31998Y0302(01)

Obvestilo Komisije

o konceptu polno delujočih skupnih podjetij v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij

(98/C 66/01)

(Besedilo velja za EGP)

I. UVOD

II. SKUPNA PODJETJA PO ČLENU 3 UREDBE O ZDRUŽITVI

1. Skupni nadzor

2. Strukturna sprememba podjetij

III. KONČNE DOLOČBE

I. UVOD

1. Namen tega obvestila je dati navodila o tem, kako Komisija razlaga člen 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 [2] (v nadaljnjem besedilu Uredba o združitvi) v zvezi s skupnimi podjetji [3].

2. To obvestilo nadomesti Obvestilo o razlikovanju med skupnimi podjetji, ki imajo lastnosti koncentracij, in sodelovalnimi skupnimi podjetji. Spremembe v tem obvestilu so odraz sprememb Uredbe o združitvi kakor tudi izkušenj, ki jih je Komisija pridobila z uporabo Uredbe o združitvi od njene uveljavitve dne 21. septembra 1990. V tem obvestilu navedena načela bo Komisija spremljala in v svoji praksi razvijala naprej pri posameznih primerih.

3. Po pravilih Skupnosti o konkurenci so skupna podjetja tista, ki jih skupaj nadzorujeta dve ali več drugih podjetij [4]. V praksi skupna podjetja obsegajo vrsto dejavnosti, od združitvam podobnih dejavnosti do sodelovanja za posamezne naloge, kakor so raziskave in razvoj, proizvodnja ali distribucija.

4. Skupna podjetja sodijo v področje uporabe Uredbe o združitvi, če izpolnjujejo zahteve za koncentracijo, določene v členu 3 te uredbe.

5. Skladno z uvodno izjavo 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 je primerno opredeliti koncept koncentracije tako, da pokriva le dejanja, ki povzročijo trajno spremembo v strukturi udeleženih podjetij.

6. V strukturnih spremembah, ki jih prinaša koncentracija, se pogosto odraža dinamičen proces prestrukturiranja zadevnih trgov. Uredba o združitvi jih dovoljuje, če z ustvarjanjem ali krepitvijo prevladujočega položaja resno ne škodujejo strukturi konkurence.

7. Uredba o združitvi obravnava koncept polno delujočih skupnih podjetij v členu 3(2):

"Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta, pomeni koncentracijo v smislu odstavka 1(b)".

II. SKUPNA PODJETJA PO ČLENU 3 UREDBE O ZDRUŽITVI

8. Da bi bila koncentracija v smislu člena 3 Uredbe o združitvi, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

1. Skupni nadzor

9. Skupno podjetje lahko sodi v področje uporabe Uredbe o združitvi, če dve ali več podjetij oziroma njihova matična podjetja pridobijo skupni nadzor (člen 3(1)(b)). Koncept nadzora je določen v členu 3(3). Ta določa, da nadzor temelji na možnosti izvajanja odločilnega vpliva na podjetje, ki ga določajo pravni in dejanski vidiki.

10. Načela določanja skupnega nadzora so podrobno opredeljena v Obvestilu Komisije o konceptu koncentracije [5].

2. Strukturna sprememba podjetij

11. Člen 3(2) predpisuje, da mora skupno podjetje trajno opravljati vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta. Skupna podjetja, ki izpolnjujejo to zahtevo, trajno spremenijo strukturo zadevnih podjetij. V tem obvestilu so omenjena kot polno delujoča skupna podjetja.

12. V bistvu to pomeni, da mora skupno podjetje delovati na trgu, pri čemer opravlja vse funkcije, ki jih običajno opravljajo podjetja, delujoča na istem trgu. V ta namen mora imeti skupno podjetje vodstvo, ki se posveča tekočemu poslovanju, in dostop do zadostnih virov, vključno s financami, osebjem in sredstvi (opredmetenimi in neopredmetenimi), da lahko trajno opravlja svoje poslovne dejavnosti na področju, ki jih predvideva pogodba o skupnih vlaganjih [6].

13. Skupno podjetje ni polno delujoče, če prevzame samo eno specifično funkcijo v okviru poslovnih dejavnosti matične družbe, brez dostopa do trga. Tako je na primer pri skupnih podjetjih, ki so omejena na raziskave in razvoj ali proizvodnjo. Takšna skupna podjetja predstavljajo pomožno dejavnost poslovnim dejavnostim matičnih družb. Tako je tudi v primeru, ko je skupno podjetje posebej omejeno na distribucijo ali prodajo proizvodov matične družbe in tako deluje povečini kot prodajni posrednik. Dejstvo, da skupno podjetje uporablja distribucijsko mrežo ali prodajno mesto ene ali več matičnih družb, običajno ne pomeni, da ni "polno delujoče" skupno podjetje, dokler matične družbe delujejo samo kot zastopniki skupnega podjetja [7].

14. Močna prisotnost matičnih družb na trgih, ki so v vertikalnem razmerju s trgom izdelkov, je dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri ocenjevanju, ali ima skupno podjetje značaj "polno delujočega" skupnega podjetja, če ta prisotnost prispeva k znatnemu deležu prodaje ali nabave med matičnimi družbami in skupnim podjetjem. Dejstvo, da se skupno podjetje v začetnem obdobju zagona skoraj v celoti opira na prodajo svojim matičnim družbam ali na nabavo od njih, navadno ne vpliva na njegov značaj polno delujočega skupnega podjetja. Takšno zagonsko obdobje je lahko potrebno za uveljavitev skupnega podjetja na trgu. Običajno ni daljše od treh let, odvisno od specifičnih pogojev zadevnega trga [8].

Če skupno podjetje predvideva trajno prodajati matičnim družbam, je bistveno vprašanje, ne glede na navedeno prodajo, ali je skupnemu podjetju na trgu namenjena aktivna vloga. V tem pogledu je pomemben dejavnik sorazmeren delež navedene prodaje glede na celotno proizvodnjo skupnega podjetja. Drug dejavnik je, ali prodaja matičnim družbam poteka pod normalnimi trgovinskimi pogoji [9].

Kar zadeva nabavo skupnega podjetja od matičnih družb, je značaj polno delujočega skupnega podjetja vprašljiv, zlasti če je zadevnim proizvodom ali storitvam na ravni samega skupnega podjetja dodana majhna vrednost. V takšnem primeru je lahko skupno podjetje bliže skupnemu prodajnemu zastopstvu. V nasprotju s tem stanjem pa skupno podjetje, ki je aktivno na prodajnem trgu in na takem trgu opravlja običajne funkcije trgovinske družbe, navadno ne bo pomožno prodajno zastopstvo, ampak polno delujoče skupno podjetje. Za prodajni trg je značilna prisotnost družb, ki se specializirajo za prodajo in distribucijo proizvodov, ne da bi bile vertikalno povezane, poleg tistih, ki so povezane, če so za zadevne proizvode razpoložljivi različni viri nabave. Poleg tega lahko veliko prodajnih trgov zahteva od udeležencev vlaganja v specifične pripomočke, kot so prodajna mesta, zaloge, skladišča, depoji, vozni park in prodajno osebje. Za ustanovitev polno delujočega skupnega podjetja na prodajnem trgu mora imeti podjetje potrebne pripomočke in možnost pridobiti bistveni delež dobave tudi od drugih konkurenčnih virov, ne samo od matičnih družb [10].

15. Poleg tega mora imeti skupno podjetje namen trajno poslovati. Dejstvo, da matične družbe dodelijo skupnemu podjetju zgoraj navedena sredstva, je običajno dokaz za to. Poleg tega sporazumi o ustanovitvi skupnega podjetja pogosto določajo nekatera naključja, na primer stečaj skupnega podjetja ali temeljno nesoglasje med matičnimi družbami [11]. To se lahko doseže z vključitvijo določb za morebitno prenehanje skupnega podjetja ali možnostjo umika ene ali več matičnih družb iz skupnega podjetja. Tovrstna določba ne preprečuje, da se skupno podjetje ne bi štelo za podjetje s trajnim namenom poslovanja. Enako običajno velja, če sporazum določa obdobje trajanja skupnega podjetja, kadar to obdobje zadošča, da pride do trajne spremembe strukture zadevnih podjetij [12], ali če sporazum predvideva možnost nadaljevanja skupnega podjetja po preteku tega obdobja. Skupno podjetje pa se ne šteje za podjetje s trajnim namenom poslovanja, če je ustanovljeno za kratko, omejeno obdobje. Tako bi bilo v primeru, če je skupno podjetje ustanovljeno za gradnjo specifičnega projekta, npr. tovarne, vendar po končani gradnji ne bo vključeno v poslovanje tovarne.

III. KONČNE DOLOČBE

16. Ustanovitev polno delujočega skupnega podjetja predstavlja koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe o združitvi. Omejitve, ki jih sprejmejo matične družbe skupnega podjetja in so neposredno povezane in potrebne za izvajanje koncentracije ("pomožne omejitve"), se bodo presojale skupaj s samo koncentracijo [13].

Poleg tega lahko ustanovitev polno delujočega skupnega podjetja neposredno privede do usklajevanja konkurenčnega obnašanja podjetij, ki ostanejo neodvisna. Za takšne primere člen 2(4) Uredbe o združitvi predvideva, da se bodo navedeni sodelovalni učinki presojali v istem postopku kot koncentracija. Presoja bo potekala v skladu z merili člena 85(1) in (3) Pogodbe, da se ugotovi, ali je delovanje združljivo s skupnim trgom ali ne.

Uporabo člena 85 Pogodbe pri drugih omejitvah konkurence, ki niso niti pomožne omejitve koncentracije niti neposredna posledica ustanovitve skupnega podjetja, bo običajno treba preveriti z uporabo Uredbe št. 17.

17. Razlaga Komisije člena 3 Uredbe o združitvi v zvezi s skupnimi podjetji ne posega v razlago, ki jo lahko da Sodišče Evropskih skupnosti ali Sodišče prve stopnje.

[1] UL L 395, 30.12.1989, str. 1, popravljena različica št. L 257, 21.9.1990, str. 13.

[2] UL L 180, 9.7.1997, str. 1.

[3] Komisija namerava pravočasno dati navodila o uporabi člena 2(4) Uredbe o združitvi. Do sprejetja teh navodil se bodo zainteresirane stranke sklicevale na načela, določena v odstavkih 17 do 20 Obvestila Komisije o razlikovanju med skupnimi podjetji, ki imajo lastnosti koncentracij, in sodelovalnimi skupnimi podjetji, UL C 385, 31.12.1994, str. 1.

[4] Koncept skupnega nadzora je določen v Obvestilu o konceptu koncentracije.

[5] Odstavki 18 do 39.

[6] Zadeva IV/M.527 – Thomson CSF/Deutsche Aerospace, z dne 2. decembra 1994 (odstavek 10) – pravice intelektualne lastnine, Zadeva IV/M.560 EDS/Lufthansa, z dne 11. maja 1995 (odstavek 11) – oddajanje del zunanjim partnerjem, Zadeva IV/M.585 – Voest Alpine Industrieanlagenbau GmbH/Davy International Ltd, z dne 7. septembra 1995 (odstavek 8) – pravica skupnega podjetja, da zahteva dodatno strokovno znanje in izkušnje ter osebje od matičnih družb, Zadeva IV/M.686 – Nokia/Autoliv, z dne 5. februar 1996 (odstavek 7), skupno podjetje, ki lahko odpove "pogodbe o zagotavljanju storitev" z matično družbo in se oddalji od sedeža, ki ga ohranja matična družba, Zadeva IV/M.791 – British Gas Trading Ltd/Group 4 Utility Services Ltd, z dne 7. oktobra 1996, (odstavek 9), namenska sredstva skupnega podjetja se prenesejo na lizinško družbo, skupno podjetje pa jih vzame v najem.

[7] Zadeva IV/M.102 – TNT/Canada Post etc., z dne 2. decembra 1991 (odstavek 14).

[8] Zadeva IV/M.560 – EDS/Lufthansa, z dne 11. maja 1995 (odstavek 11); Zadeva IV/M.686 Nokia/Autoliv, z dne 5. februarja 1996 (odstavek 6); v nasprotju z Zadevo IV/M.904 – RSB/Tenex/Fuel Logistics, z dne 2. aprila 1997 (odstavek 15–17) in Zadeva IV/M.979 – Preussag/Voest–Alpine, z dne 1. oktobra 1997 (odstavek 9–12). Obstaja posebena Zadeva, v kateri je prodaja skupnega podjetja matični družbi posledica pravno dopustnega monopola v proizvodni verigi skupnega podjetja (Zadeva IV/M.468 – Siemens/Italtel, z dne 17. februarja 1995 (odstavek 12), ali ko prodajo matični družbi predstavljajo stranski proizvodi, ki za skupno podjetje nimajo bistvenega pomena (Zadeva IV/M.550 – Union Carbide/Enichem, z dne 13. marca 1995 (odstavek 14).

[9] Zadeva IV/M.556 – Zeneca/Vanderhave, z dne 9. aprila 1996 (odstavek 8); Zadeva IV/M.751 – Bayer/Hüls, z dne 3. julija 1996 (odstavek 10).

[10] Zadeva IV/M.788 – AgrEVO/Marubeni, z dne 3. septembra 1996 (odstavka 9 in 10).

[11] Zadeva IV/M.891 – Deutsche Bank/Commerzbank/J.M. Voith, z dne 23. aprila 1997 (odstavek 7).

[12] Zadeva IV/M.791 – British Gas Trading Ltd/Group 4 Utility Services Ltd, z dne 7. oktobra 1996, (odstavek 10); v nasprotju z Zadevo IV/M.722 – Teneo/Merill Lynch/Bankers Trust, z dne 15. aprila 1996 (odstavek 15).

[13] Glej Obvestilo Komisije o pomožnih omejitvah koncentracij, UL C 203, 14.8.1990, str. 5.

--------------------------------------------------