32000R2313

Uredba Sveta (ES) št. 2313/2000

z dne 17. oktobra 2000

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih pri uvozu nekaterih katodnih cevi za barvne televizijske sprejemnike s poreklom iz Indije in Republike Koreje, ter o ustavitvi protidampinškega postopka v zvezi z uvozom s poreklom iz Litve, Malezije in Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začasni ukrepi

(1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 837/2000 [2] ("začasno uredbo") so bili uvedeni začasni protidampinški ukrepi pri uvozu v Skupnost za katodne cevi za barvne televizijske sprejemnike z dolžino zaslona po diagonali (to je aktivnega dela cevi za sprejem slike, merjenega v ravni črti), ki presega 33 cm, vendar ne več kakor 38 cm, z vrednostjo razmerja med širino in višino zaslona, ki je manjša kakor 1,5, in razmikom (to je razmikom med dvema črtama iste barve na sredi zaslona), ki ni manjši od 0,4 mm (CPT), s poreklom iz Indije, Malezije, Ljudske republike Kitajske (Kitajske) in Republike Koreje (Koreje), ki spadajo pod oznako KN ex85401111 (oznaka TARIC 8540111194).

(2) Ob upoštevanju, da je bila stopnja dampinga v primeru Litve pod 2 % pragom, določenim v členu 9(3) Uredbe (ES) št. 384/96 ("osnovne uredbe"), za navedeno državo niso bili uvedeni začasni ukrepi.

2. Nadaljnji postopek

(3) Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev so stranke prejele razkritje o dejstvih in razmislekih, ki so bili podlaga za začasno uredbo. Nekatere stranke so predložile pisne pripombe. Vsem strankam je bila na zahtevo dana možnost, da jih zasliši Komisija. Stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončnih protidampinških dajatev in dokončnega pobiranja zneskov v višini teh dajatev, zagotovljenih z začasnimi dajatvami. Odobren jim je bil tudi rok, v katerem so morali podati stališča, ki sledijo temu razkritju.

(4) Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile proučene in, kadar je to bilo ustrezno, upoštevane pri dokončnih ugotovitvah.

(5) Komisija je nadaljevala z iskanjem vseh podatkov, za katere je menila, da so potrebni za njene dokončne ugotovitve.

B. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(6) Ker se je edina pripomba, ki je bila pod to rubriko prejeta po razkritju o začasnih ugotovitvah, nanašala na izdelke, ki so jih izdelali kitajski proizvajalci izvozniki, in ker se šteje za primerno ustaviti postopek v zvezi s to državo (glej uvodno izjavo 85), se s tem potrdijo vsebina in ugotovitve uvodnih izjav 7 do 10 začasne uredbe.

C. DAMPING

1. Litva

1.1 Normalna vrednost

(7) Pritožbenik je navedel, da so amortizacija in stroški za raziskave in razvoj, ki jih je navedel edini litvanski proizvajalec izvoznik, prenizki. Vendar ni predložil nobenih dokazov v potrditev te navedbe. Navedeni stroški so bili kljub temu pregledani in ugotovljeno je bilo, da niso bili podcenjeni. Argument pritožnika je bil tako zavrnjen in ugotovitve, navedene v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, se zato potrdijo.

1.2 Izvozna cena in primerjava

(8) Pod temi rubrikami ni bilo nobenih pripomb. Zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 36 in 37 začasne uredbe.

1.3 Stopnja dampinga

(9) Stopnja dampinga (1,3 %), opredeljena v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, se zato potrdi kot de minimis.

2. Malezija

2.1 Normalna vrednost in izvozna cena

(10) Ker niso bili predloženi nobeni novi podatki, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 11 do 13 začasne uredbe.

2.2 Primerjava

(11) Eden od dveh malezijskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je treba popraviti normalno vrednost glede na poprodajne stroške. Ta navedba je bila obravnavana in ugotovljeno je bilo, da bi bilo v tem primeru primerno dovoliti popravek. Nadalje je obveljalo, da bi bilo v zvezi s primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno enega od proizvajalcev izvoznikov bolj primerno uporabiti isto metodologijo (to je mesečne povprečne menjalne tečaje), ki je že bila uporabljena v začasni fazi v zvezi z drugim proizvajalcem izvoznikom.

(12) Z izjemo navedenega se ugotovitve iz uvodne izjave 14 začasne uredbe potrdijo.

2.3 Stopnja dampinga

(13) Kot posledica sprememb, navedenih v uvodni izjavi 11, so bile stopnje dampinga dokončno opredeljene, kakor sledi:

- Samsung Electron Devices (M) SDN.BHD: 0,7 %,

- Chungwha Picture Tubes (M) SDN.BHD: 4,5 %.

(14) Glede na uvoz s poreklom iz Malezije je treba opozoriti, da navedena proizvajalca izvoznika predstavljata celoten izvoz s poreklom iz te države. Da bi ocenili, ali bi bila na ravni države stopnja dampinga de minimis, je bila določena tehtana povprečna stopnja dampinga na ravni države. Ugotovljeno je bilo, da je bila ta stopnja de minimis zaradi teže izvoza proizvajalca Samsung v primerjavi z izvozom proizvajalca Chungwha. Glede na de minimis stopnje dampinga na ravni države, nizko stopnjo dampinga proizvajalca Chungwha in na splošno nizek vpliv uvoza iz Malezije, je bilo sklenjeno, da je treba v zvezi z uvozom s poreklom iz Malezije ustaviti preiskavo brez sprejetja zaščitnih ukrepov, v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe.

3. Kitajska

(15) Po proučitvi pripomb zainteresiranih strank se potrdi, da damping v zvezi s Kitajsko obstaja v velikem obsegu. Vendar, glede na ugotovitve iz uvodne izjave 35 o de minimis obsegu uvoza s poreklom iz Kitajske in glede na ustavitev postopka v zvezi s Kitajsko (glej uvodno izjavo 85) je prevladalo mnenje, da se v zvezi z dampingom ni treba opredeliti.

4. Indija

(16) Treba je spomniti, da ni nobeden od indijskih proizvajalcev izvoznikov sodeloval v preiskavi in da je bilo treba zaradi tega priti do ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev.

4.1 Normalna vrednost

(17) Pod to rubriko ni prispela nobena pripomba. Izračun normalne vrednosti je bil revidiran, da bi sledil spremembam iz uvodne izjave 11.

4.2 Izvozna cena in primerjava

(18) Pod temi rubrikami ni prispela nobena pripomba. Zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 18 in 19 začasne uredbe.

4.3 Stopnja dampinga

(19) Kot posledica sprememb normalne vrednosti iz uvodne izjave 17 je bila stopnja dampinga dokončno opredeljena, kakor sledi:

- vse družbe: 20,5 %.

5. Koreja

(20) Treba je spomniti, da ni nobeden od korejskih proizvajalcev izvoznikov sodeloval v preiskavi in da je bilo zaradi tega treba priti do ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev.

5.1 Normalna vrednost

(21) Pod to rubriko ni prispela nobena pripomba. Izračun normalne vrednosti je bil revidiran, da bi sledil spremembam iz uvodne izjave 11.

5.2 Izvozna cena in primerjava

(22) Pod temi rubrikami ni prispela nobena pripomba. Zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 23 in 24 začasne uredbe.

5.3 Stopnja dampinga

(23) Kot posledica sprememb normalne vrednosti iz uvodne izjave 21 je bila stopnja dampinga dokončno opredeljena, kakor sledi:

- vse družbe: 19,7 %.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(24) Ker ni prispela nobena pripomba v zvezi z opredelitvijo industrije Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 39 in 40 začasne uredbe.

E. ŠKODA

1. Poraba CPT v Skupnosti

(25) Po uvedbi začasnih ukrepov je bilo treba spremeniti podatke o porabi, kakor so bili opredeljeni v začasni uredbi, da bi s tem zlasti zagotovili vključitev razpoložljivih podatkov za družbe v Skupnosti, povezane s proizvajalci izvozniki v zadevnih državah. Nove ugotovitve so potrdile zmanjšanje porabe CPT v Skupnosti (glej uvodno izjavo 45 začasne uredbe), kakor sledi:

Tabela 1: Poraba CPT v Skupnosti

Vir:

Podatke so predložili industrija Skupnosti in subjekti v Skupnosti, ki so povezani s proizvajalci izvozniki; Eurostat.

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

Enote | 6717805 | 5882421 | 4992089 | 4954292 | 4704257 |

Indeks 1995 = 100 | 100 | 88 | 74 | 74 | 70 |

Indeks 1997 = 100 | | | 100 | 99 | 94 |

(26) Na splošno se je v obravnavanem obdobju trg Skupnosti po obsegu zmanjšal za 30 %. Opozoriti je treba, da je prišlo do glavnega zmanjšanja v obdobju od leta 1995 do leta 1997 (–26 %). Vendar zgornja tabela prav tako pokaže, da je poraba v Skupnosti od leta 1997 naprej stabilna. V resnici je poraba v letih 1997 in 1998 ostala na isti ravni, čemur je v obdobju OP sledil rahel 5 % padec.

(27) Spomniti je treba, da gre glavno zmanjšanje porabe Skupnosti pripisati dejstvu, da se je v prvem delu obravnavanega obdobja del proizvodnje 14-paličnih barvnih televizorjev ("BTV") iz Skupnosti preselil v nekatere srednje- in vzhodnoevropske države (SVED) (glej uvodno izjavo 46 začasne uredbe). Učinke procesa selitve obravnavajo uvodne izjave 63 do 65, ki so navedene v nadaljnjem besedilu.

2. Uvoz CPT v Skupnost iz zadevnih držav

2.1 Litva in Malezija: de minimis stopnje dampinga

(28) Preiskava je potrdila, da je bila za Litvo opredeljena de minimis stopnja dampinga. Poleg tega je bilo, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 14, v končni fazi ugotovljeno, da je bila tehtana povprečna stopnja dampinga, ki je bila opredeljena za Malezijo, pod pragom de minimis.

2.2 Kitajska: zanemarljiv uvoz

(29) Proizvajalec iz Kitajske je trdil, da je edini proizvajalec v državi in je med obdobjem preiskave imel zanemarljiv obseg prodaje CPT za izvoz v Skupnost. Poleg tega je trdil, da je neujemanje med njegovim obsegom prodaje za izvoz v Skupnost in statističnimi podatki Eurostata o uvozu posledica dejstva, da oznaka KN, ki se v teh statistikah uporablja za CPT, vključuje tudi druge CPT z dimenzijami, ki so večje ali manjše od 14 palcev, to so tiste, ki jih ta postopek ne vključuje. S tem v zvezi je navedel, da je imela industrija Skupnosti mešano podjetje z družbo na Kitajskem in da se s tem lahko pojasni tudi navedeno neujemanje.

(30) Trdil je tudi, da je bil njegov dejanski obseg prodaje za izvoz v Skupnost pod pragom de minimis na podlagi dejstva, da je stopnja porabe, ki jo je Skupnost opredelila v začasni fazi (glej uvodne izjave 41 do 44 začasne uredbe), zelo netočna, in je zaprosil za ustavitev preiskave v zvezi s Kitajsko.

(31) Da bi Komisija lahko obravnavala navedene trditve, je proučila kitajske statistične podatke o izvozu, zahtevala podatke od Delegacije Evropske unije na Kitajskem in preiskala podatke, ki jih je predložila industrija Skupnosti.

(32) Glede na kitajske statistične podatke je bil obseg izvoza v Skupnost celo večji od tistega, ki so ga izkazali statistični podatki Eurostata. Vendar je bilo to pojasnjeno z dejstvom, da so navedeni statistični podatki zajemali različne vrste CPT, skupaj s tistimi, ki jih ta postopek ne vključuje.

(33) Industrija Skupnosti je dala podatke o mešanem podjetju, ki ga je imela na Kitajskem. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da to mešano podjetje ni izdelovalo izdelkov, ki sodijo pod zadevno oznako KN, temveč druge sestavne dele prikazovalnikov. Glede na neujemanje med statističnimi podatki Eurostata o uvozu in uvoznimi vrednostmi, ki jih je prijavil kitajski proizvajalec izvoznik, je treba v skladu z zgoraj navedenim opozoriti, da razpoložljivi podatki ne izključujejo dejstva, da je Kitajska v Skupnost izvozila druge CPT, ki niso sodile v okvir zadevnega izdelka.

(34) Nadalje preiskava razen navedene družbe ni ugotovila obstoja katerega koli drugega kitajskega izvoznika zadevnega izdelka.

(35) Na podlagi teh razmislekov in ob upoštevanju dejstva, (a) da je obseg uvoza iz Kitajske občutno padel v obravnavanem obdobju (83 %), (b) da oznaka KN za zadevni izdelek vključuje tudi izdelke, ki niso vključeni v sedanjo preiskavo in zato ni nujno, da statistični podatki Eurostata o uvozu točno odslikavajo uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske, (c) da je bil obseg uvoza, ki ga je navedel kitajski proizvajalec v svojem odgovoru na vprašalnik, pod pragom de minimis iz člena 5(7) osnovne uredbe in (d) da ni obstajal noben podatek, ki bi pokazal, da navedeni kitajski proizvajalec ne bi bil edini kitajski izdelovalec, ki bi prodajal zadevni izdelek za izvoz v Skupnost, je obveljalo, da bi bilo primerno upoštevati, da je bil tržni delež kitajskih izdelkov pod pragom de minimis.

2.3 Indija in Koreja

(36) Posledično, glede na ugotovitve iz uvodne izjave 28 v zvezi z Litvo in Malezijo ter uvodne izjave 35 v zvezi s Kitajsko, je bil v oceni nastale škode analiziran le uvoz iz preostalih dveh držav, Indije in Koreje, in se v nadaljnjem besedilu uporablja kot uvoz iz "zadevnih držav".

2.4 Skupna ocena uvoza iz zadevnih držav

2.4.1 Obseg uvoza

(37) Obseg uvoza s poreklom iz zadevnih držav se je razvijal, kakor sledi.

Tabela 2: Obseg uvoza s poreklom iz zadevnih držav v Skupnosti

Vir:

Eurostat.

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

Skupaj enote | 806188 | 318471 | 126559 | 483361 | 494254 |

Indeks 1995 = 100 | 100 | 40 | 16 | 60 | 61 |

Indeks 1997 = 100 | | | 100 | 382 | 391 |

(38) Na splošno se je v obravnavanem obdobju obseg izvoza iz zadevnih držav zmanjšal za 39 %. Zgornja tabela prikazuje, da je dampinški uvoz, med tem ko se je med letoma 1995 in 1997 zniževal (– 84 %), ponovno občutno naraščal od leta 1997 do obdobja OP (+ 291 %).

2.4.2 Tržni delež uvoza

(39) Glede na revidirane vrednosti porabe se je tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav v Skupnosti razvijal, kakor sledi:

Tabela 3: Tržni delež uvoza s poreklom iz zadevnih držav v Skupnosti

Vir:

Odgovori industrije Skupnosti na vprašalnik in Eurostat.

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

| 12,0 % | 5,4 % | 2,5 % | 9,8 % | 10,5 % |

Indeks 1995 = 100 | 100 | 45 | 21 | 81 | 88 |

Indeks 1997 = 100 | | | 100 | 385 | 414 |

(40) Tabela prikazuje, da, medtem ko se je tržni delež v obdobju od leta 1995 do 1997 zmanjšal za 9,5 odstotnih točk, se je od leta 1997 do obdobja OP povečal za 8 odstotnih točk.

2.4.3 Povprečna cena uvoza

(41) Treba je spomniti, da je glede na ugotovitve iz uvodne izjave 55 začasne uredbe povprečna uvozna cena za CPT s poreklom iz Indije, Malezije, Kitajske in Koreje že pokazala na padajoči trend (– 11 % v obravnavanem obdobju in – 19 % v obdobju od leta 1997 do obdobja OP). Po izvzetju Malezije in Kitajske je bilo ugotovljeno bolj izrazito gibanje cen:

Tabela 4: Povprečne uvozne cene iz zadevnih držav v Skupnosti

Vir:

Eurostat.

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

ECU/enoto | 39,36 | 42,15 | 45,27 | 34,85 | 31,85 |

Indeks 1995 = 100 | 100 | 107 | 115 | 89 | 81 |

Indeks 1997 = 100 | | | 100 | 77 | 70 |

Od leta 1995 do obdobja OP so prodajne cene, ki so jih zaračunavali zadevni proizvajalci izvozniki na trgu Skupnosti, padle za 19 %. Padajoči trend je še močnejši, če opazujemo dogajanje med letom 1997 in obdobjem OP, ko je povprečna uvozna cena padla za 30 %. Do teh razmer je prišlo skupaj s povečanjem obsega uvoza za 291 %.

Poleg tega se je med letom 1997 in obdobjem OP povprečna uvozna cena bolj znižala (– 30 %) kakor povprečna cena industrije Skupnosti (– 19 %).

2.5 Nelojalno nižanje cen

(42) Ker navedena analiza zadevnega uvoza nima nobenega vpliva na nelojalno nižanje cen, se ugotovitve v uvodni izjavi 59 začasne uredbe potrdijo za Indijo in Korejo. Rezultati primerjave so pokazali, da so bile povprečne stopnje nelojalnega nižanja cen, ki so izražene kot odstotek povprečne prodajne cene industrije Skupnosti, 14,7 % za Indijo in 10,8 % za Korejo.

2.6 Ugotovitev

(43) Na podlagi dejstev in razmislekov je bilo ugotovljeno, da se je obseg dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav razvil v dveh korakih. Med letoma 1995 in 1997 se je uvoz močno zmanjšal. Vendar se je od leta 1997 do obdobja OP popravil in se povečal za 291 %. Kar zadeva tržni delež se je vzpostavil podoben trend. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je v obdobju od leta 1995 do 1997 zmanjšal za 9,5 odstotnih točk, vendar se je od leta 1997 do obdobja OP povečal za 8 odstotnih točk. Podobno so se uvozne cene, ki so se do leta 1997 povečale za 15 %, pozneje znižale za 30 %.

3. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(44) Prispele niso nobene pripombe glede začasne analize škode, ki je pokazala, da je večina gospodarskih kazalcev, ki se nanašajo na industrijo Skupnosti, sledila občutnemu padajočemu trendu (uvodne izjave 60 do 69 in 72 do 79 začasne uredbe). Vendar so zlasti v luči spremembe v porabi Skupnosti ugotovitve v zvezi s položajem industrijskega sektorja Skupnosti opredeljene spodaj.

Opozoriti je treba na padajoči trend gospodarskih kazalcev, ki se nanašajo na industrijo Skupnosti, ki je bil zlasti občuten v času od leta 1997 do obdobja OP.

Kakor je bilo opredeljeno v uvodni izjavi 60 začasne uredbe in glede na dejstvo, da se industrija Skupnosti sestoji le iz enega proizvajalca, so bili podatki, ki se nanašajo na industrijo Skupnosti, indeksirani, da bi s tem ohranili zaupnost podatkov, predloženih v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Prav tako je treba opozoriti, da so bili proučeni vsi kazalci, ki so izrecno navedeni v členu 3(5) osnovne uredbe. Tisti, za katere je bilo ugotovljeno, da so ustrezni, so navedeni spodaj.

3.1 Proizvodnja

(45) Treba je spomniti, da se je v obravnavanem obdobju proizvodnja CPT industrije Skupnosti povečala za 9 % (glej uvodno izjavo 64 začasne uredbe). Prav tako je treba poudariti, da je v času, ko je bila proizvodnja BTV preseljena v nekatere države SVED, industrija Skupnosti ohranila svojo proizvodnjo CPT v Skupnosti.

3.2 Obseg prodaje, povprečne prodajne cene in donosnost v Skupnosti

(46) Treba je spomniti, da je industrija Skupnosti izgubila 5,5 % obsega prodaje v obravnavanem obdobju in 26 % od leta 1997 do obdobja OP (glej uvodno izjavo 66 začasne uredbe). V istem obdobju je poraba padla za 30 % oziroma 6 %. Poudariti je treba, da se je glavno zmanjšanje porabe odvijalo v obdobju med letoma 1995 in 1997 (– 26 %), v času, ko je bil del proizvodnje BTV v Skupnosti delno preseljen v države SVED, in da je od leta 1997 do obdobja OP poraba ostala na splošno stabilna. Posledično je bil padec prodaje industrije Skupnosti mnogo višji od zmanjšanja porabe.

(47) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 68 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da so se cene, ki jih je industrija Skupnosti zaračunala drugim strankam, znižale za 21 % v obravnavanjem obdobju, vendar je do glavnega znižanja prišlo v času med letom 1997 in obdobjem OP (– 19 %), saj so bile cene v obdobju med letoma 1995 in 1997 stabilne. Tako je do glavnega znižanja cen industrije Skupnosti prišlo v času, ko je bila poraba sorazmerno stabilna (znižanje za 6 % v času od leta 1997 do obdobja OP), medtem ko so bile cene industrije Skupnosti stabilne v času, ko se je poraba občutno zmanjšala (– 26 % v obdobju med letoma 1995 in 1997).

(48) Poleg tega je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti negativna. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 75 začasne uredbe, je bilo v obravnavanem obdobju izgubljenega okoli 4 odstotne točke dobička.

3.3 Tržni delež v Skupnosti

(49) Glede na revidirane vrednosti porabe se je tržni delež industrije Skupnosti razvijal, kakor sledi.

Tabela 5: Tržni delež industrije Skupnosti

Vir:

Odgovori industrije Skupnosti na vprašalnik in Eurostat.

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

Indeks 1995 = 100 | 100 | 107 | 83 | 64 | 65 |

Indeks 1997 = 100 | | | 100 | 77 | 78 |

(50) Industrija Skupnosti je izgubila 15,5 odstotnih točk tržnega deleža v obravnavanem obdobju namesto 6 odstotnih točk, kakor je bilo začasno opredeljeno (glej uvodno izjavo 71 začasne uredbe). Do glavnega zmanjšanja tržnega deleža (– 7,9 odstotne točke) je prišlo v času med letom 1997 in obdobjem OP, ko se je povečal dampinški uvoz (+ 291 %) in pridobil občuten tržni delež (+ 8 odstotnih točk).

4. Ugotovitev glede škode

(51) Treba je spomniti, da so se prodajne cene industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšale za 21 %, dobičkonosnost je bila negativna (izguba je znašala okoli 4 odstotne točke dobička), obseg prodaje se je zmanjšal za 55 % (glej uvodno izjavo 81 začasne uredbe) in izguba njenega tržnega deleža je znašala 15,5 odstotnih točk. Pov prečna cena dampinškega uvoza, ki je bila med obravnavanim obdobjem dosledno nižja od tiste v industriji Skupnosti, je bila med obdobjem OP za 12 % nižja od povprečne cene industrije Skupnosti.

(52) Obseg dampimškega uvoza se je občutno zmanjšal v obdobju med letoma 1995 in 1997. Nato se je občutno povečal za 291 % v času med letom 1997 in obdobjem OP. To povečanje je sovpadlo z zmanjšanjem porabe za 6 % v času med letom 1997 in obdobjem OP. V zvezi s povprečno uvozno ceno je treba poudariti, da je bilo v obdobju med letoma 1995 in 1997 doseženo povišanje v višini 15 %, medtem ko so se povprečne uvozne cene v času med letom 1997 in obdobjem OP znižale za 30 %.

(53) Bolj podrobna preiskava je potrdila, da se je gospodarski položaj industrije Skupnosti poslabšal posebno v času med letom 1997 in obdobjem OP, ko je prišlo do povečanja dampinškega uvoza, in v katerem se je proizvodnja industrije Skupnosti zmanjšala za 15 % (glej uvodno izjavo 64 začasne uredbe), njene prodajne cene za 19 % in je tudi dobičkonosnost občutno padla ter se je zaposlenost znižala za 13 %.

(54) Glede na navedeno in zlasti glede na znižanje prodajnih cen in donosnosti se potrdi ugotovitev, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

F. VZROČNA ZVEZA

1. Uvod

(55) V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(56) Učinek drugih znanih dejavnikov, ki niso dampinški uvoz, je bil prav tako proučen, da bi s tem zagotovili, da se škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, zmotno ne pripiše dampinškemu uvozu iz zadevnih držav.

2. Učinek dampinškega uvoza

(57) Po izvzetju Malezije in Kitajske je bilo ugotovljeno, da se je obseg dampinškega uvoza občutno povečal v času med letom 1997 in obdobjem OP (+ 291 %). Njun tržni delež se je povečal za 8 odstotnih točk. Povečanje uvoza je sovpadlo z obdobjem stabilne porabe. Istočasno je prišlo do zmanjšanja prodaje (– 26 %) in tržnega deleža (– 7,9 odstotnih točk) industrije Skupnosti.

(58) V obravnavanem obdobju so cene, ki so jih zaračunavale zadevne države na trgu Skupnosti, padle za 19 %. Do najbolj občutnega padca je prišlo v času med letom 1997 in obdobjem OP (– 30 %). Cene industrije Skupnosti so v obravnavanem obdobju padle za 21 %, do glavnega zmanjšanja pa je prišlo v času med letom 1997 in obdobjem OP (– 19 %). Za obdobje OP je bilo ugotovljeno, da so bile cene nelojalno znižane povprečno za okoli 12 %. To je vodilo do zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Skupnosti, ki je utrpela izgubo v višini 4 % prometa.

(59) Glede na navedeno poslabšanje položaja industrije Skupnosti jasno časovno sovpada, zlasti od leta 1997 naprej, s pojavom poceni dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Industrija Skupnosti je zaradi velikega obsega dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav izgubila svoj obseg prodaje in tržni delež ter tako ni imela druge izbire, kakor da se je prilagodila padanju cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz.

(60) Navedena dejstva in razmisleki kažejo, da je poceni dampinški uvoz precej negativno vplival na gospodarski položaj industrije Skupnosti, zlasti na tržni delež, obseg prodaje, prodajne cene in dobičkonosnost ter povzročil znatno škodo.

3. Razvoj porabe

(61) Utemeljevalo se je, da je škodo industriji Skupnosti v glavnem povzročilo ogromno zmanjšanje porabe, ki je bilo posledica splošnega padanja trga. Preiskava je v resnici pokazala, da se je v obravnavanem obdobju poraba zmanjšala. Trg Skupnosti se je po obsegu zmanjšal za 30 % v obravnavanem obdobju in za 6 % v času med letom 1997 in obdobjem OP.

(62) Vendar je podrobnejša preiskava odkrila, da škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni posledica splošnega padanja trga. Ugotovljeno je bilo, da kar se je kazalo kot padanje trga, je bilo posledica selitve proizvodnje BTV v nekatere države SVED (glej uvodne izjave 63 do 65). Ker je poraba BTV, izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu, ki vsebuje CPT, v obravnavanem obdobju celo narasla (glej uvodni izjavi 66 in 67), se takšnega razvoja porabe ne bi smelo povezati s padcem cen. Nenazadnje je treba opozoriti, da je večina gospodarskih kazalcev, ki se nanašajo na industrijo Skupnosti, začela slediti občutnemu padajočemu trendu v času, ko se je poraba stabilizirala (glej uvodne izjave 69 do 71), to je od leta 1997.

3.1 Učinki selitve

(63) Glede na razpoložljive podatke se je proces selitve proizvodnje BTV v nekatere države SVED odvijal v prvem delu obravnavanega obdobja. Učinek te selitve je bil ta, da je bilo v Skupnosti uporabljeno manj CPT in izvoženo več CPT za zadovoljitev potreb teh novih proizvodnih obratov.

(64) Iz tega lahko sledi, da zmanjšanje porabe CPT v Skupnosti dejansko ni pokazalo na splošno zmanjšanje povpraševanja po zadevnem izdelku s posledičnim negativnim učinkom na prodajne cene, temveč le na spremembo geografske lokacije zadevnih uporabnikov. Čeprav s selitvijo proizvajalcev BTV v države SVED v veliki meri lahko razložimo zmanjšanje porabe CPT v Skupnosti, njen učinek ni bil splošno zmanjšanje povpraševanja po tem izdelku.

(65) Zato je bilo ugotovljeno, da padec prodajnih cen, opazovanih v preiskavi na trgu Skupnosti, zlasti po letu 1997, in poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti ne moreta biti pojasnjena s splošno šibkostjo celotnega trga za zadevni izdelek.

3.2 Poraba BTV v Skupnosti

(66) V skladu z navedenim, in da bi si izoblikovali popoln pregled in razumevanje zmanjšanja porabe CPT v Skupnosti med obravnavanim obdobjem, je bilo treba proučiti, kako se je poraba BTV razvijala v obdobju med letoma 1995 in 1998. Ker se CPT uporabljajo pri proizvodnji BTV, je z analizo porabe BTV v Skupnosti tudi analiza trga Skupnosti za CPT popolnejša.

Tabela 6: Poraba BTV v Skupnosti

Vir:

Podatki tržne raziskave za BTV in Eurostat.

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

Enote | 8292391 | 8070930 | 8342555 | 9276425 | ni na razpolago |

Indeks | 100 | 97 | 101 | 111 |

(67) Tabela jasno prikazuje, da se je povpraševanje v Skupnosti po BTV povečalo v obravnavanem obdobju, zlasti med letoma 1997 in 1998.

(68) Iz navedenega sledi, da negativen razvoj v porabi CPT v Skupnosti ni posledica splošnega zmanjševanja povpraševanja po BTV, saj se je od leta 1995 do leta 1998 povpraševanje povečalo za okoli 11 %. Zato selitev ne more zakriti dejstva, da se je rast povpraševanja po BTV v Skupnosti nadaljevala, kar kaže na to, da zadevni izdelek ni zastarel.

3.3 Razvoj porabe po letu 1997

(69) Kakor prikazuje tabela 1 in razlaga uvodna izjava 26, je do najbolj občutnega zmanjšanja porabe BTV v Skupnosti prišlo v obdobju med letoma 1995 in 1997 (– 26 %). Vendar je bilo pozneje pri porabi opaziti precej stabilen trend.

(70) Podrobnejša analiza je pokazala, da so bile cene industrije Skupnosti stabilne, kadar se je poraba občutno zmanjšala (– 26 % v obdobju med letoma 1995 in 1997), in da je do glavnega padca cen industrije Skupnosti prišlo v času, ko je bila poraba sorazmerno stabilna (znižanje za 6 % v času od leta 1997 do obdobja OP). Nadalje se je gospodarski položaj Skupnosti posebno poslabšal v času od leta 1997 do obdobja OP, ko je prišlo do povečanja dampinškega uvoza (+ 291 % v obsegu izvoza in 8 odstotnih točk pri tržnem deležu) in je prodaja industrije Skupnosti padla za 26 % in izgubila 7,9 odstotnih točk svojega tržnega deleža. V tem obdobju se je povprečna cena na enoto CPT, ki jih je industrija Skupnosti prodala drugim strankam, zmanjšala za 19 %, proizvodnja za 15 % in dobičkonosnost za okoli 4 odstotne točke. Nenazadnje je treba opozoriti, da proizvodni stroški industrije Skupnosti niso narasli v obdobju, ko se je zmanjševala prodaja. Nasprotno je v času med letom 1997 in obdobjem OP prišlo do zmanjšanja proizvodnih stroškov za več kakor 10 %.

(71) Ugotovljeno je bilo, da se z razvojem porabe CPT v Skup nosti ne da pojasniti poslabšanja gospodarskega položaja industrije Skupnosti in občutnega povečanja tako obsega uvoza kakor tudi tržnega deleža uvoza CPT iz zadevnih držav, še zlasti v času med letom 1997 in obdobjem OP.

4. Uvoz v Skupnost iz drugih tretjih držav

(72) Vsota v spodnji tabeli vključuje uvoz iz vseh držav, razen Indije in Koreje.

Tabela 7: Uvoz iz drugih tretjih držav

Vir:

Eurostat.

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

Litva | 438051 | 549112 | 357202 | 408607 | 373510 |

Malezija | 742235 | 500531 | 271838 | 525015 | 544397 |

Singapur | 678752 | 814216 | 984267 | 729387 | 480032 |

Druge | 1096695 | 802426 | 997232 | 676018 | 467133 |

Skupaj druge tretje države | 2955733 | 2666285 | 2610539 | 2339027 | 1865072 |

Indeks 1995 = 100 | 100 | 90 | 88 | 79 | 63 |

Indeks 1997 = 100 | | | 100 | 90 | 71 |

V obdobju OP so bile Litva, Malezija in Singapur v tej skupini največje izvoznice v Skupnost. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 35, je bil uvoz iz Kitajske pod pragom de minimis.

(73) Skupen obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 37 %, medtem ko se je poraba zmanjšala za 30 %. V času med letom 1997 in obdobjem OP se je ta uvoz zmanjšal za 29 %, medtem ko se je poraba zmanjšala le za 6 %.

(74) Preiskava je pokazala, da so bile med obdobjem OP cene, ki jih je Skupnosti zaračunavala večina subjektov s sedežem v drugih tretjih državah, višje od tistih, ki so jih zaračunavali zadevni državi na trgu Skupnosti. Razvoj teh cen je bil po Eurostatu, kakor sledi.

Tabela 8: Uvozne cene

Vir:

Eurostat.

(ECU/enota) |

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

Litva | 34,97 | 36,96 | 38,88 | 35,40 | 27,36 |

Malezija | 44,59 | 41,68 | 45,65 | 43,92 | 35,53 |

Singapur | 43,61 | 41,18 | 42,63 | 41,78 | 40,35 |

Povprečne uvozne cene | 41,46 | 42,32 | 42,98 | 39,94 | 37,54 |

Indeks 1995 = 100 | 100 | 102 | 104 | 96 | 91 |

Indeks 1997 = 100 | | | 100 | 93 | 87 |

(75) Tabela 8 prikazuje, da so bile uvozne cene iz Singapura nad ravnijo tistih, ki jih je imela industrija Skupnosti v obdobju OP, in da so bile cene CPT zelo različne med drugimi tretjimi državami. Uvozne cene iz Malezije so bile primerljive s tistimi, ki jih je zaračunavala industrija Skupnosti, vendar so bile cene, ki so jih zaračunavali proizvajalci izvozniki iz Litve, nižje. Glede na to se ne da popolnoma izključiti dejstva, da je uvoz iz nekaterih tretjih držav negativno vplival na gospodarski položaj Skupnosti.

5. Zaključna ugotovitev glede vzročne zveze

(76) V sklepu se ne da izključiti dejstva, da so dejavniki, ki niso bili dampinški uvoz iz zadevnih držav, še zlasti uvoz iz Litve, morda prispevali k škodi, ki jo je utrpela gospodarska industrija Skupnosti. Vendar ti dejavniki niso taki, da bi pretrgali vzročno povezavo med ugotovljeno škodo in učinki zadevnega dampinškega uvoza, še zlasti v luči njegovega tržnega deleža.

(77) To jasno pokaže precejšen negativen razvoj v gospodarskem položaju industrije Skupnosti, še zlasti v času od leta 1997 do obdobja OP. V tem času je prišlo do povečanja uvoza iz zadevnih držav (+ 291 %) in zmanjšanja obsega prodaje industrije Skupnosti za 26 %. V tem obdobju je industrija Skupnosti izgubila 7,9 odstotnih točk svojega tržnega deleža (zadevni državi sta pridobili 8 odstotnih točk), njena povprečna cena je padla za 19 %, proizvodnja za 15 % in dobičkonosnost za okoli 4 odstotne točke. Nadalje je bilo za obdobje OP ugotovljeno, da so bile cene občutno nelojalno znižane.

(78) Ravnanje proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav je imelo negativne materialne posledice za položaj industrije Skupnosti. Zato se potrdi, da je ta uvoz sam po sebi industriji Skupnosti povzročil znatno škodo.

G. INTERES SKUPNOSTI

1. Interes industrije Skupnosti

(79) Treba je opozoriti, da kljub navedeni selitvi proizvodnje BTV v Skupnosti še vedno obstaja pomembna proizvodnja CPT. Povečanje povpraševanja po BTV kaže na dejstvo, da zadevni izdelek ni zastarel. Treba je opozoriti, da je industrija Skupnosti funkcionalna, kar se lahko razbere iz njenih procesov racionalizacije. Industrija Skupnosti je v uspešnem poskusu, da bi znižala proizvodne stroške in izboljšala svojo konkurenčnost na trgu, v zadnjih letih racionalizirala in izboljšala svojo produktivnost. Ugotavlja se, da bodo cene v odsotnosti protidampinških ukrepov še naprej padale. To lahko privede do zaprtja dejavnosti CPT v Skupnosti in s tem zmanjšanja zaposlenost v Skupnost.

2. Vpliv na uvoznike in uporabnike

(80) Ker niso po objavi začasne uredbe prispele nobene pripombe glede možnih slabosti, ki bi jih protidampinški ukrepi lahko povzročili poslovanju uvoznikov in uporabnikom, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 108 do 110 začasne uredbe.

3. Zaključna ugotovitev

(81) Na podlagi navedenih dejstev je bilo ugotovljeno, da ni nobenih nujnih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom zadevnega izdelka iz Indije in Koreje.

H. DOKONČNI UKREPI

(82) Glede na ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Skupnosti, se ugotovi, da je treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da bi z njimi preprečili nadaljnjo škodo, ki bi jo industriji Skupnosti povzročal dampinški uvoz iz Indije in Koreje.

1. Stopnja odprave škode

(83) Stopnja odprave škode je bila izračunana na podlagi metodologije, ki je pojasnjena v uvodni izjavi 116 začasne uredbe. Določena je bila neškodljiva raven cen, pri kateri industrija Skupnosti pokrije svoje proizvodne stroške in doseže primeren dobiček, kadar ni dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

2. Oblika in stopnja dokončnih dajatev

(84) Ker so bile stopnje škode višje od stopnje dampinga za vse zadevne proizvajalce izvoznike, je treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončno dajatev določiti na ravni teh stopenj.

3. Ustavitev postopka

(85) Glede na ugotovitve o uvozu s poreklom iz Litve, Malezije (de minimis stopnje dampinga) in Kitajske (de minimis tržnega deleža) je treba postopek v zvezi s temi državami ustaviti.

I. POBIRANJE IN SPROSTITEV ZAČASNIH DAJATEV

(86) Zaradi razsežnosti stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike v Indiji in Koreji, in zaradi resnosti obsega škode, povzročene industriji Skupnosti, je potrebno, da se zneski, zagotovljeni z začasnimi protidampinškimi dajatvami v skladu z Uredbo (ES) št. 837/2000, dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev.

(87) Zaradi ustavitve postopka v zvezi z uvozom s poreklom iz Malezije in Kitajske je treba zneske, zagotovljene z začasnimi protidampinškimi dajatvami pri uvozu s poreklom iz teh držav v skladu z Uredbo (ES) št. 837/2000, sprostiti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončne protidampinške dajatve se s tem uvede pri uvozu katodnih cevi za barvne televizijske sprejemnike z dolžino zaslona po diagonali (to je aktivnim delom cevi za sprejem slike, merjenim v ravni črti), ki presega 33 cm, vendar ne več kakor 38 cm, z vrednostjo razmerja med širino in višino zaslona, ki je manjša kakor 1,5, in razmikom (to je razmikom med dvema črtama iste barve na sredi zaslona), ki ni manjši od 0,4 mm, s poreklom iz Indije in Republike Koreje, ki spadajo pod oznako KN ex85401111 (oznaka TARIC 8540111194).

2. Stopnja dokončnih protidampinških dajatev na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, velja, kakor sledi:

Država | Stopnja dajatve (%) |

Indija | 20,5 |

Republika Koreja | 19,7 |

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske dajatve.

Člen 2

Ustavi se postopek v zvezi z uvozom katodnih cevi za barvne televizijske sprejemnike, kakor so opredeljeni v členu 1(1), s poreklom iz Litve, Malezije in Ljudske republike Kitajske.

Člen 3

1. Zneski, zagotovljeni z začasnimi protidampinškimi dajatvami pri uvozu s poreklom iz Indije in Republike Koreje v skladu z Uredbo (ES) št. 837/2000, se poberejo v višini dajatev, dokončno uvedenih s to uredbo. Zagotovljeni zneski, ki presegajo dokončne protidampinške dajatve, se sprostijo.

2. Zneski, zagotovljeni z začasnimi protidampinškimi dajatvami pri uvozu s poreklom iz Malezije in Ljudske republike Kitajske v skladu z Uredbo (ES) št. 837/2000, se sprostijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 17. oktobra 2000

Za Svet

Predsednik

L. Fabius

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.4.1998, str. 18).

[2] Uredba Komisije (ES) št. 837/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi začasnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih katodnih cevi za barvne televizijske sprejemnike s poreklom iz Indije, Malezije, Ljudske republike Kitajske in Republike Koreje (UL L 102, 27.4.2000, str. 15).

--------------------------------------------------