32001D0490

Odločba Komisije

z dne 18. junija 2001

o izvajanju Odločbe 507/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vrsti ukrepov v zvezi z vseevropskim omrežjem za zbiranje, obdelavo in diseminacijo statističnih podatkov o blagovni menjavi znotraj Skupnosti ter med Skupnostjo in državami nečlanicami (Edicom)

(notificirano pod dokumentarno številko K(2001) 1529)

(2001/490/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe št. 507/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o vrsti ukrepov v zvezi z vseevropskim omrežjem za zbiranje, obdelavo in diseminacijo statističnih podatkov o blagovni menjavi znotraj Skupnosti ter med Skupnostjo in državami nečlanicami (Edicom) [1], in zlasti člena 3 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Odločba št. 507/2001/ES določa referenčni okvir za informacijsko omrežje za zbiranje, obdelavo in diseminacijo statističnih podatkov o blagovni menjavi znotraj Skupnosti ter med Skupnostjo in državami nečlanicami.

(2) Ukrepi, določeni v tej odločbi, izpolnjujejo cilje in pogoje, določene z Odločbo št. 507/2001/ES.

(3) Nekateri ukrepi se sprejmejo na centralizirani ravni, drugi pa neposredno v tistih državah članicah, ki zbirajo in obdelujejo statistične informacije. V vsakem primeru cilji ostanejo isti.

(4) V skladu z Odločbo št. 507/2001/ES Komisija odobri letni delovni program, vključno s porazdelitvijo letnih izdatkov.

(5) Ukrepi, določeni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora za statistiko blagovne menjave med državami članicami in Odbora za statistiko blagovne menjave z državami nečlanicami, ustanovljenih z Uredbo Sveta (EGS) št. 3330/91 [2] in Uredbo Sveta (EGS) št. 1172/93 [3] –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za delovni program za leto 2001 so ukrepi, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje Skupnosti, določeni v Prilogi I do zneskov, navedenih v Prilogi II k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. junija 2001

Za Komisijo

Pedro Solbes Mira

Član Komisije

[1] UL L 76, 16.3.2001, str. 1.

[2] UL L 316, 16.11.1991, str. 1.

[3] UL L 118, 25.5.1995, str. 10.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

UKREPI EDICOM — SPLOŠNI DELOVNI PROGRAM

Ukrepi, povezani z uvajanjem informacijskega omrežja višje kakovosti, ki je cenejše in hitreje dostopno, skladno z zahtevami politike Skupnosti

Delovni program za leto 2001 bo uveljavil naslednje cilje:

1. Obdelava sodobnih ocen

Splošni cilj predlaganih ukrepov je pripraviti predhodne rezultate na evropski ravni (območji EU in evra), ki so skladni z minimalnimi zahtevami glede kakovosti na njihovi ravni agregacije. S primerjavo mesečnih statističnih podatkov, kakor so objavljeni prvotno in po reviziji, bo možno predvideti končne vrednosti redno revidiranih podatkov z uporabo ustreznega ekonometričnega modeliranja ali drugih primernih metodologij.

2. Izboljšanje kakovosti osnovnih statističnih podatkov v zunanji trgovini

Program za ugotavljanje napačnih vrednosti, ki ga je nedavno razvila Komisija (Eurostat), kaže, da bi bil učinkovitejši integriran in prenosen pristop k nadzoru kakovosti osnovnih statističnih podatkov glede trgovine v EU in zunaj nje. Zlasti se zdi, da bi moral biti bolje integriran nadzor vrednosti, količin in vrednosti enot pri obdelavi teh treh vrst statističnih podatkov. Metode, ki so jih države članice in Komisija (Eurostat) razvile v kontroli kakovosti osnovnih statističnih podatkov, je treba združiti in pripeljati na skupno izhodišče. Tak paket bi urejal, omogočal spremljanje poslovnih dejavnosti z dvomljivimi ali napačnimi statističnimi informacijami, se povezoval z upravljanjem zbiranja podatkov in izvajal potreben pripis manjkajočih podatkov.

Cilj predlaganih ukrepov je zato izboljšati kakovost statističnih podatkov in analizirati metode, razvite v državah članicah za nadzor posameznih podatkov/evidenc, ki prihajajo iz gospodarskih družb, in metode, razvite v državah članicah in Komisiji (Eurostatu) za kontrolo podatkov na višji agregirani ravni izdelka in geografskih klasifikacij. Rezultat bo temeljito ovrednotenje sedaj uporabljanih metod in presoja izvedljivosti skupnega programa na ravni EU.

3. Izboljšanje merjenja kakovosti in nadzor zunanjetrgovinskih statističnih podatkov

Tradicionalno zunanje tokove meri carinska uprava, ki ima svojo lastno kulturo. Zlasti kot davčna uprava široko uporablja računovodsko prakso, torej očitno izrazito razlikovanje med pravimi vrednostmi in napakami. Zato v mnogih državah članicah ni tradicionalne kontrole kakovosti, merjenja napak in obveščanja o zanesljivosti zunanjetrgovinske statistike. To stanje ni več zadovoljivo, posebno po uvedbi Intrastata (sistem neposrednega zbiranja informacij od gospodarskih družb), kjer se zbirajo podatki za statistične namene na podlagi tesne povezave s sistemom DDV.

Cilj predlaganih ukrepov je odgovoriti na to nezadovoljivo stanje z izboljšanjem merjenja, kontrole in zagotavljanja kakovosti.

4. Izboljšanje procesa posodobljanja statističnih rezultatov

Cilj predlaganih ukrepov je določiti usklajen postopek posodobljanja, da bi se zmanjšal vpliv dejavnikov, ki določajo kakovost statističnih podatkov. Visoka raven variabilnosti procesa posodobljanja, ki se uporablja za mesečne podatke, zmanjša stopnjo usklajenosti zunanjetrgovinskih statističnih podatkov. Da bi se ugotovile najboljše metode, je treba proces posodobljanja, ki ga uporablja vsaka država članica, preučiti z obeh vidikov — z metodološkega in z vidika politike objavljanja (kako pogosto, za kakšno obdobje itd.). Potem se bo predlagal bolj usklajen postopek/pristop na ravni Unije (bodisi "najboljša praksa", ki jo uporablja ena ali več držav članic, bodisi popolnoma nov pristop).

5. Izboljšanje metod prilagajanja statističnih rezultatov

V Intrastatu tako kakor v Extrastatu države članice uporabljajo prage za zbiranje podatkov, da omejijo breme za gospodarske subjekte. Trenutno metode ali orodja za zahtevano prilagajanje niso usklajene. Države članice so razvile različne metode prilagajanja za izravnavo podcenjenosti zunanjetrgovinskih statističnih podatkov — posebno podatkov o trgovini v EU. Čeprav te prilagoditve pomagajo izboljšati kakovost statističnih podatkov z izravnavanjem nepopolnega prijavljanja zaradi neodziva in trgovine pod pragom asimilacije, ustvarjajo precejšnje razlike med statističnimi podatki držav članic, ker te metode niso usklajene. Kot prvi korak je bila opravljena študija opisnih in primerjalnih metod, uporabljenih v državah članicah, ki je analizirala razlike in podobnosti uporabljenih metod. Izkazalo se je, da so si te metode precej podobne, čeprav se razlikujejo od ene države članice do druge.

Da bi izbrali najboljše prakse in izboljšali sedanje metode, je pomembno opraviti simulacije s podatki držav članic na ravni gospodarskih družb, da bi preverili ustreznost in predlagali bolj usklajen pristop/vrsto metod z metodološkega, upravnega, IT-vidika in vidika človeških virov, ki se bodo uporabljali v državah članicah in Komisiji (Eurostatu). Cilj predlaganih ukrepov je najti najboljše metode prilagajanja ter razviti uporabniku prijazno in prenosno aplikacijo za preskušanje alternativnih metod v državah članicah.

6. Obravnavanje asimetrij v Intrastatu

Sistem zbiranja statističnih podatkov o trgovini v EU, Intrastat, 9, ustvarja vrsto statističnih podatkov, ki niso usklajeni na ravni trgovine v EU. Dva od glavnih razlogov za zrcalna neskladja sta povezana s samim sistemom Intrastat:

1. sistem zbiranja uporablja prag, da iz deklariranja izvzame majhne gospodarske subjekte;

2. obstaja neodziv, ker se Intrastat ne zanaša več na carinsko kontrolo, ampak na deklariranje gospodarskih družb neposredno pristojnim državnim organom.

Drugi dejavniki, ki prispevajo k neskladjem, so pravila o zaupnosti, klasifikacija blaga, zapoznitve pri poročanju, začasni rezultati in procesi posodobljanja, tristranska trgovina itd.

Asimetrije so zelo pomembne, ker vplivajo na zanesljivost trgovinske bilance območja evra, plačilne bilance in nacionalnih računov (račun preostalega sveta). Asimetrije niso omejene na trgovino v EU in se lahko pojavijo pri partnerjih zunaj EU.

Da bi obravnavali te probleme in izboljšali stanje uporabnikov na evropski ravni (EU, območje evra), je cilj predlaganih ukrepov primerjati in uvesti posebne modele, da bi se na podlagi več metod uskladili različni podatki.

7. Uskladitev zunanjetrgovinskih statističnih podatkov

Zunanjetrgovinska statistika je statistično področje, katerega posebnost je, da dva trgovinska partnerja sestavljata ustrezne vrste podatkov. Izvozni tokovi iz države A v državo B, registrirani v državi A, bi morali biti enaki kakor uvozni tokovi iz države A, registrirani v državi B. Stvarnost pa je precej drugačna. V izvoznih in uvoznih tokovih med dvema državama se v zvezi z istim blagom in istim obdobjem kažejo razlike.

Razlike se ugotovijo s primerjanjem uvoznih in izvoznih tokov, torej opravljanjem "statističnega zrcaljenja". Naslednji korak je najti obrazložitve, in kolikor je mogoče, prilagoditi ugotovljene razlike, torej opraviti postopek usklajevanja. Končni cilj je seveda izboljšati kakovost trgovinske statistike.

Postopek usklajevanja zunanjetrgovinskih statističnih podatkov med partnerskimi državami je pomembna dejavnost v okviru statističnih programov sodelovanja. Poleg tega se postopki usklajevanja opravljajo z glavnimi trgovinskimi partnerji precej redno, odvisno od zneska razpoložljivih sredstev in drugih spreminjajočih se okoliščin.

Vendar se statistiki pri analiziranju zrcalnih podatkov za uskladitev trgovinskih statističnih podatkov srečujejo z izzivom. Zlasti morajo uporabiti več metod prilagajanja, da bi dosegli skupno podlago za tako usklajevalno delo, npr. za prevozne in zavarovalne stroške, vpliv ponovnega izvoza, probleme podvrednotenja itd.

Postopek usklajevanja s partnerskimi državami je zelo učinkovit način preverjanja in izboljševanja kakovosti trgovinskih statističnih podatkov. Cilj načrtovanih ukrepov je zato pripraviti statistično metodologijo in računalniško orodje, ki se lahko uporablja v različnih okoliščinah pri usklajevanju trgovinskih podatkov med dvema ali več partnerji. Orodje, ki se razvija, bo preskušeno pri usklajevanju trgovinskih statističnih podatkov med EU in dvema od njenih največjih trgovinskih parterjev, Kanado in ZDA. Natančni, nesporni in usklajeni zunanjetrgovinski statistični podatki so pri trgovinskih pogajanjih nujni.

Ukrepi, povezani z uvajanjem omrežja informacij, ki je pomembno in ustrezno za spreminjajoče se potrebe uporabnikov, v okviru ekonomske in monetarne unije in mednarodnega ekonomskega okolja

Delovni program za leto 2001 bo sledil naslednjim ciljem:

1. Izboljšanje v upravljanju preprečevanja razkritja zunanjetrgovinskih statističnih podatkov

Zbiranje in diseminacija zunanjetrgovinskih statističnih podatkov je zelo podroben proces, ki obsega več kot 10000 izdelkov. V mnogih primerih ta raven podrobnosti ni združljiva s pravili o zaupnosti, ki ščitijo posamezne podatke in so jih zagotovila podjetja. Če je treba, države članice uporabijo svoja lastna pravila za prikrivanje podatkov na nacionalni ravni in posredujejo prvotne podatke in ustrezne dovoljene ravni za objavo podatkov Komisiji (Eurostatu).

Sedanje tehnike za prikrivanje podatkov so določene na ravni držav članic in se uporabljajo neposredno za agregate Evropske unije in monetarne unije. Z uporabo statističnih algoritmov bi moralo biti mogoče razširjati informacije na ravni Unije brez nevarnosti razkritja posameznih podatkov. Poleg tega se uporabniki podatkovne zbirke COMEXT še ne zavedajo možnega vpliva preprečevanja razkritja na podatke, vzete iz te podatkovne zbirke: nevarnost napake ocene je velika, ker so uporabljeni podatki v najboljšem primeru nepopolni.

Metode, določene na državni ravni, ne morejo biti skladne na ravni Skupnosti. Dvosmeren tok je zato lahko zaupen za eno državo članico, a javen za partnersko državo. Na drugi strani podrobni zaupni podatki za eno državo članico niso integrirani v agregate, izračunane na ravni EU ali monetarne unije, medtem ko lahko evropski agregati pogosto vključujejo nacionalne informacije brez nevarnosti razkritja posameznih podatkov.

Cilj predlaganih ukrepov je zato izboljšati in standardizirati metodologijo, ki so jo uvedle države članice in Komisija (Eurostat) za spoštovanje zaupnosti posameznih podatkov, pri čemer pa zagotavljajo, da se najpomembnejši podatki razširijo.

2. Razvoj zunanjetrgovinskih indeksov cen

Skrbno in kratkoročno spremljanje zunanjetrgovinskih cen je za ekonomsko in monetarno politiko zelo pomembno zlasti zaradi naslednjih razlogov:

za izvoz, da meri konkurenčnost izdelkov Evropske unije in območja evra glede na izdelke konkurentov na zunanjih trgih,

za uvoz, da meri nevarnost uvožene inflacije,

za izvoz in uvoz, da se sestavijo ustrezni zunanjetrgovinski deflatorji, ki se na primer uporabljajo v gospodarskih računih.

Merjenje zunanjetrgovinskih cen še ni bilo predmet metodološke uskladitve na ravni Skupnosti. Viri informacij o cenah so različni, prav tako tudi tehnike za izračun indeksov. Samo nekaj držav z območja evra opravlja neposredne vzorčne raziskave za spremljanje izvoznih in/ali uvoznih cen. Te informacije ne zadostujejo za izračun evropskih agregatov za EU ali območje evra.

Indeksi, ki se najbolj približajo uvoznim in izvoznim cenam, so indeksi vrednosti enot, izpeljani iz trgovinskih podatkov. Ti indeksi obstajajo za obe smeri, uvoz in izvoz, in zagotavljajo tudi informacije o viru in namembnih državah blagovnega toka. Tako se lahko ti podatki agregirajo v evropske indekse za EU in območje evra. Obstaja pa nekaj pomanjkljivosti, del indeksov vrednosti enot, ki zelo omejijo njihovo možno uporabo za cilje zgoraj navedene ekonomske in monetarne analize.

V tem smislu je cilj načrtovanih ukrepov podrobno raziskati in analizirati sedanje nacionalne metodologije za indekse uvoznih in izvoznih cen.

Ukrepi, povezani z uvajanjem informacijskega omrežja, ki bo bolje integrirano v splošni statistični sistem in prilagojeno razvoju v upravnem okolju

Delovni program za leto 2001 bo sledil naslednjim ciljem:

1. Razvoj trgovinskih registrov in pozornost globalizaciji

Za odprta gospodarstva EU je zunanjetrgovinska statistika glavni vir informacij, ki ga široko uporabljajo ekonomisti, oblikovalci politik in poslovna združenja. Da pa bi uporabniki v celoti uporabili te podatke, jih mnogi potrebujejo povezane s podjetniško statistiko, za katero je na ravni EU že dostopen popoln skupek spremenljivk.

Po drugi strani je pomembno uporabnikom zagotoviti dodatne podatke, ki merijo vpliv mednarodnih združenj na trgovinsko statistiko. Povezave med trgovinskimi in poslovnimi registri bi morale imeti v tem pogledu ključno vlogo. Če so podjetniška združenja navedena v poslovnem registru, bi dala povezava s trgovinsko statistiko ocene dela zunanje trgovine, ki so ga opravila transnacionalna združenja.

Da se dosežejo ti cilji, je Komisija (Eurostat) predlagala akcijski načrt za naslednjih pet let, ki je razdeljen na naslednji temi: trgovinski registri in globalizacija. Predlagano je nadaljevanje tega dela.

- Trgovinski registri

Cilj predlaganih ukrepov je vzpostaviti povezave med trgovinskimi in poslovnimi registri, tako da se lahko opravi širok spekter novih analiz zunanjetrgovinskih statističnih podatkov. Možno bi bilo na primer izmeriti del trgovine, ki jo je opravil vsak gospodarski sektor za vsako kombinacijo poročevalec/partner/proizvod. Lahko bi se analizirale tudi povezave med trgovinsko statistiko in strukturno statistiko podjetij, na primer učinek trgovine na zaposlenost.

- Globalizacija

Temeljna posledica globalizacije je, da je treba dejavnosti podjetij analizirati in meriti v globalnem in nacionalnem smislu. Tradicionalno so se statistični podatki osredotočali na mednarodno trgovino, veliko manj pozornosti pa so posvečali drugim pomembnim čezmejnim gospodarskim razmerjem, kakršni so dejavnosti večnacionalnih podjetij in tokovi v podjetjih. Posledica tega je, da statistika ne more v celoti zajeti obsega čezmejnih gospodarskih dejavnosti.

Cilj predlaganih ukrepov je preveriti obseg, do katerega lahko sedanja zunanjetrgovinska statistika prispeva k zbiranju teh informacij, in določiti možne tehnične spremembe sedanjih sistemov, ki lahko to zbiranje olajšajo.

2. Prilagoditev in posodobitev Extrastata

Carinske deklaracije (enotne upravne listine) so glavni vir statističnih informacij o blagovni menjavi med EU in državami nečlanicami. Vendar pa obstajajo očitne meje statistične uporabe enotne upravne listine (EUL). Načrtovano je, da se presodijo uporabniške potrebe in da se bolje uporabijo carinske deklaracije za pridobitev boljših statističnih informacij na več področjih: finančna statistika, davki, uporaba carinskih ukrepov, narava transakcij itd. Te informacije je treba zbrati, preveriti in obdelati z uporabo usklajenih metod ter shraniti v splošni podatkovni zbirki, iz katere se lahko po potrebi združijo različne vrste statističnih podatkov. Posebna pozornost bi se posvetila zunanjetrgovinskim statističnim podatkom po oblikah prevoza in povezavam s sistemom statističnih informacij o prevozu. Analizirati in izboljšati je treba informacije, zahtevane za trgovinska pogajanja, zlasti statistične funkcije podatkovne zbirke TARIC (integrirana tarifa Skupnosti).

Cilji predlaganih ukrepov so zato:

- popisati dostopne podatke na carinski deklaraciji, ki se ne uporabljajo v statistične namene, in analizirati posledice večje uporabe carinske deklaracije v povezavi s sistemom zbiranja in obdelave podatkov, ki ga opravljajo nacionalne uprave, in s sistemom diseminacije,

- presoditi natančne informacijske potrebe z upoštevanjem trgovinskih pogajanj,

- povečati statistične možnosti podatkovne zbirke TARIC.

3. Ponovna presoja bremena sistema Intrastat na pošiljatelje statističnih informacij

V letu 1995/1996 je Komisija (Eurostat) opravila dve raziskavi, eno med uporabniki Intrastatovih podatkov in drugo med pošiljatelji statističnih informacij Intrastata. Izprašanih je bilo okoli 4700 pošiljateljev informacij v 12 državah članicah, ki so sestavljale Evropsko unijo ob uvedbi Intrastata leta 1993. Ugotovitve te javnomnenjske raziskave so bile analizirane in objavljene aprila 1996. V mesecih po objavi so bili preverjeni predlogi za poenostavitev sistema Intrastat kot del pobude SLIM (enostavnejša zakonodaja za notranji trg), kar je povzročilo spremembe pravil Skupnosti.

Cilj predlaganih ukrepov je opraviti novo presojo o bremenu sistema Intrastat za dobavitelje statističnih informacij, ki temelji na rezultatih presoje iz leta 1995/1996, da se preveri, ali so potrebne nadaljnje prilagoditve sistema.

Ukrepi, povezani z uvajanjem omrežja, ki izboljšuje statistične storitve za uprave in uporabnike ter dobavitelje podatkov

Delovni program za leto 2001 bo uveljavil naslednje cilje:

1. Diseminacija podatkov

Uporabniki zunanjetrgovinskih statističnih podatkov zahtevajo hiter dostop do ustreznih podatkov. Hitra diseminacija najnovejših možnih podatkov, prilagojena potrebam različnih uporabnikov, bo uveljavila ESS kot prednostnega dobavitelja podatkov o zunanji trgovini in trgovini v EU in na območju evra. Medtem ko drugi deli delovnega programa predvidevajo razvoj novih kazalnikov in izboljšanje sedanjih podatkov, ta del vzpostavlja sistem in orodja, potrebna za zagotovitev hitre diseminacije teh podatkov. V skladu z Odločbo 1999/1719/ES se bodo skupne generične storitve in orodja, razviti za IDA, uporabili, kjer je to ustrezno. Številni projekti, oblikovani za dosego tega cilja, so načrtovani za leto 2001.

Razvoj makroekonomske podatkovne zbirke, ki bo združila podatke o agregatih za glavne izdelke in partnerje in ki ga zahtevajo ECB in drugi uporabniki zunanjetrgovinskih podatkov, bo zagotovil hitro diseminacijo sedanjih in novih vrst podatkov. Tehnike kratkoročnega napovedovanja in ocenjevanja, razvite na podlagi drugih ukrepov, se bodo uporabile za zagotovitev čim popolnejših podatkov. Podatkovna zbirka bo, tako kakor podatki o približni vrednosti, vsebovala sezonsko prilagojene podatke in podatke v obliki indeksov.

Drugi projekt bo razvil sodobne, prožne oblike za diseminacijo podatkov iz te podatkovne zbirke z uporabo standardnih formatov in orodij, kakor je XML. Ti bodo omogočali hitro diseminacijo podatkov na papirju ali z uporabo svetovne mreže.

Za zagotovitev tega, da podatkovna zbirka v celoti izpolni potrebe in pričakovanja takih uporabnikov, kot je ECB, je nujno zapolniti vrzeli v zgodovinskih podatkih, na primer vrzeli zaradi nedostopnosti podatkov za države članice pred datumom njihovega pristopa. Tretji projekt bo raziskal in razvil storitve, potrebne za zagotovitev popolnosti zgodovinskega dela podatkovne zbirke.

Četrti projekt bo razvil kratko in jedrnato, poučno in zanimivo analizo zunanje trgovine EU in območja evra z uporabo mešanice tabel, grafikonov in besedila. To bo pripeljalo do dveh vrst publikacij: rednih kratkih analiz zadnjih trgovinskih podatkov in daljšega letnega pregleda sestave in razvoja trgovine v EU in območju evra.

2. Razvoj orodja za klasificiranje blaga

Kot del programa Edicom 2 se načrtujejo številni projekti, oblikovani za pospeševanje interoperabilnosti med računalniškimi sistemi in omrežji, vključno z razvojem orodij in programske opreme za zbiranje statističnih podatkov, da se olajša delo uprav in pošiljateljev informacij.

Projekti vključujejo sprejetje metod zbiranja podatkov, ki uporabljajo računalniško izmenjavo podatkov za sestavljanje in pošiljanje statističnih poročil o blagovni menjavi med državami članicami.

Ker je zbiranje opravljeno na podlagi kodiranih statističnih podatkov, je pomembno zunanjetrgovinskim podjetjem zagotoviti orodje za klasificiranje blaga v sedanje nomenklature.

Glavni namen predlaganih ukrepov je oblikovati in razviti skupno programsko opremo, ki bo omogočala samodejno klasifikacijo blaga.

Oprema mora biti modularna in interoperabilna na ravni Skupnosti, tako da se lahko prilagodi sedanjim orodjem za zbiranje informacij, in mora biti primerna za uporabo v vseh uradnih jezikih Skupnosti. Dolgoročno bo treba predvideti tudi uporabo "on-line" z internetnim strežnikom.

3. Diseminacija metapodatkov

Kot del programa Edicom 2 so načrtovani številni projekti, oblikovani za pospeševanje interoperabilnosti med računalniškimi sistemi in omrežji, vključno z oblikovanjem omrežja za izboljšanje statističnih storitev, ki se dajejo upravi, pošiljateljem in uporabnikom podatkov.

Glavna značilnost projektov je osnovna informacija o zunanjetrgovinskih statističnih podatkih vključno z metapodatki, kot so nomenklature, klasifikacije in izpeljani izdelki.

Cilj predlaganih ukrepov je oblikovati in razviti računalniške module, ki bodo omogočili izboljšanje dostopa in diseminacije informacij o trgovinskih nomenklaturah in različnih iz njih izpeljanih izdelkov (pojasnila, ključne besede, abecedna kazala, tabele prenosov ali medsebojne povezanosti itd.) v skladnem in uporabniku prijaznem sistemu povezav.

Namenjen je predvsem uporabnikom zunanjetrgovinskih statističnih podatkov, ki zahtevajo dostop do statističnih konceptov in metod, zlasti upravam držav članic, ki uporabljajo in razširjajo zunanjetrgovinske klasifikacije, izdelane na ravni Skupnosti (KN, nomenklatura držav in ozemelj itd.), in njihove stranske proizvode, ter vsaki osebi ali organizaciji, ki jo zanima postavitev nomenklatur in izpeljanih proizvodov v računalniški ureditvi datotek.

Ukrepi, povezani z uvajanjem omrežja, ki temelji na orodjih za zbiranje informacij glede na najnovejši tehnološki razvoj, da se izboljšajo funkcije, dostopne dobaviteljem informacij

Delovni program za leto 2001 si prizadeva razviti orodja za zbiranje statističnih informacij

Zbiranje podatkov iz gospodarskih družb in njihova začetna obdelava je temeljni del sistema zunanjetrgovinske statistike. Eden od uspehov programa Edicom 1 je bil razvoj in uvedba zbirke orodij za sistem Intrastat, ki ga uporablja veliko gospodarskih družb (elektronski obrazci IDEP/CN8 in IRIS ter mrežni obrazci). Zaradi sprememb v tehnološkem okolju in glede na pridobljene izkušnje bo cilj predlaganih ukrepov v prvi stopnji programa:

- zagotoviti kontinuiteto in razvoj teh orodij z izvedbo potrebnih tehnoloških in funkcionalnih sprememb,

- upoštevati nove metodološke zahteve,

- upoštevati razvoj in standardizacijo sporočil,

- zagotoviti promocijo sodobnih orodij zbiranja.

Ukrepi, povezani z uvajanjem integriranega in interoperabilnega omrežja

Delovni program za leto 2001 bo sledil naslednjim ciljem:

Program Edicom ima metodološke, organizacijske, zakonodajne in računalniške dele, ki zahtevajo usklajen, integriran in sinergičen pristop. Zato se za prvo leto predlagajo naslednji ukrepi:

1. Razvoj informacijskega sistema o metodologiji

Vsi predlagani metodološki ukrepi morajo biti usklajeni, da se zagotovi njihova doslednost, in si morajo prizadevati za boljšo integracijo statistike blagovne menjave v evropski statistični sistem. Povezani morajo biti tudi s sedanjo metodologijo (vključno s pravnim redom Evropskih skupnosti) in imeti morajo priložena navodila za poučevanje.

Predlagan je tudi začetek razvoja vsestranske, usklajene in dosledne zbirke dokumentov, ki bo podprla celotni projekt in omogočila interaktivno, uporabniku prijazno diseminacijo metodoloških informacij z uporabo najnovejše tehnologije.

2. Analiza sedanjega sistema

Program Edicom sestavlja širok spekter ukrepov, ki si prizadevajo za posodobljanje in izboljšanje vseevropskega omrežja za zbiranje, obdelavo in diseminacijo statističnih podatkov o blagovni menjavi v Skupnosti ter med Skupnostjo in državami nečlanicami. Predlaga se, da se na začetku programa pripravi analiza vseh elementov, ki sestavljajo sedanje omrežje (njegova sestava, standardi, metode in procesi itd.), da bi se zagotovili doslednost in sinergija med ukrepi programa, in preveri obseg, do katerega se lahko uporabijo generične storitve IDA. V zvezi s tem ukrepom in s predvidevanjem prihodnjih potreb se bodo povečale spominske zmogljivosti in funkcije programske opreme za diseminacijo zunanjetrgovinskih statističnih podatkov (Comext) in uporabnikom omrežja se bo ponudilo usposabljanje v novih funkcijah.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

UKREPI EDICOM — OKVIRNA RAZČLENITEV STROŠKOV

(1000 EUR) |

| leto 2001 |

Ukrepi, povezani z izvajanjem informacijskega omrežja višje kakovosti, ki je cenejše in hitreje dostopno, usklajeno z zahtevami politike Skupnosti

— Centralizirani ukrepi: | 1556 |

— Ukrepi, ki bodo sprejeti v državah članicah: | 1683 |

Belgija | 167 |

Danska | 210 |

Nemčija | 155 |

Grčija | 50 |

Španija | 271 |

Italija | 121 |

Luksemburg | 4 |

Nizozemska | 84 |

Portugalska | 154 |

Finska | 132 |

Švedska | 115 |

Združeno kraljestvo | 220 |

Ukrepi, povezani z izvajanjem omrežja informacij, ki je pomembno in ustrezno za spreminjajoče se potrebe uporabnikov, v okviru ekonomske in monetarne unije in mednarodnega ekonomskega okolja

— Centralizirani ukrepi: | 481 |

— Ukrepi, ki bodo sprejeti v državah članicah: | 673 |

Belgija | 19 |

Danska | 55 |

Nemčija | 80 |

Grčija | 142 |

Italija | 64 |

Avstrija | 25 |

Portugalska | 28 |

Finska | 86 |

Švedska | 99 |

Združeno kraljestvo | 75 |

Ukrepi, povezani z izvajanjem informacijskega omrežja, ki bo bolje integrirano v splošni statistični sistem in prilagojeno razvoju v upravnem okolju.

— Centralizirani ukrepi: | 531 |

— Ukrepi, ki bodo sprejeti v državah članicah: | 318 |

Nemčija | 60 |

Grčija | 56 |

Italija | 30 |

Portugalska | 79 |

Finska | 63 |

Švedska | 30 |

Ukrepi, povezani z izvajanjem omrežja, ki izboljšuje statistične storitve za upravo in uporabnike ter dobavitelje podatkov

— Centralizirani ukrepi: | 1038 |

Ukrepi, povezani z izvajanjem omrežja, ki temelji na orodjih za zbiranje informacij glede na najnovejši tehnološki razvoj, da se izboljšajo funkcije, dostopne dobaviteljem informacij

— Centralizirani ukrepi: | 629 |

— Ukrepi, ki se sprejmejo v državah članicah: | 1155 |

Belgija | 5 |

Danska | 29 |

Grčija | 148 |

Španija | 91 |

Francija | 73 |

Irska | 92 |

Luksemburg | 6 |

Nizozemska | 268 |

Portugalska | 132 |

Finska | 101 |

Švedska | 102 |

Združeno kraljestvo | 108 |

Ukrepi, povezani z izvajanjem integriranega in interoperabilnega omrežja

— Centralizirani ukrepi: | 1220 |

Ukrepi, povezani s tehnično in upravno pomočjo; podporni ukrepi | 630 |

Skupaj | 9914 |

--------------------------------------------------