31994D0515

Odločba Komisije

z dne 27. julija 1994

o spremembi Odločbe 86/130/EGS o določitvi metod spremljanja proizvodnih lastnosti in metod za napovedovanje genetske vrednosti čistopasemskega plemenskega goveda

(94/515/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 77/504/EGS z dne 25. julija 1977 o čistopasemskem plemenskem govedu [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/174/EGS [2], zlasti prve alinee člena 6(1) Direktive,

ker je potrebno metode za spremljanje proizvodnih lastnosti in metode za napovedovanje genetske vrednosti čistopasemskega plemenskega goveda, ki jih določa Odločba Komisije 86/130/EGS [3], prilagoditi skladno z znanstvenim in tehničnih napredkom;

ker morajo oceno statističnih analiz proizvodnih lastnosti in napoved genetske vrednosti goveda izvršiti organizacije, ki jih odobrijo pristojni organi držav članic;

ker so ukrepi, predvideni s to odločbo, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zootehniko,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 86/130/EGS se nadomesti s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. julija 1994

Za Komisijo

René Steichen

Član komisije

[1] UL L 206, 12.8.1977, str. 8.

[2] UL L 85, 5.4.1991, str. 37.

[3] UL L 101, 17.4.1986, str. 37.

--------------------------------------------------

PRILOGA

I. Pristojni organi držav članic morajo odobriti organizacije, odgovorne za določitev pravil za kontrolo proizvodnih lastnosti in napoved genetske vrednosti ter za objavljanje rezultatov ocenjevanja čistopasemskega plemenskega goveda. Imena odobrenih organizacij je potrebno sporočiti Komisiji in drugim državam članicam.

Te organizacije morajo predvsem poročati o metodah kontrole proizvodnih lastnosti, o načinu preizkusa, o statistični metodi analize in o genetskih parametrih za vsako ocenjeno lastnost.

II. Kontroliranje proizvodnih lastnosti

Vsi podatki morajo biti kontrolirani pod pristojnostjo odobrene organizacije.

1. Lastnosti prireje mesa

(a) Lastna preizkušnja in/ali test na potomcih na testni postaji

(i) Navesti je potrebno metodo testiranja in število testiranih živali.

(ii) V protokolu testiranja je potrebno navesti naslednje podatke:

- pogoje za sprejem živali na testno postajo,

- rezultate proizvodnih lastnosti testiranih živali v pogojih reje pred prihodom na testno postajo, če so ti rezultati uporabni,

- podatke o lastniku testiranih živali, ki so vključene v lastno preizkušnjo,

- največjo starost živali vključenih na testno postajo in razpon starosti živali znotraj primerjalne skupine na postaji,

- trajanje prilagoditvenega in testnega obdobja na postaji,

- krmni obrok in način krmljenja.

(iii) Kontrolirane lastnosti: kontrolirane morajo biti vsaj lastnosti, ki zajemajo prirast telesne mase in oceno omišičenosti ter druge lastnosti, če so na voljo, kot npr. konverzija krme ter klavne lastnosti.

Specializirane enote lahko delujejo kot testne postaje pod pristojnostjo odobrene organizacije.

(b) Preizkušnja na terenu (v pogojih reje)

Odobrena organizacija mora določiti metodo testiranja in metodo za ovrednotenje testnih rezultatov. Kontrolirani morata biti najmanj telesna masa in starost ter, če so na voljo, druge lastnosti, kot npr. omišičenost.

(c) Preizkušnja s pomočjo podatkov, zbranih na kmetijah, prodajnih mestih in klavnicah

Če so podatki na voljo in so uporabni, je potrebno kontrolirati telesno maso, maso klavnega trupa, prodajne cene, klasifikacijo klavnega trupa v skladu z veljavno klasifikacijsko shemo Skupnosti, kakovost mesa in druge lastnosti klavne kakovosti.

2. Kontrola mlečnosti

Kontrola lastnosti mlečnosti mora biti v skladu z načeli, ki so jih potrdili pristojni mednarodni organi (npr. International Committee for Animal Recording (ICAR) – Mednarodni komite za kontrolo proizvodnosti živali).

3. Plodnost (sekundarne lastnosti)

Če se ocenjujejo plodnost, potek telitve in dolgoživost, jih je treba ocenjevati na osnovi podatkov o uspešnosti oploditve (npr. % obrejitve po prvem pripustu oz. osemenitvi, NR, %), ocene poteka telitve in funkcionalne dobe (npr. sposobnost oploditve, starost ob izločitvi, proizvodna življenjska doba živali).

4. Ocenjevanje morfoloških lastnosti (ocenjevanje tipa)

Če se opravlja ocenjevanje morfoloških lastnosti, je treba uporabiti priznan sistem ocenjevanja.

III. Vrednotenje genetskih vrednosti

1. Načela

Vrednotenje genetskih vrednosti plemenskih živali mora biti pod nadzorom odobrene organizacije in mora v skladu s selekcijskimi cilji zajemati naslednje proizvodne lastnosti:

- lastnosti mlečnosti pri mlečnih pasmah,

- lastnosti mesnatosti pri mesnih pasmah,

- lastnosti mlečnosti in mesnatosti pri kombiniranih pasmah.

Poleg tega je priporočljivo, da so v genetsko ocenjevanje vključene tudi lastnosti plodnosti in morfološke lastnosti pri pasmah, pri katerih se te lastnosti kontrolirajo.

Plemenska vrednost živali se izračuna na osnovi rezultatov lastne preizkušnje živali in/ali rezultatov njenih sorodnikov.

Statistične metode, ki se uporabljajo pri vrednotenju genetskih vrednosti, morajo biti usklajene z načeli, ki so jih sprejeli pristojni mednarodni organi (npr. ICAR) in morajo zagotavljati nepristransko vrednotenje genetskih vrednosti, na katerega ne bodo vplivali dejavniki okolja in struktura podatkov.

Zanesljivost vrednotenja genetskih vrednosti se izmeri kot determinacijski koeficient v skladu z načeli, ki so jih sprejeli pristojni mednarodni organi (npr. ICAR). Kadar se objavljajo rezultati vrednotenja, je treba navesti točnost ocene in datum vrednotenja.

Potrebno je objaviti genetske posebnosti in genetske napake živali, ki jih določijo organizacije, ki so uradno imenovane za določanje teh lastnosti, v soglasju z rejskimi organizacijami in združenji, in v skladu z Odločbo Komisije 84/247/EEC z dne 27. aprila 1984, o določitvi pogojev za priznanje rejskih organizacij in rejskih združenj, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za čistopasemsko plemensko govedo [1].

2. Vrednotenje genetskih vrednosti bikov za umetno osemenjevanje

Pri bikih je potrebno vrednotiti genetske vrednosti vseh obveznih lastnosti in objaviti vse njihove plemenske vrednosti. Objaviti je potrebno tudi druge plemenske vrednosti, ki so na voljo.

Ta določila ne veljajo za pasme, ki jim grozi izumrtje.

(a) Vrednotenje genetskih vrednosti bikov za umetno osemenjevanje za lastnosti mlečnosti

Pri vrednotenju genetskih vrednosti lastnosti mlečnosti morajo biti zajeti podatki o količini in sestavi mleka (vsebnost maščobe in beljakovin v mleku) ter drugi razpoložljivi in ustrezni podatki o genetski sposobnosti za lastnosti mlečnosti.

V skladu z načeli ICAR mora biti minimalna zanesljivost vrednotenja genetskih vrednosti bikov mlečnih pasem za umetno osemenjevanje vsaj 0,5 za glavne proizvodne lastnosti ob upoštevanju vseh informacij o sorodnikih.

(b) Vrednotenje genetskih vrednosti bikov za umetno osemenjevanje za lastnosti prireje mesa

Vrednotenje genetskih vrednosti teh bikov se opravlja na osnovi ene od naslednjih testnih metod:

(i) lastna preizkušnja živali na testni postaji;

(ii) testiranje na potomcih in/ali test v skupini polbratov na testni postaji ali v specializiranih enotah;

(iii) testiranje na potomcih in/ali test v skupini polbratov v pogojih reje, in sicer tako, da se potomci razporedijo v kontrolirane črede in se opravi veljavna primerjava bikov;

(iv) testiranje na potomcih in/ali test v skupini polbratov z zbiranjem podatkov na kmetijah, na dražbah ali v klavnicah tako, da se lahko opravi veljavna primerjava bikov.

Če se kontrolira masa klavnega trupa, kakovost mesa, rast in potek telitve, se te in vse druge pomembne lastnosti vključijo v vrednotenje genetskih vrednosti bika.

[1] UL L 125, 12.5.1984, str. 58.

--------------------------------------------------