31989R4064

Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89

z dne 21. decembra 1989

o nadzoru koncentracij podjetij

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 87 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je za dosego ciljev iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti v členu 3(f) Skupnosti dodeljena naloga vzpostavitve "sistema, ki zagotavlja, da na notranjem trgu ne nastopa izkrivljanje konkurence";

ker je ta sistem bistven za vzpostavitev notranjega trga do leta 1992 in za njegov nadaljnji razvoj;

ker odstranitev notranjih meja povzroča in bo še naprej povzročala obsežno reorganizacijo podjetniškega sektorja v Skupnosti, zlasti v obliki koncentracij;

ker je treba takšen razvoj pozdraviti, saj je v skladu z zahtevami dinamične konkurence in lahko poveča konkurenčnost evropske industrije ter izboljša pogoje rasti in življenjski standard v Skupnosti;

ker pa je treba zagotoviti, da proces reorganizacije ne povzroči trajne škode konkurenci; ker mora zato pravo Skupnosti vključevati predpise za tiste koncentracije, ki lahko bistveno ovirajo učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu;

ker člena 85 in 86, čeprav se v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti uporabljata za nekatere koncentracije, ne zadostujeta za nadzor vseh dejanj, ki se lahko izkažejo za nezdružljiva s sistemom neizkrivljene konkurence, predvidene s Pogodbo;

ker je treba ustvariti nov pravni instrument v obliki uredbe, ki bi omogočal učinkovit nadzor vseh koncentracij z vidika njihovega učinka na strukturo konkurence v Skupnosti in bi bil edini instrument, ki bi se uporabljal za takšne koncentracije;

ker mora ta uredba temeljiti ne le na členu 87, temveč predvsem na členu 235 Pogodbe, v skladu s katerim si lahko Skupnost izda dodatno pooblastilo za ukrepanje, potrebno za dosego njenih ciljev, vključno z upoštevanjem koncentracij na trgih kmetijskih proizvodov, naštetih v Prilogi II k Pogodbi;

ker morajo določbe, ki jih je treba sprejeti s to uredbo, veljati za bistvene strukturne spremembe, ki vplivajo na trg prek državnih meja katere koli države članice;

ker je zato treba področje uporabe te uredbe opredeliti glede na geografsko območje delovanja udeleženih podjetij in omejiti s količinskimi pragovi, tako da pokriva koncentracije na ravni Skupnosti; ker je treba ob koncu začetne faze uporabe te uredbe navedene pragove ponovno ovrednotiti glede na pridobljene izkušnje;

ker koncentracija na ravni Skupnosti obstaja, če skupni promet udeleženih podjetij presega dane ravni po svetu in v Skupnosti in če vsaj dve udeleženi podjetji svojo edino ali glavno dejavnost opravljata v različnih državah članicah ali če, kljub temu da udeležena podjetja delujejo pretežno v eni državi članici, vsaj eno od njih precejšen del poslovanja opravlja v vsaj eni drugi državi članici; ker to velja tudi, če so v koncentraciji udeležena podjetja, ki svojih glavnih dejavnosti nimajo v Skupnosti, vendar v Skupnosti opravljajo precejšen del svojega poslovanja;

ker mora brez poseganja v člen 90(2) Pogodbe ureditev, ki jo je treba uvesti za nadzor koncentracij, upoštevati načelo nediskriminacije med javnim in zasebnim sektorjem; ker je zato treba v javnem sektorju pri izračunu prometa podjetja, udeleženega v koncentraciji, upoštevati podjetja, sestavljajoča gospodarsko enoto, ki lahko samostojno odloča, ne glede na to, kakšna je struktura njihovega kapitala, in ne glede na pravila upravnega nadzora, ki veljajo zanje;

ker je treba ugotoviti, ali so koncentracije na ravni Skupnosti združljive s skupnim trgom z vidika potrebe po ohranitvi in razvoju učinkovite konkurence na tem trgu; ker mora pri tem Komisija oblikovati svojo oceno znotraj splošnega okvira doseganja temeljnih ciljev, navedenih v členu 2 Pogodbe, vključno s ciljem krepitve gospodarske in socialne kohezije Skupnosti iz člena 130a;

ker mora ta uredba uvesti načelo, da je treba koncentracijo na ravni Skupnosti, ki ustvarja ali krepi položaj, bistveno ovirajoč učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, razglasiti za nezdružljivo s skupnim trgom;

ker se lahko za koncentracije, ki zaradi omejenega tržnega deleža udeleženih podjetij niso sposobne ovirati učinkovite konkurence, domneva, da so združljive s skupnim trgom; ker brez poseganja v člena 85 in 86 Pogodbe obstaja indikacija o tem, zlasti kadar tržni delež udeleženih podjetij ne presega 25 % skupnega trga ali njegovega znatnega dela;

ker mora biti naloga Komisije sprejeti vse potrebne odločitve, da ugotovi, ali so koncentracije na ravni Skupnosti združljive s skupnim trgom, in odločitve, namenjene ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence;

ker mora biti za zagotovitev učinkovitega nadzora podjetjem naloženo, da poprej priglasijo koncentracije na ravni Skupnosti, in ker je treba zagotoviti odložitev izvajanja koncentracij za določeno obdobje in možnost podaljšanja ali ukinitve odložitve, če je to potrebno; ker mora biti v interesu pravne varnosti veljavnost transakcij kljub vsemu zaščitena, kolikor je to potrebno;

ker je treba določiti rok, v katerem mora Komisija začeti postopek v zvezi s priglašeno koncentracijo, in roke, v katerih mora sprejeti dokončno odločitev o združljivosti ali nezdružljivosti priglašene koncentracije s skupnim trgom;

ker je treba udeleženim podjetjem dati pravico, da so po uvedbi postopka zaslišana pred Komisijo; ker je treba tudi članom upravnih in nadzornih organov, priznanim predstavnikom delavcev v udeleženih podjetjih, pa tudi tretjim osebam, ki izkažejo pravni interes, dati priložnost, da so zaslišani;

ker naj Komisija deluje v tesni in nenehni povezavi s pristojnimi organi držav članic, od katerih prejme pripombe in podatke;

ker mora biti za namene te uredbe in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti Komisiji na voljo pomoč držav članic in ker mora imeti Komisija pooblastila, zahtevati podatke in opraviti potrebne preiskave, da bi lahko ocenila koncentracije;

ker mora biti upoštevanje te uredbe zagotovljeno z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi; ker naj ima glede tega Sodišče Evropskih skupnosti neomejeno pristojnost v skladu s členom 172 Pogodbe;

ker je primerno opredeliti koncept koncentracije tako, da pokriva le dejanja, ki povzročijo trajno spremembo v strukturi udeleženih podjetij; ker je zato treba iz področja uporabe te uredbe izključiti tista dejanja, katerih cilj ali učinek je uskladitev konkurenčnega obnašanja podjetij, ki ostanejo samostojna, saj so takšna dejanja predmet nadzora v skladu z ustreznimi predpisi uredb o izvajanju členov 85 ali 86 Pogodbe; ker je to ločevanje primerno zlasti pri ustanovitvi skupnega podjetja;

ker ne obstaja usklajevanje konkurenčnega obnašanja v smislu te uredbe, kadar se dve ali več podjetij dogovori, da skupaj pridobijo nadzor nad enim podjetjem ali več podjetji, s ciljem in učinkom medsebojne razdelitve takšnih podjetij ali njihovega premoženja;

ker naj se ta uredba uporablja, kadar udeležena podjetja sprejmejo omejitve, ki neposredno veljajo in so potrebne za izvedbo koncentracije;

ker je treba Komisiji dodeliti izključno pristojnost za uporabo te uredbe, ob možnosti ponovne kontrole Sodišča Evropskih skupnosti;

ker države članice ne smejo uporabiti svojega nacionalnega prava o konkurenci za koncentracije na ravni Skupnosti, razen če tako predpisuje ta uredba; ker je treba ustrezna pooblastila državnih organov omejiti na primere, kadar Komisija ne posreduje in je verjetno, da bo učinkovita konkurenca resno ovirana na ozemlju države članice, in kadar interesi konkurence v tej državi članici ne morejo biti ustrezno zaščiteni, razen s to uredbo; ker morajo zadevne države članice v takšnih primerih takoj ukrepati; ker ta uredba zaradi raznolikosti nacionalnega prava držav članic ne more predpisati enotnega roka za sprejetje potrebnih ukrepov;

ker poleg tega izključna uporaba te uredbe za koncentracije na ravni Skupnosti ne posega v člen 223 Pogodbe in ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito upravičenih interesov, poleg tistih, ki jih upošteva ta uredba, pod pogojem, da so ti ukrepi združljivi s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti;

ker koncentracije, ki niso navedene v tej uredbi, načelno sodijo pod pristojnost držav članic; ker naj bo kljub temu Komisija pooblaščena, da ukrepa na zahtevo zadevne države članice, kadar bi bila lahko učinkovita konkurenca resno ovirana na ozemlju te države članice;

ker je treba pozorno spremljati pogoje, v katerih nastanejo koncentracije podjetij iz Skupnosti v državah nečlanicah, in predvideti možnost, da Svet podeli Komisiji ustrezen mandat za pogajanje, s katerim bi dosegla nediskriminacijsko obravnavo podjetij Skupnosti;

ker ta uredba nikakor ne zmanjšuje kolektivnih pravic delavcev, ki jih priznavajo udeležena podjetja,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Brez poseganja v člen 22 ta uredba velja za vse koncentracije na ravni Skupnosti, kakor je opredeljeno v odstavku 2.

2. V tej uredbi je koncentracija na ravni Skupnosti tista, pri kateri:

(a) skupni promet na svetovni ravni vseh udeleženih podjetij ne presega 5000 milijonov ECU in

(b) skupni promet v Skupnosti vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 250 milijonov ECU,

razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kakor dve tretjini skupnega prometa v Skupnosti v eni in isti državi članici.

3. Pragovi, določeni v odstavku 2, se bodo ponovno preverili pred koncem četrtega leta, po letu, ko Svet na predlog Komisije to uredbo sprejme s kvalificirano večino.

Člen 2

Presoja koncentracij

1. Koncentracije, za katere velja ta uredba, se presojajo v skladu s spodaj navedenimi določbami, pri čemer je treba ugotoviti, ali so združljive s skupnim trgom ali ne.

Pri presoji Komisija upošteva:

(a) potrebo, da se ohrani in razvije učinkovita konkurenca na skupnem trgu, med drugim glede na strukturo vseh zadevnih trgov in dejansko ali potencialno konkurenco podjetij, ki so v Skupnosti ali zunaj nje;

(b) tržni položaj udeleženih podjetij ter njihovo gospodarsko in finančno moč, druge možnosti, ki so na voljo dobaviteljem in uporabnikom, njihov dostop do dobav in trgov, vse pravne in druge ovire pri vstopu, trende ponudbe in povpraševanja po ustreznem blagu in storitvah, interese vmesnih in končnih potrošnikov ter razvoj tehničnega in gospodarskega napredka, pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne pomeni ovire za konkurenco.

2. Koncentracija, ki ne ustvari ali krepi prevladujočega položaja, katerega posledica bi bila resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, se razglasi za združljivo s skupnim trgom.

3. Koncentracija, ki ustvari ali krepi prevladujoči položaj, katerega posledica bi bila resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, se razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom.

Člen 3

Opredelitev koncentracije

1. Razume se, da koncentracija nastopi, kadar:

(a) se združita dve ali več podjetij, ki so bila pred tem neodvisna; ali

(b) ena ali več oseb, ki že nadzorujejo najmanj eno podjetje, ali

- eno ali več podjetij

z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kakorkoli drugače pridobi neposredni ali posredni nadzor nad celotnim podjetjem ali deli enega podjetja ali več podjetij.

2. Dejanje, vključno z ustanovitvijo skupnega podjetja, ki ima za cilj ali posledico usklajevanje konkurenčnega obnašanja podjetij, ki ostanejo samostojna, ne pomeni koncentracije v smislu odstavka 1(b).

Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije neodvisnega gospodarskega subjekta, a ne povzroči usklajevanja konkurenčnega obnašanja med samimi strankami ali med njimi in skupnim podjetjem, pomeni koncentracijo v smislu odstavka 1(b).

3. V tej uredbi nadzor pomeni pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, zlasti prek:

(a) lastništva ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

(b) pravic ali pogodb, iz katerih izhaja odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja.

4. Nadzor pridobijo osebe ali podjetja, ki:

(a) imajo pravice ali so upravičeni do njih v skladu z zadevnimi pogodbami; ali

(b) so, kljub temu da nimajo teh pravic ali niso upravičeni do njih v skladu s takšnimi pogodbami, pristojni za uveljavljanje pravic, ki iz njih izhajajo.

5. Razume se, da koncentracija ne nastopi, kadar:

(a) imajo kreditne ali druge finančne ustanove ali zavarovalniške družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo transakcije in trgovanje z vrednostnimi papirji za lastni račun ali za račun drugih, začasno v lasti vrednostne papirje, ki so jih v podjetju pridobile za nadaljnjo prodajo, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh vrednostnih papirjev, da bi določile, kakšno naj bo konkurenčno obnašanje tega podjetja, ali pod pogojem, da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo, da bi pripravile odsvojitev celotnega ali dela zadevnega podjetja ali njegovega premoženja ali odsvojitev navedenih vrednostnih papirjev, in da se vsaka takšna odsvojitev izvede v enem letu od datuma pridobitve; to obdobje lahko Komisija podaljša na zahtevo, kadar navedene ustanove ali družbe izkažejo, da odsvojitve ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v določenem obdobju;

(b) nadzor pridobi nosilec funkcije v skladu z zakonodajo države članice o likvidaciji, stečaju, nesolventnosti, prenehanju plačevanja, poravnavi ali podobnem postopku;

(c) dejanja iz odstavka 1(b) opravljajo finančni holdingi iz člena 5(3) Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb [4], nazadnje spremenjene z Direktivo 84/569/EGS [5], vendar pod pogojem, da se glasovalne pravice holdinške družbe uveljavijo, zlasti pri imenovanju članov upravnih in nadzornih organov podjetij, v katerih imajo delež, le zato, da bi s tem ohranili polno vrednost naložb, in ne zato, da bi neposredno ali posredno določili, kakšno naj bo konkurenčno obnašanje teh podjetij.

Člen 4

Poprejšnja priglasitev koncentracij

1. Komisiji je treba koncentracije na ravni Skupnosti, kakor so opredeljene v tej uredbi, priglasiti najpozneje en teden po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža. Rok začne teči, ko se zgodi prvi od zgoraj navedenih dogodkov.

2. Koncentracijo, ki nastane z združitvijo v smislu člena 3(1)(a) ali s pridobitvijo skupnega nadzora v smislu člena 3(1)(b), skupno priglasijo osebe, udeležene v združitvi, ali tiste, ki pridobijo skupni nadzor. V vseh drugih primerih mora koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi nadzor nad celotnim podjetjem ali le delom enega ali več podjetij.

3. Če Komisija ugotovi, da za priglašeno koncentracijo velja ta uredba, objavi, da je prejela priglasitev, in hkrati navede imena udeležencev, naravo koncentracije in zadevne gospodarske sektorje. Komisija upošteva upravičeni interes podjetij v zvezi z varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 5

Izračun prometa

1. Skupni promet v smislu člena 1(2) vključuje zneske, ki so jih udeležena podjetja ustvarila v poprejšnjem poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega poslovanja, zmanjšane za prodajne rabate in davek na dodano vrednost ter druge davke, neposredno povezane s prometom. Skupni promet udeleženega podjetja ne vključuje prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med katerimi koli podjetji iz odstavka 4.

Promet v Skupnosti ali v državi članici vsebuje prodane proizvode in storitve, opravljene za podjetja ali potrošnike v Skupnosti ali v tej državi članici.

2. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo delov enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli naravo pravne osebe ali ne, z odstopanjem od odstavka 1 upošteva prodajalec ali prodajalci le promet, zadevajoč dele, ki so predmet transakcije.

Vendar se dve ali več transakcij v smislu prvega pododstavka, ki jih v dveh letih opravijo iste osebe ali podjetja, razume kot ena sama koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije.

3. Namesto prometa se uporabi naslednje:

(a) ena desetina bilančne vsote pri kreditnih ali drugih finančnih ustanovah glede uporabe člena 1(2)(a).

Glede uporabe člena 1(2)(b) in končnega dela člena 1(2) se skupni promet v Skupnosti nadomesti z eno desetino bilančne vsote, pomnožene z razmerjem med posojili in akontacijami, danimi kreditnim ustanovam in potrošnikom v transakcijah z osebami s prebivališčem v Skupnosti, in skupno vsoto teh posojil in akontacij.

Glede uporabe končnega dela člena 1(2) se skupni promet v eni državi članici nadomesti z eno desetino bilančne vsote, pomnožene z razmerjem med posojili in akontacijami, danimi kreditnim ustanovam in potrošnikom v transakcijah z osebami s prebivališčem v tej državi članici, in skupno vsoto teh posojil in akontacij;

(b) pri zavarovalnicah vrednost obračunanih bruto premij, ki pomenijo vse prejete in neplačane zneske, izhajajoče iz zavarovalnih pogodb, izdanih od zavarovalnic ali za njihov račun, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšanimi za davke in parafiskalne prispevke ali dajatve, zaračunane na zneske posameznih premij ali na vse premije skupaj; glede uporabe člena 1(2)(b) in končnega dela člena 1(2) se upoštevajo bruto premije, prejete od oseb s prebivališčem v Skupnosti oziroma od oseb s prebivališčem v eni državi članici.

4. Brez poseganja v odstavek 2 se skupni promet udeleženega podjetja v smislu člena 1(2) izračuna kot seštevek prometa:

(a) udeleženega podjetja;

(b) tistih podjetij, v katerih ima udeleženo podjetje neposredno ali posredno:

- v lasti več kakor polovico kapitala ali poslovnega premoženja, ali

- več kakor polovico glasovalnih pravic, ali

- pravico, da imenuje več kakor polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali organov, ki v skladu z zakonom zastopajo podjetja, ali

- pravico upravljati posle podjetij;

(c) tistih podjetij, ki imajo v udeleženem podjetju pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b);

(d) tistih podjetij, v katerih ima udeleženo podjetje iz točke (c) pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b);

(e) tistih podjetij, v katerih imata dve podjetji ali več podjetij iz točk od (a) do (d) skupne pravice ali možnosti vplivanja iz točke (b).

5. Kadar imajo podjetja, udeležena v koncentraciji, skupne pravice ali možnosti vplivanja, navedene v odstavku 4(b), se pri računanju skupnega prometa udeleženih podjetij za namene člena 1(2):

(a) ne upošteva promet, ki je posledica prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli od udeleženih podjetij ali katerim koli drugim podjetjem, povezanim z enim od navedenih podjetij, kakor to določa odstavek 4(b) do (e);

(b) upošteva promet, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli tretjim podjetjem. Ta promet se enakomerno porazdeli med udeleženimi podjetji.

Člen 6

Preizkus priglasitve in uvedba postopka

1. Komisija priglasitev preizkusi takoj po prejemu.

(a) Če ugotovi, da priglašena koncentracija ne sodi v področje uporabe te uredbe, mora o tej ugotovitvi izdati odločbo.

(b) Če ugotovi, da pri priglašeni koncentraciji, čeprav sodi v področje uporabe te uredbe, ne obstaja resen dvom glede njene združljivosti s skupnim trgom, odloči, da ji ne bo nasprotovala, in jo razglasi za združljivo s skupnim trgom.

(c) Če pa ugotovi, da priglašena koncentracija sodi v področje uporabe te uredbe in da obstaja resen dvom glede njene združljivosti s skupnim trgom, se odloči, da uvede postopek.

2. Komisija svojo odločitev nemudoma sporoči udeleženim podjetjem in pristojnim organom države članice.

Člen 7

Zadržanje izvajanja koncentracij

1. Za namene odstavka 2 se koncentracija, opredeljena v členu 1, ne sme izvajati, dokler ni priglašena ali v prvih treh tednih po priglasitvi.

2. Če Komisija po poprejšnjem preizkusu priglasitve v roku, določenem v odstavku 1, ugotovi, da je to potrebno za zagotovitev popolne učinkovitosti katere koli odločbe, sprejete pozneje v skladu s členom 8(3) in (4), se lahko na lastno pobudo odloči za nadaljnje zadržanje izvedbe koncentracije v celoti ali delno, dokler ne sprejme dokončne odločbe, ali za sprejem drugih začasnih ukrepov v ta namen.

3. Odstavka 1 in 2 ne ovirata izvedbe javne ponudbe, ki je bila Komisiji priglašena v skladu s členom 4(1), pod pogojem, da pridobitelj ne uveljavlja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz zadevnih vrednostnih papirjev, ali pa to naredi le zato, da bi ohranil polno vrednost teh naložb, in na podlagi odstopanja, ki ga Komisija odobri v skladu z odstavkom 4.

4. Komisija lahko na zahtevo odobri odstopanje od obveznosti, predpisanih v odstavkih 1, 2 ali 3, da bi preprečila resno škodo za eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji, ali za tretje osebe. Da bi Komisija zagotovila pogoje za učinkovito konkurenco, lahko za to odstopanje določi pogoje in obveznosti. Za odstopanje se lahko zaprosi in je lahko odobreno kadarkoli, tudi pred priglasitvijo ali po transakciji.

5. Veljavnost katere koli transakcije, izvedene v nasprotju z odstavkom 1 ali 2, je odvisna od odločbe, izdane v skladu s členom 6(1)(b) ali v skladu s členom 8(2) ali (3), ali od domneve iz člena 10(6).

Ta člen pa ne vpliva na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno z zamenljivimi vrednostnimi papirji, s katerimi se lahko trguje na trgu, ki ga regulirajo in nadzirajo organi, potrjeni od javnih organizacij, ki deluje redno in je javnosti dostopen neposredno ali posredno, razen če sta kupec in prodajalec vedela ali bi bila morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju z odstavkom 1 ali 2.

Člen 8

Pooblastilo Komisije za odločanje

1. Brez poseganja v člen 9 se vsak postopek, ki se začne na podlagi člena 6(1)(c), konča z odločbo, v skladu z odstavki od 2 do 5 tega člena.

2. Če Komisija ugotovi, da priglašena koncentracija po spremembi, ki jo opravijo udeležena podjetja, če je to potrebno, izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(2), izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom.

Odločba lahko vsebuje pogoje in obveznosti, s katerimi se zagotovi, da udeležena podjetja izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo do Komisije glede spremembe prvotnega načrta koncentracije. Odločba, na podlagi katere se razglasi koncentracija za združljivo, ureja tudi omejitve, ki so neposredno povezane z izvedbo koncentracije in so zanjo potrebne.

3. Če Komisija ugotovi, da koncentracija izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(3), izda odločbo, s katero razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom.

4. Če je koncentracija že izvedena, lahko Komisija z odločbo v skladu z odstavkom 3 ali s posebno odločbo zahteva, da se združena podjetja ali premoženje razdružijo ali da se konča skupni nadzor, ali zahteva kakršenkoli drug ustrezen ukrep za ponovno vzpostavitev pogojev učinkovite konkurence.

5. Komisija lahko prekliče odločbe, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 2, če:

(a) izjava o združljivosti temelji na netočnih podatkih, za katere je odgovorno eno od udeleženih podjetij, ali je bila pridobljena s prevaro; ali

(b) udeležena podjetja kršijo obveznosti, vsebovane v odločbi.

6. V primerih iz odstavka 5 lahko Komisija sprejme odločbo v skladu z odstavkom 3, pri čemer je ne zavezuje rok iz člena 10(3).

Člen 9

Napotitev na pristojne organe držav članic

1. Komisija lahko z odločbo, o kateri nemudoma obvesti udeležena podjetja in pristojne organe drugih držav članic, napoti priglašeno koncentracijo na pristojne organe zadevne države članice v spodaj navedenih primerih.

2. V treh tednih po datumu prejema kopije priglasitve lahko država članica obvesti Komisijo, ki nadalje obvesti udeležena podjetja, o nevarnosti, da koncentracija ustvari ali okrepi prevladujoči položaj, kar bi znatno oviralo učinkovito konkurenco na trgu v državi članici, ki ima vse lastnosti samostojnega trga, pa naj ta pomeni znaten del skupnega trga ali ne.

3. Če Komisija meni, da ob upoštevanju trga za zadevne proizvode ali storitve in upoštevnega geografskega trga v smislu odstavka 7 obstajata takšen samostojni trg in takšna nevarnost:

(a) sama reši zadevo, da bi ponovno vzpostavila ali ohranila učinkovito konkurenco na zadevnem trgu; ali

(b) zadevo napoti na pristojne organe zadevne države članice, da bi se uporabilo nacionalno pravo o konkurenci te države.

Če pa Komisija meni, da takšen samostojni trg ali nevarnost ne obstaja, o tem sprejme odločbo, ki jo naslovi na zadevno državo članico.

4. Odločba o napotitvi ali nenapotitvi se v skladu z odstavkom 3 sprejme:

(a) praviloma v šestih tednih, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 10(1), če Komisija ne uvede postopka v skladu s členom 6(1)(b); ali

(b) najpozneje v treh mesecih od dneva priglasitve zadevne koncentracije, če Komisija uvede postopek v skladu s členom 6(1)(c), ne da bi izvedla pripravljalne ukrepe za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu z drugim pododstavkom člena 8(2), s členom 8(3) ali (4), da bi ohranila ali ponovno vzpostavila učinkovito konkurenco na zadevnem trgu.

5. Če Komisija v treh mesecih, kakor določa odstavek 4(b), kljub opozorilu zadevne države članice ni sprejela odločbe o napotitvi v skladu z odstavkom 3 ali izvedla pripravljalnih ukrepov iz odstavka 4(b), se razume, da se je odločila za napotitev zadeve na zadevno državo članico v skladu z odstavkom 3(b).

6. Poročilo ali obvestilo o ugotovitvah preizkusa koncentracije mora pristojni organ zadevne države članice objaviti najpozneje štiri mesece po napotitvi Komisije.

7. Upoštevni geografski trg pokriva območje, kjer se udeležena podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in s povpraševanjem po njih, kjer so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni. Pri tem ocenjevanju je treba upoštevati predvsem naravo in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir pri vstopu ali preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med zadevnim območjem in sosednjimi območji in precejšnje razlike v ceni.

8. Pri uporabi določb tega člena lahko zadevna država članica sprejme le ukrepe, ki so nujno potrebni za zaščito ali ponovno vzpostavitev učinkovite konkurence na zadevnem trgu.

9. V skladu z ustreznimi določbami Pogodbe se lahko katera koli država članica pritoži na Sodišče Evropskih skupnosti in zahteva zlasti uporabo člena 186 za uporabo svojega nacionalnega prava o konkurenci.

10. Ta člen se ponovno preuči pred koncem četrtega leta po sprejetju te uredbe.

Člen 10

Roki za začetek postopkov in odločbe

1. Odločbe iz člena 6(1) je treba sprejeti najpozneje v enem mesecu. Ta rok začne teči naslednji dan po prejemu priglasitve, ali če so podatki, ki naj bi se predložili v priglasitvi, nepopolni, naslednji dan po prejemu popolnih podatkov.

Ta rok se podaljša na šest tednov, če Komisija od države članice prejme obvestilo v skladu s členom 9(2).

2. Odločbe o priglašenih koncentracijah, ki se sprejemajo v skladu s členom 8(2), je treba sprejeti, ko se zdi, da so resni dvomi iz člena 6(1)(c) odpravljeni, zlasti zaradi sprememb, ki jih opravijo udeležena podjetja, in najpozneje do roka, določenega v odstavku 3.

3. Brez poseganja v člen 8(6) se morajo odločbe o priglašenih koncentracijah, ki se sprejemajo v skladu s členom 8(3), sprejeti najpozneje v štirih mesecih od dne, ko se začne postopek.

4. Rok, določen v odstavku 3, se izjemoma odloži, če je morala Komisija zaradi okoliščin, za katere je odgovorno eno izmed podjetij, udeleženih v koncentraciji, zahtevati podatke z odločbo v skladu s členom 11 ali če je morala zahtevati preiskavo z odločbo v skladu s členom 13.

5. Če se na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti odločba Komisije, sprejeta v skladu s to uredbo, v celoti ali delno razveljavi, začnejo roki, določeni v tej uredbi, ponovno teči od dneva izdaje sodbe.

6. Če Komisija ne sprejme odločbe v skladu s členom 6(1)(b) ali (c) ali členom 8(2) ali (3) v rokih, določenih v odstavkih 1 in 3, se brez poseganja v člen 9 razume, da je koncentracija razglašena za združljivo s skupnim trgom.

Člen 11

Zahteva za predložitev podatkov

1. Komisija lahko pri opravljanju nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, pridobi vse potrebne podatke od vlad in pristojnih organov držav članic, od oseb iz člena 3(1)(b) ter od podjetij in podjetniških združenj.

2. Ko Komisija pošlje zahtevo za predložitev podatkov osebi, podjetju ali podjetniškemu združenju, pošlje istočasno kopijo zahteve pristojnemu organu države članice na ozemlju, kjer prebiva oseba ali je sedež podjetja ali podjetniškega združenja.

3. V zahtevi Komisija navede pravno podlago in namen zahteve ter kazni, predvidene v členu 14(1)(b) za predložitev netočnih podatkov.

4. Zahtevane podatke pri podjetjih predložijo njihovi lastniki ali zastopniki, pri pravnih osebah, podjetjih ali družbah oziroma združenjih, ki niso pravno sposobna, pa osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene za njihovo zastopanje.

5. Če oseba, podjetje ali podjetniško združenje ne predloži zahtevanih podatkov v roku, ki ga določi Komisija, ali če predloži nepopolne podatke, Komisija sprejme odločbo, s katero zahteva predložitev podatkov. V odločbi opredeli, katere podatke zahteva, določi ustrezen rok, v katerem jih je treba predložiti, in navede kazni, predvidene v členih 14(1)(b) in 15(1)(a), in pravico, da odločbo pregleda Sodišče Evropskih skupnosti.

6. Istočasno Komisija pošlje kopijo odločbe pristojnemu organu države članice na ozemlju, kjer prebiva oseba ali je sedež podjetja ali podjetniškega združenja.

Člen 12

Preiskave, ki jih opravijo organi držav članic

1. Na zahtevo Komisije pristojni organi držav članic opravijo preiskave, za katere Komisija na podlagi člena 13(1) meni, da so nujne, ali ki jih je odredila z odločbo v skladu s členom 13(3). Uradniki pristojnih organov držav članic, ki so odgovorni za opravljanje teh preiskav, izvajajo svoje pristojnosti po predložitvi pisnega pooblastila, ki jim ga izda pristojni organ države članice, na ozemlju katere naj bi preiskava potekala. Takšno pooblastilo določi predmet in namen preiskave.

2. Uradniki Komisije lahko na zahtevo Komisije ali pristojnega organa države članice, na ozemlju katere naj bi preiskava potekala, pomagajo uradnikom tega organa pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 13

Pooblastilo Komisije za preiskavo

1. Komisija lahko pri opravljanju nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, izvede vse potrebne preiskave podjetij in podjetniških združenj.

V ta namen lahko uradniki, ki jih Komisija pooblasti:

(a) pregledajo knjige in druge poslovne evidence;

(b) naredijo ali zahtevajo kopije ali izvlečke iz knjig in poslovnih evidenc;

(c) na kraju samem zahtevajo ustno pojasnilo;

(d) vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij.

2. Uradniki Komisije, pooblaščeni za opravljanje preiskav, izvajajo svoje pristojnosti po predložitvi pisnega pooblastila, ki opredeljuje predmet in namen preiskave ter kazni, predpisane v členu 14(1)(c), če so predložene knjige ali druge poslovne evidence nepopolne. Komisija pravočasno pred preiskavo pisno obvesti pristojni organ države članice, na ozemlju katere naj bi preiskava potekala, o preiskavi in o identiteti pooblaščenih uradnikov.

3. Podjetja in podjetniška združenja morajo dovoliti preiskave, ki jih odredi Komisija z odločbo. Odločba določi predmet in namen preiskave, določi datum začetka preiskave in navede kazni, predvidene v členih 14(1)(c) in 15(1)(b), in pravico, da odločbo pregleda Sodišče Evropskih skupnosti.

4. Komisija pravočasno pisno obvesti pristojni organ države članice, na ozemlju katere naj bi preiskava potekala, o namenu sprejetja odločbe v skladu z odstavkom 3. Preden sprejme odločbo, zasliši pristojni organ.

5. Uradniki pristojnega organa države članice, na ozemlju katere naj bi preiskava potekala, na zahtevo tega organa ali Komisije pomagajo uradnikom Komisije pri opravljanju njihovih nalog.

6. Če podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje preiskavi, odrejeni v skladu s tem členom, zadevna država članica ponudi potrebno pomoč uradnikom, ki jih pooblasti Komisija, in jim tako omogoči, da opravijo preiskavo. V ta namen države članice po posvetovanju s Komisijo sprejmejo vse potrebne ukrepe v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 14

Globe

1. Komisija lahko z odločbo naloži globe od 1000 ECU do 50000 ECU osebam iz člena 3(1)(b), podjetjem ali podjetniškim združenjem, če namerno ali iz malomarnosti:

(a) ne priglasijo koncentracije v skladu s členom 4;

(b) v priglasitvi v skladu s členom 4 predložijo netočne ali zavajajoče podatke;

(c) predložijo netočne podatke kot odgovor na zahtevo v skladu s členom 11 ali ne predložijo podatkov v roku, določenem z odločbo, sprejeto v skladu s členom 11;

(d) med preiskavo v skladu s členoma 12 ali 13 predložijo nepopolne knjige ali druge poslovne evidence, ki so zahtevane, ali ne dovolijo preiskave, odrejene z odločbo, sprejeto v skladu s členom 13.

2. Komisija lahko osebam ali udeleženim podjetjem z odločbo naloži globe, ki ne presegajo 10 % skupnega prometa udeleženih podjetij v smislu člena 5, če namerno ali iz malomarnosti:

(a) ne izpolnijo obveznosti, določene z odločbo v skladu s členom 7(4) ali drugim pododstavkom člena 8(2);

(b) izvajajo koncentracijo, s čimer kršijo člen 7(1), ali ne upoštevajo odločbe, sprejete v skladu s členom 7(2);

(c) izvajajo koncentracijo, ki je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom z odločbo v skladu s členom 8(3), ali ne izvedejo ukrepov, naloženih z odločbo v skladu s členom 8(4).

3. Pri določanju zneska globe se upoštevata narava in resnost kršitve.

4. Odločbe, sprejete v skladu z odstavkoma 1 in 2, niso kazenskopravne narave.

Člen 15

Periodične denarne kazni

1. Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b), udeleženim podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži periodične denarne kazni do 25000 ECU za vsak dan zamude, računano od datuma, določenega v odločbi, da bi jih prisilila, naj:

(a) predložijo popolne in točne podatke, ki jih je zahtevala z odločbo v skladu s členom 11;

(b) dovolijo preiskavo, odrejeno z odločbo v skladu s členom 13.

2. Komisija lahko osebam iz člena 3(1)(b) ali podjetjem z odločbo naloži periodične denarne kazni do 100000 ECU za vsak dan zamude, računano od datuma, določenega v odločbi, da bi jih prisilila, naj:

(a) izpolnijo obveznost, predpisano v odločbi v skladu s členom 7(4) ali drugim pododstavkom člena 8(2); ali

(b) izvedejo ukrepe, naložene z odločbo v skladu s členom 8(4).

3. Če osebe iz člena 3(1)(b), podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo obveznost, za kar je bila določena periodična denarna kazen, lahko Komisija določi nižji skupni znesek periodičnih denarnih kazni, kakor bi bil v skladu s prvotno odločbo.

Člen 16

Pregled Sodišča Evropskih skupnosti

Sodišče Evropskih skupnosti ima neomejeno pristojnost v smislu člena 172 Pogodbe za pregledovanje odločb, s katerimi Komisija določi globo ali periodične denarne kazni; Sodišče lahko prekliče, zmanjša ali poveča naloženo globo ali periodično denarno kazen.

Člen 17

Poslovna skrivnost

1. Podatki, pridobljeni z uporabo členov 11, 12, 13 in 18, se uporabijo samo za namene ustrezne zahteve, preiskave ali zaslišanja.

2. Brez poseganja v člene 4(3), 18 in 20 Komisija, pristojni organi držav članic, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkriti podatkov, pridobljenih z uporabo te uredbe, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

3. Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta objave splošnih podatkov ali sistematičnih raziskav, ki ne vsebujejo podatkov o določenih podjetjih ali podjetniških združenjih.

Člen 18

Zaslišanje strank in tretjih oseb

1. Pred sprejetjem kakršne koli odločbe, predvidene v členu 7(2) in (4), drugem pododstavku člena 8(2), členu 8(3) do (5) ter členih 14 in 15, Komisija dá zadevnim osebam, podjetjem in podjetniškim združenjem možnost, da na vsaki fazi postopka vse do posvetovanja s Svetovalnim odborom predstavijo svoje poglede na očitke, ki jih zadevajo.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko začasno sprejme odločba o nadaljnjem zadržanju izvajanja koncentracije ali o odobritvi odstopanja od zadržanja iz člena 7(2) ali (4), ne da bi bila zadevnim osebam, podjetjem ali podjetniškim združenjem dana možnost poprej predstaviti lastne poglede, če jim Komisija to omogoči čimprej po sprejetju odločbe.

3. Odločba Komisije temelji le na ugovorih, o katerih so lahko stranke predstavile svoja stališča. Pravice do obrambe se v postopku povsem spoštujejo. Dostop do spisa je na voljo vsaj neposredno prizadetim strankam, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

4. Če Komisija ali pristojni organi držav članic menijo, da je to potrebno, lahko zaslišijo tudi druge fizične ali pravne osebe. Fizične ali pravne osebe, ki izkažejo upravičen interes, in posebno člani upravnih organov ali upravnih organov udeleženih podjetij ali priznani predstavniki delavcev teh podjetij imajo pravico biti zaslišani, če za to zaprosijo.

Člen 19

Povezava z organi držav članic

1. Komisija pošlje pristojnim organom držav članic kopije priglasitev v treh delovnih dneh in čimprej kopije najpomembnejših dokumentov, ki so bili predloženi Komisiji ali ki jih je Komisija izdala v skladu s to uredbo.

2. Komisija izvede postopke, določene v tej uredbi, delujoč v tesni in stalni povezavi s pristojnimi organi držav članic, ki lahko izrazijo svoje poglede na te postopke. Za namene člena 9 Komisija pridobi podatke od pristojnega organa države članice iz odstavka 2 navedenega člena in mu dá priložnost, da izrazi svoje poglede v vsaki fazi postopka vse do sprejetja odločbe v skladu z odstavkom 3 navedenega člena; v ta namen mu omogoči dostop do spisa.

3. S Svetovalnim odborom za koncentracije se posvetuje pred sprejetjem vsake odločbe v skladu s členi 8(2) do (5), 14 ali 15 ali pred sprejetjem vsake določbe v skladu s členom 23.

4. Svetovalni odbor je sestavljen iz predstavnikov organov držav članic. Vsaka država članica imenuje enega ali dva predstavnika; če se ta ne more ali ne moreta udeležiti posveta, ju lahko zamenjajo drugi predstavniki. Vsaj eden od predstavnikov države članice je pristojen za zadeve v zvezi z omejevalnimi ravnanji in prevladujočimi položaji.

5. Posvetovanje poteka na skupnem sestanku, sklicanem na povabilo Komisije, ki sestanku tudi predseduje. Z vabilom se pošlje povzetek primera, skupaj z navedbo najpomembnejših dokumentov in poprejšnjim osnutkom odločbe za vsako zadevo, ki se obravnava. Sestanek poteka vsaj 14 dni za tem, ko je bilo vabilo poslano. V izjemnih primerih lahko Komisija ta rok ustrezno skrajša, da bi se izognila resni škodi, ki bi jo utrpelo eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji.

6. Svetovalni odbor predloži mnenje o osnutku odločbe Komisije, če je to potrebno, z glasovanjem. Svetovalni odbor lahko predloži mnenje, tudi če je nekaj njegovih članov odsotnih in nezastopanih. Mnenje se predloži pisno in se priloži k osnutku odločbe. Komisija v največji možni meri upošteva mnenje Odbora. Odbor obvesti o tem, kako je mnenje upoštevala.

7. Svetovalni odbor lahko priporoči objavo mnenja. Komisija lahko to objavo izvede. Odločba o objavi ustrezno upošteva upravičeni interes podjetij glede zaščite njihovih poslovnih skrivnosti in interes udeleženih podjetij v zvezi z navedeno objavo.

Člen 20

Objava odločb

1. Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi odločbe, ki jih sprejme v skladu s členom 8(2) do (5) in v skladu s členom 8(2), če so jim priloženi pogoji in obveznosti.

2. Objava navede imena strank in bistveno vsebino odločbe; pri tem upošteva upravičeni interes podjetij glede zaščite njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 21

Pristojnost

1. Komisija ima izključno pristojnost za sprejemanje odločb, predvidenih s to uredbo, ki jih lahko pregleda Sodišče Evropskih skupnosti.

2. Nobena država članica ne uporabi svojega nacionalnega prava o konkurenci za katero koli koncentracijo na ravni Skupnosti.

Prvi pododstavek ne posega v pravico katere koli države članice, da opravi poizvedbe, potrebne za uporabo člena 9(2), ali da po napotitvi v skladu z alineo (b) prvega pododstavka člena 9(3) ali s členom 9(5) sprejme ukrepe, nujne za uporabo člena 9(8).

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko države članice izvedejo ustrezne ukrepe za zaščito upravičenih interesov, razen tistih, ki so upoštevani s to uredbo in so združljivi s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti.

Javna varnost, pluralizem medijev in pravila nadzora se razumejo kot upravičeni interesi v smislu prvega pododstavka.

Zadevna država članica mora Komisiji sporočiti kakršenkoli drug javni interes, ki ga Komisija prizna po oceni njegove združljivosti s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Skupnosti, preden se lahko sprejmejo zgoraj navedeni ukrepi. Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji odločitvi v enem mesecu po prejemu zgoraj navedenega sporočila.

Člen 22

Uporaba uredbe

1. Za koncentracije, opredeljene v členu 3, velja samo ta uredba.

2. Uredbe št. 17 [6], (EGS) št. 1017/68 [7], (EGS) št. 4056/86 [8] in (EGS) št. 3975/87 [9] se ne uporabljajo za koncentracije, opredeljene v členu 3.

3. Če Komisija na zahtevo države članice ugotovi, da koncentracija, opredeljena v členu 3, ki ni na ravni Skupnosti v smislu člena 1, ustvari ali krepi prevladujoči položaj, ki bi lahko bistveno oviral učinkovito konkurenco na ozemlju zadevne države članice, lahko, če koncentracija vpliva na trgovino med državami članicami, sprejme odločbe, predvidene v drugem odstavku člena 8(2) in v členu 8(3) in (4).

4. Uporabljajo se členi 2(1)(a) in (b), 5, 6, 8 in od 10 do 20. Rok, v katerem se lahko uvede postopek po členu 10(1), se začne na dan prejema zahteve države članice. Zahteva mora biti predložena najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je bila o koncentraciji obveščena država članica, ali od dneva, ko je koncentracija nastala. Ta rok začne teči s prvim od zgoraj navedenih dogodkov.

5. V skladu z odstavkom 3 Komisija izvede le ukrepe, ki so nujni za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev učinkovite konkurencena ozemlju države članice, ki je predložila zahtevo, na podlagi katere Komisija posreduje. [10]

6. Odstavki od 3 do 5 veljajo še naprej, dokler se ne preverijo pragovi iz člena 1(2).

Člen 23

Določbe za izvajanje

Komisija je pristojna, da sprejme določbe za izvajanje glede oblike, vsebine in drugih podrobnosti priglasitev v skladu s členom 4, rokov v skladu s členom 10 in zaslišanj v skladu s členom 18.

Člen 24

Odnosi z državami nečlanicami

1. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli splošnih težavah s koncentracijami, opredeljenimi v členu 3, na katere v državah nečlanicah naletijo njihova podjetja.

2. Glede koncentracij v državah nečlanicah Komisija sprva najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe in nato periodično sestavlja poročila o odnosu do podjetij Skupnosti, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4. Komisija ta poročila predloži Svetu skupaj s priporočili, če so potrebna.

3. Če Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 ali na podlagi drugih podatkov meni, da ravnanje države nečlanice s podjetji Skupnosti ni primerljivo z ravnanjem Skupnosti s podjetji te države nečlanice, lahko Svetu predloži predloge za ustrezen mandat za pogajanje, da bi zagotovila primerljivo ravnanje s podjetji Skupnosti.

4. Brez poseganja v člen 234 Pogodbe so ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, v skladu z obveznostmi Skupnosti ali držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, bodisi dvostranskih bodisi večstranskih.

Člen 25

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dne 21. septembra 1990.

2. Ta uredba se ne uporablja za nobeno koncentracijo, ki je bila predmet pogodbe ali objave ali kadar je bil pridobljen nadzor v smislu člena 4(1) pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, in se v nobenih okoliščinah ne uporablja za koncentracijo, v zvezi s katero je organ države članice, pristojen za konkurenco, pred začetkom veljavnosti te uredbe začel postopek.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 1989

Za Svet

Predsednik

E. Cresson

[1] UL C 130, 19.5.1988, str. 4.

[2] UL C 309, 5.12.1988, str. 55.

[3] UL C 208, 8.8.1988, str. 11.

[4] UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[5] UL L 314, 4.12.1984, str. 28.

[6] UL 13, 21.2.1962, str. 204/62.

[7] UL L 175, 23.7.1968, str. 1.

[8] UL L 378, 31.12.1986, str. 4.

[9] UL L 374, 31.12.1987, str. 1.

[10] Opomba:Izjavne, vnesene v zvezi s to uredbo v zapisnik Sveta, bodo objavljene pozneje v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

--------------------------------------------------