelujoče stranke in za priložnost, da bi ponudilo zavezo.

(30) V sedanji preiskavi je dejstvo, da podjetje ni zagotovilo vseh zahtevanih informacij za ugotovitev preverljive izvozne cene, vodilo k uporabi pravila iz člena 18 osnovne uredbe za nesodelujoče stranke in zato k delni uporabi "razpoložljivih dejstev", v tem primeru izvoznih podatkov, ki jih je zagotovil Eurostat.

(31) Treba je pripomniti, da podjetja – v nasprotju z njegovimi trditvami – delna uporaba člena 18 ni prikrajšala za kakršne koli njegove pravice kot zainteresirane stranke, namreč za pravico do prejema razkritja, do zaslišanja in predložitve pisnih stališč, vpogleda v nezaupne spise in priložnosti, da ponudi zavezo.

Status tržnega gospodarstva ("STG")

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(32) Kot navajajo uvodne izjave 118 do 130 začasne uredbe v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, so tri podjetja v Ukrajini vložila prošnjo, da naj v zvezi s proizvodnjo in prodajo zadevnega podobnega izdelka prevladajo pogoji tržnega gospodarstva ("status tržnega gospodarstva" ali "STG"). Treba je opozoriti, da sta STG dobili dve ukrajinski podjetji. En ukrajinski proizvajalec izvoznik, ki mu je bil zavrnjen STG, se ni strinjal z ugotovitvami Komisije o možnem vmešavanju države.

(33) Industrija Skupnosti je nenehno ponavljala svojo trditev, da so podjetja v Ukrajini, ki proizvajajo in prodajajo dušikova gnojila, vključno s sečnino, podvržena precejšnjemu vmešavanju države in da jim zato na splošno ne bi smeli odobriti STG. Zlasti je opozorila na to, da je za ukrajinski trg gnojil značilen obstoj sporazumov o poslih oplemenitenja, barter verižni dogovori in vmešavanje države v stroške energije, elektrike in transportne stroške in da so vsi ti dejavniki nezdružljivi z razmerami tržnega gospodarstva.

(34) Te argumente proizvajalcev izvoznikov in industrije Skupnosti so že obravnavane v uvodnih izjavah 118 do 130 začasne uredbe. V zvezi s sporazumi o poslih oplemenitenja pa je treba dodati, da se ne šteje, da so kot taki v protislovju s STG, ker jih ni mogoče šteti za tipično značilnost vmešavanja države. Vmešavanje države v transportne stroške se je upoštevalo z uporabo prevoznih tarif, ki se uporabljajo v primerljivi državi. Glede stroškov energije in elektrike ni bilo ugotovljenih nobenih dokazil, da so bili ti stroški bistveno izkrivljeni zaradi vmešavanja države in da niso objektivno odražali tržne vrednosti. Poleg tega pa v primerjavi z zemeljskim plinom stroški energije in elektrike niso glavni input sečnine.

Individualna obravnava

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(35) Industrija Skupnosti je nasprotovala odločitvi, da se enemu ukrajinskemu proizvajalcu izvozniku omogoči individualna obravnava, saj je menila, da bi lastniški delež države v podjetju omogočil precejšnje vmešavanje države.

(36) Vendar pa s strani pritožnika industrije Skupnosti ni bilo predloženih nobenih novih informacij ali dokazil, ki bi kazali na to, da bi domnevno vmešavanje države omogočilo izogibanje uvedenim ukrepom in zato je bilo treba zahtevo zavrniti. Zato se potrdijo ugotovitve začasne uredbe (uvodna izjava 132).

Prodaja v okviru sporazumov o poslih oplemenitenja

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(37) Kot opisujejo uvodne izjave 133 do 135 začasne uredbe, so bila v sporazume o poslih oplemenitenja vključena tri podjetja v Ukrajini. Kot je znano, po ukrajinskem zakonu tisti, ki zagotavlja surovine, ostane lastnik končnega izdelka in podjetje, ki izvaja predelavo, ne pridobi lastniških pravic za blago.

(38) Preiskava je pokazala, da se eno od podjetij, ki mu je bil dodeljen STG, samo ne more šteti za proizvajalca izvoznika zadevnega proizvoda. To podjetje je vzpostavilo dolgoročne poslovne odnose z drugim podjetjem s sedežem v tretji državi. Glede na te odnose je bilo slednje podjetje praktično edini dobavitelj glavne surovine v okviru sporazumov o poslih oplemenitenja (in lastnik skozi ves proizvodni proces). To podjetje je tudi aktivno sodelovalo pri izvozni prodaji zadevnega proizvoda. Ta dejstva so jasno kazala, da so odnosi med temi podjetji presegali običajne odnose med kupcem in prodajalcem.

(39) Ker povezani dobavitelj plina ni sodeloval, ni bilo mogoče ugotoviti niti preveriti vseh stroškov proizvodnje niti plačane ali plačljive cene na izvozno prodajo. Treba je opozoriti na to, da kljub temu, da so bili prvemu neodvisnemu kupcu na voljo določene informacije o izvoznih cenah, teh informacij ni bilo mogoče preveriti in se zato niso mogle uporabiti za ugotovitev stopnje dampinga. Ker povezani dobavitelj (in pravni lastnik tako surovin kot končnega izdelka) ni sodeloval, ni bilo mogoče z zanesljivostjo ugotoviti niti normalne vrednosti niti izvozne cene zadevnega ukrajinskega podjetja. Zato za to podjetje ni bilo mogoče določiti individualne stopnje dampinga.

(40) Neko drugo ukrajinsko podjetje, ki mu ni bil odobren niti STG niti individualna obravnava, je svojo celotno izvozno predajo realiziralo v okviru sporazumov o poslih oplemenitenja. Ker njegov dobavitelj plina ni sodeloval in ker ni bilo na voljo preverljivih izvoznih cen prvemu neodvisnemu kupcu, so se cene teh transakcij ugotovile na način, kot je opisan v uvodni izjavi 66 spodaj; namen tega je bil oceniti stopnjo dampinga na ravni države.

(41) Tudi neko tretje podjetje je del svoje domače in izvozne prodaje izvedlo v okviru sporazumov o poslih oplemenitenja. Ker tudi tu njegovi dobavitelji niso sodelovali in ni bilo na voljo preverljivih cen prvemu neodvisnemu kupcu, institucije Skupnosti niso imele druge izbire, kot da niso upoštevale vse prodaje v okviru takih sporazumov o poslih oplemenitenja. Kot določa uvodna izjava 138 začasne uredbe, je bila preostala domača prodaja še vedno reprezentativna.

(42) Še dve drugi ukrajinski podjetji, ki sta tudi prodajali na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja in katerih dobavitelji plina so prav tako zavrnili sodelovanje, sta vseeno trdili, da so predloženi podatki o prodaji točni in zanesljivi in da sta zagotovili dovolj dokazil, da bi lahko upoštevali te transakcije pri določanju normalne vrednosti ali izvozne cene.

(43) Med obiskom zaradi preveritve je bilo ugotovljeno, da niti fakturirane cene niti plačila za sečnino niso bila vključena v računovodske izkaze teh podjetij. Ker ni sodeloval noben dobavitelj plina, v čigar računovodskih izkazih bi bili ti podatki običajno zapisani, in ker ni nobenih dokazil o dejanskih plačilih za te transakcije, teh informacij ni bilo mogoče preveriti in jih zato ni bilo mogoče sprejeti.

Normalna vrednost

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(i) Primerljiva država

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(44) Trije ukrajinski proizvajalci izvozniki so trdili, da njihove normalne vrednosti ne bi smele biti določene na osnovi domačih cen in stroškov primerljive države, temveč da bi namesto tega morali uporabiti normalno vrednost, ki temelji na domači prodaji ukrajinskega proizvajalca izvoznika, ki mu je bil dodeljen STG.

(45) Ustaljena praksa Institucij Skupnosti je v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, da določajo normalno vrednost na osnovi odstavkov 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe samo za tiste proizvajalce, ki lahko pokažejo, da delujejo v skladu s pogoji tržnega gospodarstva. Za vse druge proizvajalce v isti državi se normalna vrednost določa na podlagi člena 2(7)(a), t.j. na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali na katerikoli drugi primerni podlagi, predvideni v členu 2(7)(a). Zato spremembe začasnih ugotovitev v zvezi s tem niso upravičene.

(46) Beloruski proizvajalec izvoznik, trije ukrajinski proizvajalci izvozniki, Vlada Belorusije in Ukrajina kot tudi združenje uvoznikov so nasprotovali izbiri ZDA kot primerljivi državi; trdili so, da je Litva primernejša tretja država s tržnim gospodarstvom.

(47) Te stranke so menile, da ZDA niso ustrezna izbira zaradi visokih stroškov plina, kar bi vodilo k izkrivljenim cenam sečnine, zaradi drugačne ravni gospodarskega razvoja v primerjavi z Belorusijo in Ukrajino ter zaradi razlik v velikosti trga. Tudi dejstvo, da je sodeloval le en proizvajalec iz ZDA, so šteli za argument, ki govori proti uporabi ZDA kot tretje države s tržnim gospodarstvom. Nadalje so trdili, da je Litva najprimernejša primerljiva država. Trdili so, da je obseg sečnine, proizvedene v Litvi, reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza sečnine iz Ukrajine in Belorusije v Skupnost v (OP). Poleg tega so trdili, da bi bila Litva odprt, konkurenčni trg, kjer ni uvoznih dajatev, s podobnim dostopom do zemeljskega plina in podobnim proizvodnim procesom kot v Belorusiji in Ukrajini. Tudi dejstvo, da je bil v Litvi le en proizvajalec sečnine, so stranke štele za nepomembno, ker so se Litva in druge države z enim proizvajalcem zadevnega izdelka že uporabljale v prejšnjih preiskavah izdelkov, ki spadajo v isto kategorijo.

(48) Institucije Skupnosti so podrobno preučile vse zgoraj navedene argumente in prišle do naslednjih zaključkov:

(49) Na trgu ZDA deluje več kot deset proizvajalcev sečnine v primerjavi z vsaj petimi proizvajalci v Ukrajini, v Litvi pa je le en proizvajalec sečnine. Kljub dejstvu, da so v ZDA uveljavljene protidampinške dajatve na uvoz sečnine iz držav nekdanje Sovjetske zveze, je bila v ZDA uvožena precejšnja količina sečnine (več kot 1 milijon ton) iz številnih drugih tretjih držav. Kljub temu, da je nadaljnja preiskava pokazala, da se v Litvi ne uporabljajo uvozne dajatve na uvoz sečnine, je raven tega uvoza še vseeno nizka. ZDA ima obsežen trg sečnine (več kot 10 milijonov ton na leto), medtem ko trg sečnine v Litvi ne obstaja. Tako je bila prodaja sečnine v obdobju preiskave ("OP") na litvanskem trgu minimalna in po informacijah litvanskega proizvajalca ni potekala v okviru običajnega poteka trgovanja. Zato se je sklenilo, da je trg sečnine v ZDA visoko konkurenčen v nasprotju z litvanskim trgom. Poleg tega je v nasprotju z Litvo domača prodaja v ZDA reprezentativna, če se primerja z beloruskim in ukrajinskim izvozom v Skupnost.

(50) Dejstvo, da je v tej preiskavi sodeloval le en proizvajalec iz ZDA, ne razveljavlja zgornjih zaključkov. Cene tega proizvajalca, ki so se uporabile za ugotovitev normalne vrednosti, so predmet zgoraj opisane konkurence. Količine, ki jih proda samo ta proizvajalec, so bile reprezentativne celo v primerjavi s skupnimi količinami, izvoženimi iz Belorusije in Ukrajine v Skupnost.

(51) Glede podobnosti pri dostopu do zemeljskega plina, ki je glavna surovina pri proizvodnji sečnine, so bile izvedene tudi analize dobav proizvajalcem sečnine. Potrdilo se je, da je imel ameriški proizvajalec več dobaviteljev zemeljskega plina, kot je bil primer v Ukrajini, litvanski proizvajalec je imel le enega samega dobavitelja in ni imel možnosti alternativne dobave. Poleg tega so ZDA, podobno kot Ukrajina, tako proizvajalec kot uvoznik zemeljskega plina, medtem ko Litva nima lastnih virov zemeljskega plina.

(52) Komisija je primerjala tudi proizvodne procese v ZDA in Belorusiji ter Ukrajini in prišla do sklepa, da je tehnologija, ki jo uporablja ameriški proizvajalec, vsaj tako učinkovita kot tista, ki jo uporabljajo beloruski in ukrajinski proizvajalci.

(53) Menili so tudi, da bi se morala kot primerljiva država uporabiti Litva, ker je bila predmet iste preiskave.

(54) Komisija opozarja, da člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se uporablja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave, kjer je to primerno. Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 49 do 51, pa se v tej preiskavi Litva ni mogla šteti za ustrezno primerljivo državo.

(55) Kot navaja uvodna izjava 107 začasne uredbe, je bila v OP v ZDA narejena prilagoditev visokim stroškom zemeljskega plina. Visoki stroški zemeljskega plina so bili posledica tržnih razmer, ki so bile v OP značilne za ZDA. Prilagoditev je znižala stroške plina na raven, primerljivo z ravnijo drugih podjetij, ki sodelujejo v istem postopku.

(56) Industrija Skupnosti je podprla izbiro ZDA kot primerljive države. Trdila pa je, da so se cene plina v ZDA le nekoliko povišale in da zato prilagoditev ne bi smela biti narejena. Ker je res, da so se cene plina najmočneje povišale šele v drugi polovici leta 2000, t.j. po OP, je bilo ugotovljeno, da so se cene stroškov zemeljskega plina v drugi polovici OP že nenavadno in specifično povišale. Narejena prilagoditev se je torej štela za upravičeno.

(57) Iz vseh zgoraj navedenih razlogov se sklene, da so ZDA ustrezna primerljiva država tržnega gospodarstva, ki je bila izbrana na sprejemljiv način. Normalna vrednost, ki temelji na domači prodaji v ZDA, izvedeni v okviru običajnega poteka trgovanja, ki vključuje primerno in ne pretirano stopnjo dobička, je zato popolnoma v skladu z zahtevami člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(ii) Normalna vrednost za podjetja s STG

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(58) Ukrajinsko podjetje, ki je skoraj vso prodajo izvedlo v okviru sporazumov o poslih oplemenitenja, je menilo, da bi se morala za podlago za določitev njegove normalne vrednosti uporabiti njegova domača prodaja. Kot druge možnosti je podjetje predlagalo Komisiji, naj uporabi normalno vrednost ukrajinskega proizvajalca izvoznika, ki mu je bil odobren STG, ali da naj konstruira normalno vrednost na podlagi lastnih podatkov podjetja.

(59) Ker povezani dobavitelj plina ni sodeloval, je bilo sklenjeno, da se to ukrajinsko podjetje samo ne bi moglo kvalificirati kot proizvajalec izvoznik sečnine (glej podrobnosti v uvodnih izjavah 38 in 39). Zaradi tega normalna vrednost ni bila ugotovljena.

(60) Kot je bilo napovedano v uvodni izjavi 138 začasne uredbe, se je nadalje preučilo, ali so bile prilagoditve drugim stroškovnim dejavnikom in zlasti amortizaciji ukrajinskega proizvajalca izvoznika, za katerega je normalna vrednost temeljila na lastnih podatkih, potrebne.

(61) Primerjava stroška amortizacije, vključenega v strošek proizvodnje v različnih proizvodnih zmogljivostih sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, z amortizacijo ukrajinskega proizvajalca je pokazala določene razlike. Te razlike pa so bile lahko posledica številnih dejavnikov in nikakor niso bile take, da bi upravičile prilagoditev stroškov ukrajinskega proizvajalca. Poleg tega pa bi imela kakršna koli sprememba stroška zanemarljiv vpliv ali ga sploh ne bi imela, ker je normalna vrednost za tega ukrajinskega proizvajalca temeljila na domači prodaji. Zato prilagoditve niso bile narejen.

Izvozna cena

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(62) Dve podjetji v Ukrajini, katerih izvozna prodaja je bila izvedena v okviru sporazumov o poslih oplemenitenja in je bila zato izključena iz dampinških izračunov, sta menili, da bi morala biti njuna izvozna cena konstruirana na podlagi pristojbine za predelavo, zaračunane njunim izvoznim kupcem, skupaj s stroškom plina, ki ga plačata sami ali drugi proizvajalec izvoznik iz Ukrajine, skupaj s primernim zneskom dobička.

(63) Ker povezani dobavitelj plina ni sodeloval, za eno od podjetij cene njegove izvozne prodaje niso bile preverljive in to ukrajinsko podjetje se samo ne bi moglo kvalificirati kot proizvajalec izvoznik sečnine (glej podrobnosti v uvodnih izjavah 38 in 39). Zaradi tega individualna stopnja dampinga za to podjetje ni bila ugotovljena.

(64) Glede drugega podjetja pa predlagana metodologija ni v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Namen tega člena ni zagotoviti alternativno metodo za ugotavljanje izvoznih cen v primerih nesodelovanja, temveč namesto sodelovanja v izvozni prodaji upoštevati sodelovanje uvoznika v Skupnosti, ki je povezan ali združen s proizvajalcem izvoznikom. Konstruiranje, kot so ga predlagala ukrajinska podjetja, ne temelji na nobeni ceni prodaje neodvisni stranki, kar je v nasprotju z ugotovitvami člena 2(9) osnovne uredbe. Namesto tega za izhodišče uporablja strošek proizvodnje (metoda, ki se uporablja za konstruiranje normalnih vrednosti, ne izvoznih cen). Zahteva je bila zato zavrnjena.

(65) Tretje ukrajinsko podjetje, ki je vso izvozno prodajo prav tako izvedlo v okviru sporazumov o poslih oplemenitenja, je menilo, da bi se morala namesto najnižjih izvoznih cen raje uporabiti povprečna izvozna cena drugih ukrajinski proizvajalcev izvoznikov.

(66) Vendar pa ni bilo razloga, da bi verjeli, da je bila povprečna izvozna cena drugih ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov točnejša. Ustaljena praksa Institucij Skupnosti v primerih nesodelovanja je, da uporabijo tehtano povprečje izvozne cene transakcij z najnižjimi izvoznimi cenami, ki hkrati predstavljajo pomembno količino izvoznih količin s preverljivimi cenami.

Primerjava

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(67) Dve ukrajinski in eno belorusko podjetje so trdila, da bi jim Komisija morala zagotoviti osnovne informacije, ki bi jim omogočale uveljaviti naravne primerjalne prednosti.

(68) Ker je v postopku sodelovalo le eno podjetje iz ZDA, ni bilo mogoče razkriti nobenih posebnih dokazil glede proizvodnih in prodajnih podrobnosti tega podjetja, ne da bi pri tem kršili pravila zaupnosti. Druge osnovne informacije (geografska lokacija, dostop do surovin itd.) so javno dostopni. Institucije Skupnosti so analizirale razpoložljive informacije in na lastno pobudo izvedle potrebne prilagoditve. Kot je znano, so bili v ZDA ugotovljeni nenavadno visoki stroški zemeljskega plina med OP in zato je prilagoditev stroškov plina, ki se uporablja za sodelujoče podjetje iz ZDA, privedla do znižanja stroškov plina na raven, ki je primerljiva z ravnijo drugih podjetij, ki sodelujejo v istem postopku.

(69) Tri ukrajinska podjetja in belorusko podjetje se niso strinjala z dejstvom, da je Komisija za razlike v stroških notranjega prometa izvedla prilagoditev izvozne cene na osnovi železniških tarif v primerljivi državi. Menila so, da bi se morale uporabiti ukrajinske ali pa litvanske tarife.

(70) Železniške tarife v Ukrajini in Belorusiji, državah, ki še ne delujeta v pogojih tržnega gospodarstva, določa država in se zato ne morejo šteti, kot da odražajo normalne tržne cene. Dolgo uveljavljena praksa institucij Skupnosti je, da prilagoditve za tovrstni notranji promet za države iz člena 2(7) osnovne uredbe izvede na podlagi preverjenih podatkov iz primerljive države, kadar so le-ti na voljo. Pri odobritvi STG nekaterim vključenim ukrajinskim podjetjem je bilo izrecno omenjeno, da bodo nekateri stroškovni dejavniki mogoče popravljeni, da se uskladijo z normalno tržno vrednostjo. Sprememba začasnih ugotovitev torej ni upravičena.

(71) Zahtevala so tudi, da bi morali uporabiti nižje tarife, ker so ukrajinski proizvajalci izvozniki uporabljali lastne železniške vagone pri velikih pošiljkah, ki so se vračali prazni.

(72) Informacije proizvajalca v primerljivi državi so pokazali, da je bila prilagoditev zaradi uporabe lastnih vagonov upravičena. Zato so bili izračuni ustrezno popravljeni.

(73) Ukrajinska in beloruska podjetja so trdila, da bi morala prilagoditev, izvedena zaradi fizičnih razlik med sečnino v granulah, ki se prodaja na domačem trgu primerljive države, in očiščeno sečnino, ki jo izvažajo te države, temeljiti na cenovnih razlikah na evropskem trgu.

(74) Ker pa je cilj določiti normalno vrednost za očiščeno sečnino na trgu primerljive države, mora prilagoditev temeljiti na cenovni razliki na istem trgu. Izvedena prilagoditev je tako temeljila na cenovnih razlikah na trgu ZDA. Uporaba trga Skupnosti se ne zdi ustrezna, ker bo na cenovne razlike na navedenem trgu najverjetneje vplivala dampinška praksa. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(75) Dve ukrajinski podjetji in podjetje iz Belorusije so zahtevali tudi prilagoditev za raven trgovanja, saj naj bi prodajala samo trgovcem.

(76) Proizvajalci izvozniki iz Ukrajine in Belorusije so zadevni proizvod izvažali trgovcem. Sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi je proizvod prodajal tudi trgovcem. Del domače prodaje proizvajalca primerljive države je bil izveden mešalcem. Podrobna analiza funkcij in cen je pokazala, da zahteva ni bila upravičena.

3. Stopnja dampinga za preiskovana podjetja

Uporaba člena 18 osnovne uredbe

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(77) Zaradi uvedbe začasnih dajatev je Komisija nadalje preučila, ali so bili prevozni stroški, ki jih je sporočil litvanski proizvajalec izvoznik, plačali pa so jih uvozniki, točni. Pri primerjavi teh z informacijami, zbranimi od uvoznikov, in z javno razpoložljivimi ponudbami za iste poti, je bilo ugotovljeno, da so bili ti stroški pretirani. Zneski za prevozne stroške so se ustrezno popravili in uporabili so se dejanski stroški.

(78) Na pripombe estonskega proizvajalca izvoznika glede neustreznosti prilagoditve vrednosti CIF prodaje, ki ni bila sporočena in ki se uporablja za izražanje stopnje dampinga za to prodajo, ki je bila izvedena na začasni stopnji, je Komisija podrobneje analizirala vprašanje in se odločila, da bo pregledala in popravila uporabljeno metodologijo. Prilagoditev, izvedena na začasni stopnji, je bila umaknjena. Ker pa podjetje ni zagotovilo zanesljivih informacij, se je Komisija odločila, da bo svoje ugotovitve oblikovala na podlagi informacij Eurostata, ker so le-ti najzanesljivejši razpoložljivi podatki.

(79) Komisija je začasno prilagodila vrednost CIF beloruskega proizvajalca izvoznika, ki se uporablja za izračun stopnje dampinga. Ker je bila prilagoditev napačna, je bila umaknjena.

Stopnje dampinga

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(80) Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, so:

Belorusija

Vsa podjetja | 67,3 % |

Bolgarija

– Chimco AD: | 90,3 % |

– Druga: | 90,3 % |

Hrvaška

– Petrokemija d.d.: | 72,9 % |

– Druga: | 72,9 % |

Estonija

– JSC Nitrofert | 37,4 % |

– Druga: | 37,4 % |

Libija

– National Oil Corporation: | 48,8 % |

– Druga: | 48,8 % |

Litva

– Joint Stock Company Achema, Jonava: | 10,0 % |

– Druga: | 10,0 % |

Romunija

– S.C. Amonil S.A., Slobozia: | 20,1 % |

– Petrom S.A. Sucursala Doljchim Craiova, Craiova | 40,7 % |

– Sofert S.A., Bacau: | 25,2 % |

– Druga: | 40,7 % |

Ukrajina

– Cherkassy Azot, Cherkassy: | 21,1 % |

– Dnipro Azot, Dniprodzerzhinsk: | 66,3 % |

– Druga: | 82,1 % |

E. ŠKODA

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

1. Opredelitev industrije Skupnosti

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(81) Več zainteresiranih strani je ponovilo svojo zahtevo, da bi morali biti tisti proizvajalci Skupnosti, ki so kupovali in uvažali sečnino iz držav v okviru tega postopka, izvzeti iz opredelitve industrije Skupnosti.

(82) Kot navaja uvodna izjava 156 začasne uredbe, so bili ti nakupi večinoma v majhnem obsegu in izvedeni z namenom pokriti primanjkljaje v proizvodnji, ki so nastali zaradi vzdrževalnih del. Edino podjetje, ki je kupovalo znatne količine, enakovredne približno 20 % njegove lastne proizvodnje v OP, je s tem dopolnilo svojo paleto izdelkov. Preiskava je pokazala, da je to podjetje predvsem proizvajalec sečnine in ne uvoznik in da zato ni upravičenih razlogov, da bi bilo izvzeto iz opredelitve industrije Skupnosti. Tudi če bi bilo podjetje izvzeto, to ne bi imelo bistvenega učinka na ugotovitve v zvezi s tem primerom niti na raven uvedenih dajatev.

(83) Zato se potrdijo ugotovitve uvodne izjave 157 začasne uredbe.

2. Poraba Skupnosti

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(84) Ker ni nobenih novih informacij, se potrdijo ugotovitve glede porabe Skupnosti iz uvodnih izjav 158 in 159 začasne uredbe.

3. Uvoz iz zadevnih držav

Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

Kmetje

(85) Obstajale so zahteve, da uvoz sečnine s poreklom iz Romunije ne bi smel biti kumuliran z uvozom iz drugih držav v okviru tega postopka. Razlog za zahtevo je bil v tem, da so se obseg uvoza in tržni deleži v preučevanem obdobju razvijali različno.

(86) V uvodni izjavi 162 začasne uredbe je bilo določeno:

- uvoz iz vseh zadevnih držav je bil znaten in precej nad ravnmi, določenimi v členu 5(7) osnovne uredbe,

- ugotovljene stopnje dampinga so bile vse nad de minimis ravnijo, vsi proizvajalci izvozniki pa so nelojalno nižali prodajne cene industrije Skupnosti,

- cene sečnine, tako uvožene kot tiste, ki je bila proizvedena v Skupnosti, so v preučevanem obdobju znatno padle.

(87) Obseg uvoza sečnine iz Romunije je sledil trendu cene sečnine na trgu Skupnosti, to pomeni, da je v preučevanem obdobju obstajalo nekakšno razmerje med cenami in obsegom uvoza iz Romunije. Leta 1999, ko so bile cene najnižje, uvoza iz Romunije skoraj ni bilo. To je dokaz o cenovni preglednosti na trgu sečnine v Skupnosti. To kaže tudi na to, da se bodo romunski izvozniki umaknili s trga, kadar bodo cene preveč padle. Z delnim okrevanjem cen med letom 1999 in OP (uvodna izjava 164 začasne uredbe) pa se je romunski uvoz znatno povečal in je tako imel v OP 2,3 % tržni delež. Romunija je bila med zadevnimi državami v OP četrta največja izvoznica v Skupnost.

(88) Ta uvozni trend pa ni bil značilen le za Romunijo. Uvoz iz nekaterih zadevnih držav je med leti 1996 in 1999 podobno upadel, temu pa je sledilo znatno povečanje uvoza na trg Skupnosti v OP. Obenem pa je v zadevnem obdobju iz leta v leto rasel tudi skupni obseg uvoza iz zadevnih držav. Edina sprememba je bila v deležu navedenega uvoza med zadevnimi državami v skladu s cenami. To je še en dokaz o konkurenci med uvoženimi izdelki in ni razlog za dekumulacijo uvoza iz Romunije ali celo iz katere koli druge zadevne države.

(89) Iz vseh zgoraj opisanih razlogov se sklene, da so merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena. Ugotovitve uvodne izjave 162 začasne uredbe se zato potrdijo.

Obseg, tržni deleži in cene zadevnega uvoza

Kmetje

(90) Ker ni nobenih novih informacij o obsegu in cenah uvoza iz zadevnih držav, se začasne ugotovitve potrdijo.

Nelojalno nižanje cen

Kmetje

(91) Za začasne ugotovitve se je nelojalno nižanje cen izračunalo s primerjanjem ravni cen franko obala ocarinjeno (DEQ) izvoznikov na meji Skupnosti, s preverjenimi cenami franko tovarna proizvajalcev Skupnosti. Primerjava je bila izvedena na ravni očiščene sečnine z očiščeno, sečnine v granulah s sečnino v granulah, sečnine v razsutem stanju s sečnino v razsutem stanju in sečnine v vrečah s sečnino v vrečah.

(92) Številne stranke, vključno z nekaterimi proizvajalci izvozniki, so menile, da bi morala biti cena proizvajalcev Skupnosti za primerjavo nelojalnega nižanja cen tehtana povprečna cena na ravni industrije Skupnosti in ne cena na ravni posameznega proizvajalca. Menili so, da taka metodologija umetno napihuje stopnjo z ničenjem na ravni proizvajalca Skupnosti.

(93) Najprej je treba opozoriti na to, da je nelojalno nižanje cen ali primerjava cen kazalnik škode, katerega cilj je v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe preučiti, "ali je prišlo do znatnega nelojalnega nižanja cen z dampinškim uvozom v primerjavi s ceno podobnega izdelka industrije Skupnosti, oziroma ali je učinek takega uvoza drugače znatno znižati cene".

(94) Res pa je, da ni celoten uvoz iz zadevnih držav ni nelojalno nižal cen vsakemu proizvajalcu Skupnosti. Znaten obseg izvozne prodaje pa je bila izvedena po cenah, nižjih od cen industrije Skupnosti. Treba je opozoriti tudi na to, da je trg sečnine Skupnosti zelo transparenten in hkrati občutljiv na cenovne spremembe.

(95) Nadaljnja analiza je pokazala, da je v zadevnih državah delež uvoza po podjetjih, ki so nelojalno nižale cene industriji Skupnosti, variral od 0 do 56 %, s celotnim povprečjem za ves uvoz v višini 46 %. Raven nelojalnega nižanja cen je bila visoka, kar do 17 %. Pri tej analizi se ničenje ni uporabilo. Zaradi težav s sodelovanjem proizvajalca izvoznika iz Belorusije (uvodna izjava 113 začasne uredbe) in Estonije (uvodna izjava 58 začasne uredbe) za ti podjetji ni bilo mogoče narediti primerjave cen. Vendar pa ni razloga, ki bi kazal na to, da bi bili njuni rezultati kakorkoli drugačni.

(96) Nadalje je treba opozoriti, da je industrija Skupnosti v OP zabeležila izgube (uvodna izjava 175 začasne uredbe), to pomeni, da so se cene industrije Skupnosti znižale. Celo pri edinem podjetju, ki ni nelojalno nižalo cen, je bilo ugotovljeno ponujanje nižje ciljne cene.

(97) Zato se dokončno določi, da je v OP prihajalo tako do znatnega nelojalnega nižanja cen s strani proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav kot tudi do padca cen na trgu Skupnosti.

(98) Izražene so bile številne zahteve glede izračunov odprave škode. Te zahteve so podrobno obravnavane v uvodnih izjavah 114 do 116 in 121 do 123. Potrjuje pa se, da so se prilagoditve, kjer so bile odobrene, upoštevale pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja cen.

4. Položaj industrije Skupnosti

Kmetje

(99) Po nadaljnjih obiskih zaradi preveritve pri dveh proizvajalcih Skupnosti so se nekateri kazalniki škode spremenili v absolutnem smislu. Te spremembe pa niso zadostovale, da bi bistveno vplivale na trende kazalnikov škode v preučevanem obdobju ali da bi spremenile začasne sklepe. Na podlagi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve o bistveni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

F. VZROČNA ZVEZA

Kmetje

(100) Številne zainteresirane stranke so ponovile svoje mnenje, da škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni nastala zaradi dampinškega uvoza, temveč zaradi prevelike ponudbe sečnine na svetovnem trgu. To je povezano z mnenjem nekaterih strank, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, posledica upada njihove izvozne prodaje, kar je vplivalo tudi na njihovo prodajo na trgu Skupnosti.

(101) V zvezi s tem je treba opozoriti, da je ocena položaja industrije Skupnosti temeljila na podatkih o prodaji zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti. Zato so potencialni negativni učinki zmanjšane izvozne prodaje izvzeti iz zgornje analize škode.

(102) Poleg tega je v preučevanem obdobju izvozna prodaja industrije Skupnosti padla za 337000 ton, medtem ko se je njena prodaja na trgu Skupnosti povečala za 172000 ton. Industriji Skupnosti je torej kljub težkim izvoznim pogojem uspelo preusmeriti polovico izgubljene izvozne prodaje na trg Skupnosti.

(103) Obenem se je poraba v Skupnosti povečala za 1,25 milijona ton, dampinški uvoz z nizkimi cenami se je povečal za 867000 ton (uvodna izjava 163 začasne uredbe), industrija Skupnosti pa je izgubila 10,3 % trga Skupnosti (uvodna izjava 173 začasne uredbe). Nezmožnost industrije Skupnosti, da bi izkoristila širjenje domačega trga, ko je izvozna prodaja upadla, ni vzrok, temveč dokaz o obstoju škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz.

(104) Temu ustrezno sta lahko prevelika ponudba in izguba izvozne prodaje dejansko vplivali na industrijo Skupnosti (v smislu omejene izgube ekonomije obsega) zato, ker ji je dampinški uvoz preprečil, da bi v celoti izkoristila širjenje trga Skupnosti. Zato se sklene, da vpliv upada izvozne prodaje industrije Skupnosti in domnevna prevelika ponudba, kadar se preučujeta ločeno, ni bil dovolj velik, da bi lahko prekinil vzročno povezavo med vplivom dampinškega uvoza in bistveno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Zato se sklepi uvodnih izjav 197 in 198 začasne uredbe potrdijo.

G. INTERES SKUPNOSTI

Kmetje

1. Uvozniki/trgovci

Kmetje

(105) Po objavi začasne uredbe ni nobeden od sodelujočih izvoznikov predložil svojih pripomb. Eno združenje uvoznikov pa je menilo, da je bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom uvoznikov sečnine in da je zanje uspešen kmetijski sektor pomemben.

(106) Kot navaja uvodna izjava 206 začasne uredbe, bo obstajala stalna potreba po uvozu. Tudi če bi se dajatve v celoti ponovile, bi to v najslabšem primeru povečalo stroške kmetom za največ 0,6 %. Posledica takega povišanja so sicer lahko nekatere spremembe v dobavljanju sečnine kmetom, vendar pa ni dokazov, zaradi katerih bi lahko podvomili v sklepe iz uvodne izjave 206 začasne uredbe.

2. Uporabniki

Kmetje

(107) Po objavi začasne uredbe so svoje pripombe poslale organizacije kmetov iz Avstrije, Italije, Španije in Združenega kraljestva. Nobena od teh strank ni izpodbijala začasnih sklepov, da bodo v najslabšem primeru dajatve vodile k 0,6 % povišanju stroškov kmetom. Vendar pa so nasprotovale uvedbi ukrepov in sklepu, da se povišanje cen ne bo v celoti ponovilo.

(108) Po obisku zaradi preveritve v prostorih zadruge kmetov se potrdi sklep o stroškovnih posledicah predlaganih protidampinških ukrepov. Domneva, da se vpliv ukrepov ne bo v celoti ponovil, temelji na izkušnjah iz številnih drugih protidampinških postopkov. Ni dokazov, ki bi kazali na to, da v tem postopku temu ne bo tako.

(109) Medtem ko se ponovno potrjuje težak položaj, s katerim se srečujejo kmetje, pa ni mogoče skleniti, da bo vpliv dajatev tak, da bi to pomenilo, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti.

Industrijski uporabniki

(110) Neposredno od katerega koli sodelujočega industrijskega uporabnika sečnine ni bilo predloženih nobenih pisnih pripomb. To kaže na to, da ukrepi ne bi imeli tako pomembnega vpliva na te uporabnike sečnine.

(111) En industrijski uporabnik, ki tudi uvaža in prodaja sečnino, je predložil pripombe preko združenja uvoznikov. To podjetje navaja, da ga uvedba protidampinških ukrepov lahko prisili k temu, da bo zaprl svoj obrat in tako bo izgubljenih do 380 delovnih mest. Ker pa tega mnenja ni predložilo podjetje samo in ni nobenih dokazov v podporo tej trditvi, se trditev zavrne.

3. Sklep o interesu Skupnosti

(112) Ker ni nobenih novih informacij v zvezi z interesom Skupnosti, se sklepi uvodne izjave 219 začasne uredbe potrdijo.

H. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Stopnja odprave škode

(113) Za začasne ugotovitve se je ponujanje nižjih ciljnih cen izračunalo s primerjanjem ravni cen franko obala ocarinjeno (DEQ) izvoznikov na meji Skupnosti s preverjenimi ciljnimi cenami franko tovarna proizvajalcev Skupnosti. Primerjava je bila izvedena po podjetjih na ravni očiščene sečnine z očiščeno, sečnine v granulah s sečnino v granulah, sečnine v razsutem stanju s sečnino v razsutem stanju in sečnine v vrečah s sečnino v vrečah.

(114) Veliko proizvajalcev izvoznikov je trdilo, da prilagoditev za upoštevanje stroškov raztovarjanja pri ugotavljanju cene DEQ ni bila zadostna. Menili so tudi, da bi se morala v skladu z drugimi nedavnimi primeri o gnojilih vključiti tudi stopnja uvoznikov (v glavnem trgovcev).

(115) Nadaljnji dokazi o dejanskih stroških raztovarjanja so bili pridobljeni iz različnih virov, med katerimi so bili tudi proizvajalci izvozniki, industrija Skupnosti in neodvisni uvozniki. Na podlagi teh informacij so se odobreni stroški raztovarjanja ustrezno prilagodili.

(116) Vprašanje odobritve prilagoditve za stopnjo uvoznikov se je preučilo na osnovi dejstev te posebne preiskave. Ugotovljeno je bilo, da so proizvajalci izvozniki prodajali sečnino na trgu Skupnosti preko številnih kanalov, tudi neposredno končnemu uporabniku. Ni bilo zagotovljenih dokazov, da so se cene razlikovale glede na uporabljeni kanal. Ugotovljeno je bilo, da v splošnem prodajne cene niso bile odvisne od vrste kupca. Ugotovljene tudi niso bile bistvene razlike med prodajnimi kanali, ki jih je uporabljala industrija Skupnosti, in tistimi, ki so jih uporabljali proizvajalci izvozniki. Zahteva za prilagoditev za stopnje uvoznikov je bila ustrezno zavrnjena.

(117) Številne stranke, vključno z večino proizvajalcev izvoznikov, so menile, da bi morala biti cena proizvajalcev v Skupnosti za izračun ponujanja nižjih ciljnih cen tehtana povprečna cena na ravni industrije Skupnosti in ne cena na ravni posameznega proizvajalca. Menile so, da taka metodologija umetno napihuje stopnjo s tem, da odpravi kakršno koli negativno ponujanje nižjih ciljnih cen na ravni proizvajalca Skupnosti. Poleg tega so menile, da je izračun protidampinških dajatev na osnovi metodologije, katere posledica je ničenje, v nasprotju z nedavno odločitvijo WTO [3].

(118) Treba je opozoriti na to, da je namen izračuna ponujanja nižjih ciljnih cen preučiti dejanski obseg škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza. Če želi pokazati pravo sliko, bi morala vsaka primerjava cen odražati gospodarsko realnost. Preiskava je pokazala, da na trgu Skupnosti obstaja konkurenca med vsakim posameznim proizvajalcem izvoznikom in vsakim posameznim proizvajalcem, ki je del industrije Skupnosti. V zvezi s tem je med drugim treba opozoriti na to, da obstaja znaten razpon cen in pomembne razlike v lokaciji proizvajalcev Skupnosti. Zato je treba oceniti obseg vsakega škodljivega dampinga, ki ga povzroči proizvajalec izvoznik industriji Skupnosti na podlagi dejanskih razmer na trgu in na podlagi specifičnih podatkov, preverljivih za vsako podjetje.

(119) Rezultat primerjanja cen po podjetjih je natančno ovrednotenje celotnega vpliva kakršnega koli škodljivega dampinga, ki ga je utrpela industrija Skupnosti, in ne napihuje umetno ravni ponujanja nižjih ciljnih cen v sedanjem primeru. Zahteva se ustrezno zavrne.

(120) Industrija Skupnosti je trdila, da je del sečnine, uvožene v Skupnost, dejansko "debelozrnata" čista sečnina, ki jo je treba obravnavati kot ločeno vrsto sečnine. Trdili so tudi, da je treba pri izračunu ponujanja nižje ciljne cene to vrsto sečnine primerjati s ceno "debelozrnate" očiščene sečnine, proizvedene v Skupnosti.

(121) Ugotovljeno je bilo, da industrija Skupnosti dejansko proizvaja "debelozrnato" očiščeno sečnino, prav tako pa jo v Skupnost izvažajo tudi nekatere od zadevnih držav. Vendar pa je edina razlika v primerjavi s standardno očiščeno sečnino večji premer zrn. Prav tako ni dokazov, ki bi kazali na to, da so stroški proizvodnje debelozrnate očiščene sečnine višji ali da se je v OP prodajala po višji ceni. Temu ustrezno se sklene, da ni razloga, da bi se debelozrnata očiščena sečnina štela za ločeno vrsto izdelka.

(122) Nekaj proizvajalcev izvoznikov je ponovilo svojo zahtevo po prilagoditvi, pri kateri se upošteva kakovost njihovega izdelka. V podporo tej zahtevi ni bilo zagotovljenih nobenih dokazov. Prav tako pa tudi trg ni zaznal nobenih težav glede kakovosti romunske sečnine. Zahteva se zato zavrne.

(123) Treba je opozoriti na to, da je bila za izračun neškodljive cene v začasni fazi uporabljena 8 % stopnja dobička na stroške in ne 8 % na prihodek od prodaje, kot navaja uvodna izjava 222 začasne uredbe. Nekatere sodelujoče stranke so trdile, da bi morala biti stopnja dobička omejena na 5 % kot je bila v prejšnjih protidampinških postopkih o dušikovih gnojilih in v postopku glede sečnine iz Rusije [4]. Industrija Skupnosti je ponovila svoje mnenje, da bi bila stopnja dobička v višini 15 % donosnosti naložbenega kapitala (ROCE) ustreznejša.

(124) Potrdi se, da določitev ustrezne stopnje dobička v tem postopku temelji na oceni stopnje dobička, na katero bi industrija Skupnosti lahko upravičeno računala v normalnih pogojih konkurence, v odsotnosti dampinškega uvoza. Temelji torej na oceni dejstev v tem primeru in ne na oceni dejstev iz drugih primerov glede drugih izdelkov in/ali drugih obdobjih preiskave.

(125) Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 223 začasne uredbe, se zahteva, da naj donosnost temelji na ROCE, zavrne.

(126) Glede na navedeno in ker ni dokazov, da je določitev 8 % stopnje dobička nepravilna, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav 221 do 227 začasne uredbe.

(127) Na koncu so se v izračune, kjer je bilo to ustrezno, vključile tudi prejete informacije in preverjeni podatki po objavi začasne uredbe, vključno s preverjenimi informacijami še dveh proizvajalcev Skupnosti.

2. Raven in oblika dajatev

(128) Glede na prej omenjeno se šteje, da bi morale biti v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončne protidampinške dajatve uvedene na ravni ugotovljene stopnje škode ali stopnje dampinga, odvisno od tega, katera je nižja, za uvoz sečnine s poreklom iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Libije, Litve, Romunije in Ukrajine.

(129) Preostala dajatev, ki se uporablja za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, je bila določena na podlagi najvišje stopnje dajatve, določene za sodelujoče izvoznike iz vsake države.

(130) En proizvajalec izvoznik je menil, da bi morale imeti dajatve, da bi bili dosledni glede na prejšnje postopke, obliko minimalne uvozne cene, kot v primeru sečnine iz Rusije.

(131) Kot navaja uvodna izjava 231 začasne uredbe, bi morale imeti dokončne dajatve obliko določenega zneska na tono, da se zagotovi učinkovitost ukrepov in odvrača od manipulacije s cenami, ki jo je bilo opaziti v nekaterih prejšnjih postopkih, ki so vsebovali isto splošno kategorijo izdelkov, t.j. gnojil. Zahteva se zato zavrne.

(132) Na podlagi navedenega so zneski dokončnih dajatev naslednji:

Država | Podjetje | Osnova za protidampinško dajatev (%) | Dokončna dajatev (EUR na tono) |

Belorusija | Enotna po vsej državi razširjena stopnja | 8,0 | 7,81 |

Bolgarija | Chimco AD | 24,2 | 21,43 |

Druga | 24,2 | 21,43 |

Hrvaška | Petrokemija d.d. | 9,4 | 9,01 |

Druga | 9,4 | 9,01 |

Estonija | JSC Nitrofert | 11,4 | 11,45 |

Druga | 11,4 | 11,45 |

Libija | National Oil Corporation | 12,5 | 11,55 |

Druga | 12,5 | 11,55 |

Litva | Joint Stock Company Achema | 10,0 | 10,05 |

Druga | 10,0 | 10,05 |

Romunija | S.C. Amonil S.A., Slobozia | 6,7 | 7,20 |

Petrom S.A. Sucursala Doljchim Craiova, Craiova | 5,7 | 6,18 |

Sofert S.A., Bacau | 7,6 | 8,01 |

Druga | 7,6 | 8,01 |

Ukrajina | Open Joint Stock Company Cherkassy Azot, Cherkassy | 18,7 | 16,27 |

Joint Stock Company DniproAzot, Dniprodzerzinsk | 9,2 | 8,85 |

Druga | 19,5 | 16,84 |

(133) Stopnje protidampinških dajatev posameznih podjetij, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj, ugotovljen med navedeno preiskavo glede teh podjetij. Te stopnje dajatev (v nasprotju s po vsej državi razširjeno dajatvijo, ki se uporablja za "vsa druga podjetja") se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in ki jih proizvajajo ta podjetja in s tem omenjene specifične pravne osebe. Za uvožene izdelke, proizvedene v katerem koli drugem podjetju, ki ni izrecno navedeno v operativnem delu te uredbe z imenom in naslovom, vključno s pravnimi osebami, povezanimi s podjetji, ki so izrecno navedena, te stopnje ne morejo veljati in se zanje uporablja ista stopnja dajatve kot za "vsa druga podjetja".

(134) Vsaka zahteva po uporabi teh posameznih stopenj protidampinških dajatev za podjetja (npr. po spremembi imena pravne osebe ali ustanovitvi nove proizvodne ali prodajne enote) se takoj naslovi na Komisijo [5], skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o kakršnikoli spremembi v dejavnosti podjetja, povezani s proizvodnjo, domačo in izvozno prodajo, ki je v zvezi z, na primer, navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo v proizvodni ali prodajni enoti. Če bo to primerno, bo Komisija po posvetu s Svetovalnim odborom ustrezno spremenila Uredbo s posodobitvijo seznama podjetij, ki koristijo posamezne stopnje dajatev.

3. Pobiranje začasnih dajatev

(135) Glede na obsežnost ugotovljenih stopenj dampinga in glede na škodo, ki je bila povzročena industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno poberejo po stopnji dokončno uvedene dajatve. Če so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo le zavarovani zneski v višini začasnih dajatev.

4. Zaveze

(136) Po uvedbi začasnih ukrepov so proizvajalci izvozniki iz Belorusije, Hrvaške, Libije, Romunije in Ukrajine ponudile cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Proizvajalci izvozniki iz Estonije in Litve so obnovili svoje ponudbe zavez, ki so jih predložili že na začasni stopnji, vendar so bile le-te iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 236 in 237 začasne uredbe, zavrnjene.

(137) Kot je znano, je Komisija že na začasni stopnji tega postopka sprejela zavezo bolgarskega proizvajalca izvoznika (glej uvodno izjavo 236 začasne uredbe). Kot navaja uvodna izjava 128, je vključitev novih podatkov v izračun dokončne stopnje škode vplivala na ugotovljeno stopnjo odprave škode. Minimalna cena zaveze je bila zato ustrezno prilagojena.

(138) Po razkritju začasnih ugotovitev je industrija Skupnosti kot pritožnik nasprotovala odločitvi Komisije, da sprejme zavezo bolgarskega proizvajalca izvoznika. V zvezi s tem so trdili, da je zadevno podjetje povezano – ali ima tesne tehnične in industrijske odnose – z drugimi izvozniki in/ali proizvajalci dušikovih gnojil, vključno s sečnino, iz Bolgarije, Belorusije in Ukrajine, kar bi predstavljalo močan potencial za dogovore o kompenzacijah. Poleg tega je industrija Skupnosti izrazila zaskrbljenost glede sposobnosti tega proizvajalca izvoznika glede izpolnitve obveznosti iz zaveze.

(139) Na splošno pa je industrija Skupnosti trdila, da bi bile zaveze in s tem minimalne cene neustrezen ukrep v zvezi z dušikovimi gnojili, vključno s sečnino.

(140) Opozoriti je treba na to, da industrija Skupnosti ni mogla podpreti svojih trditev glede bolgarskega proizvajalca izvoznika z zadostnimi dokazi. Poleg tega tudi preiskava Komisije ni potrdila teh domnev in zato so se morale zavrniti. Glede ustreznosti zaveze je treba opozoriti, da bi se ta ocena morala osredotočiti predvsem na položaj, specifičen za to podjetje. Ugotovljeno je bilo, da zadevno podjetje proizvaja in izvaža le sečnino in da je v tem primeru zelo verjetno, da bo nadzor izvajanja zaveze učinkovit.

(141) V vsakem primeru se lahko v primeru domnevne kršitve, kršitve ali umika zaveze v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe uvede protidampinška dajatev.

(142) Tudi vse druge zaveze so se podrobno preučile. Pri tem sta se pokazali dve glavni oviri za sprejemljivost teh ponujenih zavez:

(143) Zadevni proizvajalci izvozniki iz Litve, Romunije, Hrvaške, Ukrajine in Libije so proizvajalci različnih vrst gnojil in/ali drugih kemičnih izdelkov in so v preteklosti dosledno izvažali te proizvode znanim kupcem (večinoma trgovcem) v Skupnosti. Ta praksa predstavlja resno tveganje za navzkrižne kompenzacije, to pomeni, da bi se cenoven zaveze formalno spoštovale, vendar pa bi se cene za izdelke, ki jih to ne zadeva, znižale. Vse to bi olajšalo izogibanje obveznostim za spoštovanje minimalne cene za sečnino in izredno otežilo učinkovit nadzor.

(144) Poleg tega so nekateri proizvajalci (iz Estonije, Ukrajine, Belorusije) menili, da nimajo nadzora oziroma da niti ne vedo, kam gre njihov izvoz sečnine in kakšni so prodajni pogoji za ta izvoz; uradna statistika pa je jasno kazala, da se je med obdobjem preiskave izdelek v velikih količinah izvažal v Skupnost. Kot je znano, ta podjetja niso zagotovila zadostnih informacij v zvezi s tem, zato Komisija ni imela druge izbire, kot da v skladu s členom 18 osnovne uredbe za določitev izvoznih cen uporabi razpoložljiva dejstva. Poleg tega nekateri izvozniki (Libija, Estonija) med celotno preiskavo niso dovolj sodelovali. Zato je Komisija mnenja, da ta dejstva pomenijo neupravičeno visoko tveganje sprejema zaveze in da so jamstva za zagotavljanje ustreznega nadzora nezadovoljiva.

(145) Iz zgoraj navedenih razlogov se je zato sklenilo, da se ne sprejme nobena zaveza, ponujena po razkritju dokončnih ugotovitev.

(146) Zainteresirane strani so bile ustrezno obveščene, zadevni izvozniki pa so bili podrobno obveščeni o razlogih, zakaj ponujene zaveze niso mogle biti sprejete. Posvetovanje s Svetovalnim odborom je bilo opravljeno –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev za uvoz sečnine, v vodni raztopini ali ne, ki spada pod oznaki KN 31021010 in 31021090 s poreklom iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Libije, Litve, Romunije in Ukrajine.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti izdelka, opisanega v odstavku 1 zgoraj, je naslednja:

Država porekla | Proizvajalec | Dokončna protidampinška dajatev (EUR na tono) | Dodatna oznaka TARIC |

Belorusija | Vsa podjetja | 7,81 | – |

Bolgarija | Vsa podjetja | 21,43 | A999 |

Hrvaška | Vsa podjetja | 9,01 | – |

Estonija | Vsa podjetja | 11,45 | – |

Libija | Vsa podjetja | 11,55 | – |

Litva | Vsa podjetja | 10,05 | – |

Romunija | S.C. Amonil S.A., Slobozia | 7,20 | A264 |

Petrom SA Sucursala Doljchim Craiova, Craiova | 6,18 | A265 |

Sofert SA, Bacau | 8,01 | A266 |

Vsa druga podjetja | 8,01 | A999 |

Ukrajina | Open Joint Stock Company Cherkassy Azot, Cherkassy | 16,27 | A268 |

Joint Stock Company DniproAzot, Dniprodzerzhinsk | 8,85 | A269 |

Vsa druga podjetja | 16,84 | A999 |

3. V primerih, da je bilo blago poškodovano pred vnosom v prosti promet in se zato dejansko plačana cena ali plačljiva cena porazdeli za določitev carinske vrednosti v skladu s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 22. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti [6], se znesek protidampinške dajatve, izračunane na podlagi odstavka 2 zgoraj, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene.

4. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

1. Uvoz blaga je oproščen protidampinških dajatev, uvedenih s členom 1, pod pogojem, da je zadevno blago proizvedeno in neposredno izvoženo (t.j. obračunano in poslano) prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti, ki deluje kot uvoznik, s strani spodaj navedenega podjetja, ki je ponudilo zavezo, ki jo je Komisija sprejela, in da je uvoz blaga v skladu z odstavkom 2.

Država | Podjetje | Dodatna oznaka TARIC |

Bolgarija | Chimco AD, Shose az Mezdra, 3037 Vratza | A272 |

2. (a) Ob predložitvi deklaracije za sprostitev v prosti promet v skladu z zavezo je oprostitev dajatve pogojena s predložitvijo veljavnega trgovskega računa, ki ga izda podjetje, navedeno v odstavku 1, carinskim organom držav članic.

(b) Račun na podlagi zaveze mora biti v skladu z zahtevami za take račune, določene v zavezi, sprejeti s strani Komisije; katerega bistveni elementi so navedeni v Prilogi.

(c) Oprostitev dajatve je nadalje pogojena s tem, da mora blago, predloženo carini, natančno ustrezati opisu na trgovskem računu.

3. Uvoz, kateremu je predložen tak račun na podlagi zaveze, mora biti deklariran pod dodatno oznako TARIC, ki jo določa odstavek 1.

Člen 3

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z Uredbo (ES) št. 1497/2001, se dokončno poberejo po stopnji dokončno uvedenih dajatev za uvoz sečnine, v vodni raztopini ali ne, ki spada pod oznaki KN 31021010 in 31021090 s poreklom iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Libije, Litve, Romunije in Ukrajine.

Zavarovani zneski, ki presegajo dokončne stopnje protidampinških dajatev, se sprostijo. Kadar je stopnja uvedene dokončne dajatve višja kot stopnja začasne dajatve, se dokončno poberejo le zavarovani zneski na ravni začasne dajatve.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. januarja 2002

Za Svet

Predsednik

J. Piqué i Camps

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000, UL L 257, 11.10.2000, str. 2.

[2] UL L 197, 21.7.2001, str. 4.

[3] Evropske skupnosti – Protidampinške dajatve na uvoz bombažne posteljnine iz Indije – AB-2000-13 – Poročilo organa za pritožbe z dne 1.3.2001.

[4] Uredba Sveta (ES) št. 901/2001 z dne 7. maja 2001 o dokončni protidampinški dajatvi za uvoz uree s poreklom iz Rusije (UL L 127, 9.5.2001, str. 11).

[5] Komisija Evropskih skupnostiGeneralni direktorat TrgovinaTERV 00/13Rue de la Loi/Wetstraat 200B-1049 Bruselj.

[6] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 993/2001 (UL L 141, 28.5.2001, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

Na trgovskem računu za prodajo sečnine v Skupnost, ki je predmet zaveze, morajo biti navedeni naslednji elementi:

1. Naslov "TRGOVSKI RAČUN, KI SPREMLJA BLAGO, KI JE PREDMET ZAVEZE".

2. Ime podjetja, navedenega v členu 2(1), ki je izdalo trgovski račun.

3. Številka trgovskega računa.

4. Datum izdaje trgovskega računa.

5. Dodatna oznaka TARIC, pod katero mora biti blago na računu ocarinjeno na meji Skupnosti.

6. Natančen opis blaga, ki vključuje:

- številčno oznako izdelka (PCN),

- poimenovanje blaga, ki ustreza PCN (t.j. "PCN 1 sečnina v razsutem stanju", "PCN 2 sečnina v vrečah"),

- številčno oznako izdelka podjetja (CPC) (če se uporablja),

- oznako KN,

- količino (v tonah).

7. Opis prodajnih pogojev, ki vključuje:

- ceno na tono,

- plačilne pogoje, ki se uporabljajo,

- dobavne pogoje, ki se uporabljajo,

- skupni popust in rabate.

8. Ime podjetja, ki deluje kot uvoznik, kateremu je podjetje neposredno izdalo račun.

9. Ime uradne osebe v podjetju, ki je izdala račun na podlagi zaveze, in naslednja podpisana izjava: "Spodaj podpisani/a potrjujem, da se prodaja blaga, navedenega na tem računu, za neposredni izvoz s strani [ime podjetja] v Evropsko skupnost izvaja v okviru in pod pogoji zaveze, ponujene s strani [ime podjetja], ki jo je Komisija Evropskih skupnosti sprejela z [Uredbo (ES) št. 1497/2001]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne".

--------------------------------------------------